petek, 23. december 2016

Dogovor o plačah za leto 2017

Dogovor med vlado in sindikati javnega sektorja o sproščanju varčevalnih ukrepov pri plačah za leto 2017 in na njem temelječ interventni zakon odpravljata večino »drobnih« varčevalnih ukrepov pri plačah (regres, napredovanja, povečan obseg dela, avtorske in podjemne pogodbe, dodatno pokojninsko zavarovanje) v letu 2017, preostale pa kmalu zatem. Pri ukrepu prisilnega upokojevanja tistih, ki izpolnjujejo pogoje, smo dosegli, da vodstvene osebe tu nimajo privilegija, pa tudi to, da se obveza upokojitve odloži za eno leto po individualni izpolnitvi pogojev.
Dogovor odpira tudi dva pomembna pogajalska procesa. Prvi bo potekal o odpravi glavnega splošnega varčevalnega ukrepa, to je 8 % znižanja vseh plač. Drugi bo namenjen odpravi plačnih anomalij, za kar je vlada namenila 70 milijonov EUR letno, določeni pa so tudi jasni roki. VSS bo poleg delavcev skupine J ponovno odprl tudi vprašanje plač v podskupini D1, to je predavateljev, visokošolskih sodelavcev in lektorjev, ki so v primerjavi z vzgojitelji in učitelji na nižjih ravneh izobraževanja neverjetno slabo plačani.
Za visokošolske učitelje in raziskovalce je pomembna VIII. točka, ki zagotavlja dvig njihovih plač tako, kot bo to na koncu (če bo) določeno za zdravnike. Pomembno je, da se ti stroški ne bodo zajedali v omenjenih 70 milijonov EUR, temveč jih bo vlada morala zagotoviti posebej. Vezavo višine plače docenta na višino plače zdravnika specialista sicer določa tudi aneks h KPVIRS iz leta 2002.
Poleg materialnih dosežkov je zelo pomembno to, da se je vlada zavezala, da ne bo enostransko spreminjala plačne in uslužbenske zakonodaje. Tu je že imela načrt za individualno fleksibilizacijo vseh plač, kar bi izjemno okrepilo korporativno upravljanje v javnem sektorju. Tudi opcija izstopanja posameznih dejavnosti ali poklicev iz enotnega javnega plačnega sistema je odpadla.

Izhodišča za novi ZViS (Makovec Brenčič), 2016-2017

VSS se je aktivno vključil v pripravo izhodišč za novo visokošolsko (in raziskovalno) zakonodajo, ki nastaja v okviru delovnih skupin Sveta za visoko šolstvo in Sveta za znanost in tehnologijo.

Sindikalni predlog izhodišč iz avgusta 2016 opredeljuje vsebino javne službe, ki vključuje tudi doktorski študij in temeljno raziskovanje. Iz logike javne službe sledijo na strani države obveznost proračunskega financiranja; na strani izvajalcev pogoji za kakovost, ki med drugim pomenijo umeščenost v javni plačni sistem, načelo enakega plačila za enako vrsto dela (nadobveza, honorarci) in natančno opredelitev normativa n.p.o., da se prepreči faktorizacijo vrednotenja ur pod 1; na strani uporabnikov pa časovno neomejeno pravico do študija brez šolnine, tudi na 3. stopnji, medtem ko mora trajanje študentskih socialnih bonitet ostati časovno omejeno. Edini upravičen razlog za šolnine bi bila jezikovno ali časovno ločena (večerna) izvedba.
Predlagali smo model financiranja, ki izhaja iz financiranja študijskih programov, iz česar se da izračunati, koliko denarja je potrebnega za plače, koliko za materialne stroške obratovanja in temeljnega raziskovanja in koliko za investicije. Tako bi se izognili scenarijem iz zadnjih let, ko je vlada znižala obseg kosovnega financiranja za 12 %, univerze pa so se nato morale znajti z notranjimi rezi.
Poleg tega smo predlagali, da se bistveno izboljša stabilnost financiranja raziskovalne dejavnosti in raziskovalcev, preden bi se sploh lahko pogovarjali o zlitju visokošolske in raziskovalne sfere s skupnim zakonom o univerzah in inštitutih. Nekateri predstavniki akademskega menedžmenta se namreč zavzemajo za zlitje delovnih mest visokošolskega učitelja in raziskovalca. To bi vodilo v boje za prerazporejanje pedagoških ur, da bi raziskovalci, ki so financirani razpisno, tako zmanjšali svojo prekarnost oz. jo prerazporedili na zaposlene v visokošolski dejavnosti. Koristniki prekarizacije visokošolskih delovnih mest bi bili predvsem tisti z institucionalno močjo.
Nasprotni predlog izhodišč je podala skupina rektorjev in direktorjev velikih inštitutov. Zavzemajo se za avtonomijo na več ravneh. Ena od njih je organizacijska, kar pomeni, da zakon ne bi več določal, kateri so glavni organi zavodov in kako se jih imenuje (volitve), temveč bi dogovor med deležniki o tem prenesli na raven posameznih zavodov, kjer bi bil rezultat odvisen od trenutne pogajalske moči sindikatov in študentov. Prav tako bi se v socialnem dialogu znotraj vsake univerze posebej dogovarjali o vseh delovno pravnih vprašanjih, od plač do vprašanja zaposlovanja za nedoločen čas. Izrecno so se zavzemali za izstop univerz iz javnega plačnega sistema in izpod določil kolektivnih pogodb na državni ravni (te določajo umestitve v plačne razrede) bi vlado, ki je njihova sopodpisnica, razbremenil obveznosti zadostnega financiranja visokega šolstva. Ob potencialno zaostrenih finančnih razmerah bi bili sindikati na posameznih zavodih pahnjeni v vlogo stečajnega upravitelja pravic zaposlenih, saj bi lahko izbirali med odpuščanjem in nižanjem plač. Rektorji so želeli tudi proste roke (mimo Nakvis) pri spreminjanju in opuščanju študijskih programov, kar bi lahko bilo sredstvo za varčevanje in tudi alibi vladi za krčenje proračunskega financiranja.
VSS je podal odgovor na predlog rektorjev in direktorjev. Zatem je novembra 2016 v delovni skupini SVŠ nastala sinteza obeh predlogov izhodišč, ki vsebuje vse ključne varovalke za položaj zaposlenih.

Toda vodstvo MIZŠ je na skupno sejo SVŽ in SZT, sklicano za 15. 2. 2017, posredovalo povsem drugo besedilo, iz katerega so izginile praktično vse zakonske varovalke na področju pravic zaposlenih in kakovosti izobraževalnega procesa. S tem je izreklo nezaupnico ožji delovni skupini in tudi Svetu za visoko šolstvo, ki jo je imenoval. Največji problem je vsebina izhodišč, saj je zastavljena tako, da naj novi ZViS legalizira vrsto nezakonitih in samovoljnih praks na področju plač, pedagoškega normativa in vrste zaposlitev, ki se žal dogajajo na naših univerzah. Tak zakon bi bil povsem nesprejemljiv za zaposlene. VSS je zato 14. 2. 2017 pozval ministrico dr. Majo Makovec Brenčič k umiku neusklajenih izhodišč. Na skupni seji svetov za visoko šolstvo in za znanost in tehnologijo 15. 2. 2017 se je ministrica zavezala k vključitvi varovalk na področjih delovnega prava, plačnega sistema, pedagoškega normativa in demokratičnih volitev organov v dopolnjena izhodišča, ki jih bo MIZŠ poslalo v javno razpravo.
1. 3. 2017 je MIZŠ objavilo le malo spremenjena uradna izhodišča. Ta merijo na fleksibilizacijo normativa in plač, zlitje delovnih mest visokošolskega učitelja in raziskovalca in prekarizacijo učiteljev, ki bi postali odvisni od pridobivanja razpisnih in tržnih virov. Poleg tega se norčujejo iz sodbe Ustavnega sodišča, ki je že aprila 2011 zahtevalo zakonsko opredelitev visokošolske javne službe, izhodišča MIZŠ pa predvidevajo, da jo bodo definirali kar zavodi sami. VSS je ostro zavrnil izhodišča in skupaj s pripombami navedel tudi vrsto dosedanjih sistemskih in individualnih kršitev pravic zaposlenih in zlorab položaja, ki dokazujejo, da si nekateri rektorji in dekani ne zaslužijo povečane kadrovske avtonomije, saj bi se s tem njihova samovolja izjemno okrepila.
Junija 2017 je MIZŠ predstavilo predlog člena o javni službi. Besedilo člena in obrazložitve kažejo težnjo vlade, da bi del financiranja javne službe prevalila na univerze same, tako kot doslej. Lastno sofinanciranje naj bi črpalo iz tržnih dejavnosti univerz in tudi iz delnih šolnin. Predlog člena ne daje zakonskih zagotovil o brezplačnem študiju, obrazložitve pa poudarjajo, da je mogoče javno službo financirati tudi s samoplačništvom. Poleg tega predlog člena ne ureja pasovnega financiranja materialnih stroškov temeljnega raziskovanja, čeprav tega opredeljuje kot sestavni del visokošolske javne službe. Namesto tega še naprej opredeljuje programsko in projektno financiranje, urejeno z ZRRD.
Avgusta 2017 smo prejeli novo verzijo osnutka členov o javni službi in koncesijah ter podali pisne pripombe. V njih nasprotujemo redukciji raziskovanja na projektno formo (kar bi vodilo v to, da je pridobivanje projektov del rednih delovnih obveznosti pedagoških delavcev, izgubil pa bi se tudi pomen temeljnega raziskovanja). Predlagali smo tudi močnejše varovalke zoper širjenje plačljivih vpisnih mest na račun brezplačnih in zoper interesno kontaminiranost strokovnih komisij, ki bodo ugotavljale javni interes za razpis novih koncesij.
Ključni dokumenti so objavljeni na tej povezavi. Razvrstite jih kronološko.


četrtek, 08. december 2016

torek, 29. november 2016

Normativ strokovnih sodelavcev

Visokošolski sindikat Slovenije si je na Akademiji za glasbo UL prizadeval urediti normativ n.p.o. za korepetitorje in učitelje klavirja A, B, C, tako da ne bi bil več zdravstveno škodljiv in manj ugoden kot je na nižjih stopnjah vertikale glasbenega izobraževanja. Akademija je pristala na to, da korepetitorjem v okviru 16-urnega tedenskega normativa n.p.o. prizna 1 uro za korepetiranje na zunanjih glasbenih tekmovanjih, ki se jih udeležujejo študentje AG. Ni pa še izpeljala sprememb Meril za vrednotenje pedagoškega dela, ki bi uveljavile starostno znižanje normativa n.p.o., kakršnega imajo učitelji glasbe na nižjih stopnjah glasbene vertikale.
Historiat pobud in korespondence z akademijo je dostopen tule. Priporočamo, da datoteke sortirate kronološko ("Last modified").

Dopolnitev delovnih mest v informatiki

Visokošolski sindikat Slovenije si prizadeva, da bi v Kolektivno pogodbo za vzgojo in izobraževanje vključili dodatna delovna mesta v informatiki, ki ustrezajo kompleksnejšim delovnim nalogam in so višje uvrščena na plačni lestvici. Takšna delovna mesta že obstajajo v nekaterih drugih kolektivnih pogodbah v javnem sektorju in jih ne bi bilo treba izumljati na novo. Predlagali smo Univerzi v Ljubljani, naj predlaga vladi dopolnitev kataloga delovnih mest v KPVIRS, saj gre tudi za interes delodajalca. Sedaj namreč dobri informatiki zaradi slabih plač odhajajo v druge dele javnega sektorja in v zasebni sektor. UL je vladi predlagala vključitev petih delovnih mest. Končnega razpleta še ni. Med pogajanji o odpravi plačnih anomalij, ki so bile v prvem krogu omejene na delovna mesta do 26. izhodiščnega plačnega razreda, je vladna stran izrazila naklonjenost uvozu delovnih mest v informatiki, a odločitev je iz formalnih razlogov preložena v drugi krog odprav plačnih anomalij.

Historiat je dostopen tule. Priporočamo, da datoteke sortirate kronološko ("Last modified").

Normativi UL za strokovna dela

Rektorat je januarja 2016 pripravil osnutek novih Normativov za opravljanje upravno-administrativnih in strokovno-tehničnih nalog na članicah UL. VSS - Sindikat UL je dosegel bistveno izboljšanje normativov na nekaterih področjih, predvsem v bibliotekarstvu, informatiki in pri administrativnih delih na članicah, ki so močno razčlenjene na oddelke ali katedre. Historiat je dostopen tule.

Habilitacijska merila UL


VSS SUL je aprila 2015 univerzi predlagal spremembe Habilitacijskih meril, tako da bi kandidati v primeru posebnih življenjskih okoliščin lahko drugače uveljavljali pogoj 3-mesečnega strnjenega bivanja v tujini.

Oktobra 2016 so bile sprejete te in še druge spremembe. Členi 68, 75 in 76 so zaostrili pogoje, predvsem pri (re)elekcijah lektorjev in izrednih profesorjev, ki so to postali še po starih Merilih. Za vse se uveljavlja pogoj trimesečnega strnjenega delovanja v tujini, za izredne profesorje pa tudi pogoj vodenja projekta. Novi 49. člen je zožil jezike objav. Za spremembe iz 1. odstavka 59. člena, 68. člena in 2. odstavka 76. člena je bilo sprejeto petletno prehodno obdobje

Vsi dokumenti so dostopni tule.

Dvig plač visokošolskih sodelavcev, predavateljev in lektorjev



Visokošolski sindikat Slovenije je spomladi 2015 sprožil pobudo za odpravo neskladij v plačni podskupini D1, ki je nastala leta 2009, ko je bilo za 4 plačne razrede dvignjeno orientacijsko delovno mesto z nazivom "asistent z doktoratom", nanj vezana delovna mesta in nazivi pa temu niso sledili. Pripravili smo predlog aneksa k panožni kolektivni pogodbi in za sodelovanje pridobili ostale šolske sindikate. Na krovnih pogajanjih o ukrepih na področju plač v javnem sektorju novembra 2015 smo v točki VII dosegli zavezo vlade, da bo aneks h KPVIRS podpisan do konca leta. Izpogajana vsebina aneksa je bila žal daleč od naših pričakovanj, zato ga VSS ni podpisal. Je pa izpogajal zavezo v spremnem Dogovoru, da se bodo pogajanja o dokončni uskladitvi nadaljevala v letu 2017.

V zaključku pogajanj o odpravi plačnih anomalij julija 2017 smo na MIZŠ izpogajali določbo v Dogovoru, ki spremlja Aneks h KPVIRS, da bodo pogajanja o uskladitvi plač visokošolskih sodelavcev, ki so vezani na orientacijsko delovno mesto in naziv "asistent z doktoratom", potekala ločeno od pogajanj o odpravi ostalih plačnih anomalij nad 26. plačnim razredom. Ker pričakujemo, da bodo slednja pogajanja zapletena, ta določba daje precej boljše možnosti za dvig plač visokošolskih sodelavcev brez doktorata za še dva plačna razreda.

Dokumente o dvigu plačnih razredov visokošolskih sodelavcev, predavateljev in lektorjev v plačni podskupini D1 najdete tule.



Regulacija honorarjev in dela zunaj UL



Vodstvo UL je po aferi "honorarji", ko je aplikacija KPK Supervizor pokazala, da so med največjimi zaslužkarji v javnem sektorju nekateri dekani in profesorji, sprožilo regulacijo honorarjev na univerzi in dela zunaj nje. Visokošolski sindikat Slovenije - Sindikat UL se je vključil v pripravo dokumentov z namenom zapolniti vrzeli in obenem preprečiti neživljenjsko regulacijo bagatelnih del.

Historiat je dostopen tule. Priporočamo, da datoteke sortirate kronološko ("Last modified").


Urejanje položaja asistentov-učiteljev

Visokošolski sindikat Slovenije - Sindikat UL je sprožil ureditev delovnopravnega položaja habilitiranih učiteljev na asistentskem delovnem mestu, ki opravljajo učiteljsko delo (izvajajo predavanja ali seminarje, mentorirajo). Junija 2014 smo pridobili informacijo javnega značaja, da je bilo habilitiranih učiteljev na asistentskem delovnem mestu na celi UL okrog 550, kar je 10 % vseh zaposlenih. Po več dopisih in sestankih smo se z vodstvom univerze dogovorili za sprejem navodil članicam za ureditev tega problema.
Navodila izhajajo iz stališča, da mora biti učiteljsko delo plačano po učiteljski tarifi, njegov obseg pa določen z učiteljskim normativom n.p.o. Navodila se predpisala štiri različne načine urejanja. Za tiste, ki so v zadnjih dveh letih opravljali učiteljsko delo, so predpisala polno ali delno zaposlitev na učiteljskem delovnem mestu, tistim, ki ga opravljajo le začasno (nadomeščanja), pa pripada doplačilo razlike v plači.
Navodila članicam tudi priporočajo, naj za nedoločen čas zaposlijo tiste raziskovalce, ki so dlje časa uspešni pri pridobivanju projektov.
Kronologija pobud in usklajevanj navodil je dostopna tule. Priporočamo, da datoteke sortirate kronološko ("Last modified").

ponedeljek, 28. november 2016

petek, 29. april 2016

Sporočilo za javnost o uredbi o financiranju visokega šolstva

Ustavno sodišče je leta 2011 ugotovilo, da je Zakon o visokem šolstvu v delu, ki zadeva financiranje, neustaven, ker ne določa obsega in vsebine javne službe, ki se financira iz proračuna. Od te ustavne odločbe so se zvrstile tri vlade, na resornem ministrstvu pa veliko število ministrov in ministric.
Vse do danes ni bil sprejet zakon, ki bi to stanje uredil.

Več o tem

sreda, 23. marec 2016

Dodatne pripombe k predlogu novele Zakona o visokem šolstvu

V Visokošolskem sindikatu Slovenije smo se ob objavi predloga novele Zakona o visokem šolstvu odzvali z izjavo, ki je priložena tem pripombam. Ključna stališča do predloga novele se med javno razpravo niso spremenila. Z obžalovanjem ugotavljamo, da ministrstvo ni predložilo niti formule rasti visokošolskega proračuna niti uredbe, ki jo predviveva zakon.

Več o tem

sreda, 02. marec 2016

ponedeljek, 11. januar 2016