petek, 23. december 2016

Dogovor o plačah za leto 2017

Dogovor med vlado in sindikati javnega sektorja o sproščanju varčevalnih ukrepov pri plačah za leto 2017 in na njem temelječ interventni zakon odpravljata večino »drobnih« varčevalnih ukrepov pri plačah (regres, napredovanja, povečan obseg dela, avtorske in podjemne pogodbe, dodatno pokojninsko zavarovanje) v letu 2017, preostale pa kmalu zatem. Pri ukrepu prisilnega upokojevanja tistih, ki izpolnjujejo pogoje, smo dosegli, da vodstvene osebe tu nimajo privilegija, pa tudi to, da se obveza upokojitve odloži za eno leto po individualni izpolnitvi pogojev.
Dogovor odpira tudi dva pomembna pogajalska procesa. Prvi bo potekal o odpravi glavnega splošnega varčevalnega ukrepa, to je 8 % znižanja vseh plač. Drugi bo namenjen odpravi plačnih anomalij, za kar je vlada namenila 70 milijonov EUR letno, določeni pa so tudi jasni roki. VSS bo poleg delavcev skupine J ponovno odprl tudi vprašanje plač v podskupini D1, to je predavateljev, visokošolskih sodelavcev in lektorjev, ki so v primerjavi z vzgojitelji in učitelji na nižjih ravneh izobraževanja neverjetno slabo plačani.
Za visokošolske učitelje in raziskovalce je pomembna VIII. točka, ki zagotavlja dvig njihovih plač tako, kot bo to na koncu (če bo) določeno za zdravnike. Pomembno je, da se ti stroški ne bodo zajedali v omenjenih 70 milijonov EUR, temveč jih bo vlada morala zagotoviti posebej. Vezavo višine plače docenta na višino plače zdravnika specialista sicer določa tudi aneks h KPVIRS iz leta 2002.
Poleg materialnih dosežkov je zelo pomembno to, da se je vlada zavezala, da ne bo enostransko spreminjala plačne in uslužbenske zakonodaje. Tu je že imela načrt za individualno fleksibilizacijo vseh plač, kar bi izjemno okrepilo korporativno upravljanje v javnem sektorju. Tudi opcija izstopanja posameznih dejavnosti ali poklicev iz enotnega javnega plačnega sistema je odpadla.

Novela ZViS, 63. člen (Makovec Brenčič), 2017-2018

VSS se je aktivno vključil v pripravo izhodišč za novo visokošolsko (in raziskovalno) zakonodajo, ki nastaja v okviru delovnih skupin Sveta za visoko šolstvo in Sveta za znanost in tehnologijo.

Sindikalni predlog izhodišč iz avgusta 2016 opredeljuje vsebino javne službe, ki vključuje tudi doktorski študij in temeljno raziskovanje. Iz logike javne službe sledijo na strani države obveznost proračunskega financiranja; na strani izvajalcev pogoji za kakovost, ki med drugim pomenijo umeščenost v javni plačni sistem, načelo enakega plačila za enako vrsto dela (nadobveza, honorarci) in natančno opredelitev normativa n.p.o., da se prepreči faktorizacijo vrednotenja ur pod 1; na strani uporabnikov pa časovno neomejeno pravico do študija brez šolnine, tudi na 3. stopnji, medtem ko mora trajanje študentskih socialnih bonitet ostati časovno omejeno. Edini upravičen razlog za šolnine bi bila jezikovno ali časovno ločena (večerna) izvedba.
Predlagali smo model financiranja, ki izhaja iz financiranja študijskih programov, iz česar se da izračunati, koliko denarja je potrebnega za plače, koliko za materialne stroške obratovanja in temeljnega raziskovanja in koliko za investicije. Tako bi se izognili scenarijem iz zadnjih let, ko je vlada znižala obseg kosovnega financiranja za 12 %, univerze pa so se nato morale znajti z notranjimi rezi.
Poleg tega smo predlagali, da se bistveno izboljša stabilnost financiranja raziskovalne dejavnosti in raziskovalcev, preden bi se sploh lahko pogovarjali o zlitju visokošolske in raziskovalne sfere s skupnim zakonom o univerzah in inštitutih. Nekateri predstavniki akademskega menedžmenta se namreč zavzemajo za zlitje delovnih mest visokošolskega učitelja in raziskovalca. To bi vodilo v boje za prerazporejanje pedagoških ur, da bi raziskovalci, ki so financirani razpisno, tako zmanjšali svojo prekarnost oz. jo prerazporedili na zaposlene v visokošolski dejavnosti. Koristniki prekarizacije visokošolskih delovnih mest bi bili predvsem tisti z institucionalno močjo.
Nasprotni predlog izhodišč je podala skupina rektorjev in direktorjev velikih inštitutov. Zavzemajo se za avtonomijo na več ravneh. Ena od njih je organizacijska, kar pomeni, da zakon ne bi več določal, kateri so glavni organi zavodov in kako se jih imenuje (volitve), temveč bi dogovor med deležniki o tem prenesli na raven posameznih zavodov, kjer bi bil rezultat odvisen od trenutne pogajalske moči sindikatov in študentov. Prav tako bi se v socialnem dialogu znotraj vsake univerze posebej dogovarjali o vseh delovno pravnih vprašanjih, od plač do vprašanja zaposlovanja za nedoločen čas. Izrecno so se zavzemali za izstop univerz iz javnega plačnega sistema in izpod določil kolektivnih pogodb na državni ravni (te določajo umestitve v plačne razrede) bi vlado, ki je njihova sopodpisnica, razbremenil obveznosti zadostnega financiranja visokega šolstva. Ob potencialno zaostrenih finančnih razmerah bi bili sindikati na posameznih zavodih pahnjeni v vlogo stečajnega upravitelja pravic zaposlenih, saj bi lahko izbirali med odpuščanjem in nižanjem plač. Rektorji so želeli tudi proste roke (mimo Nakvis) pri spreminjanju in opuščanju študijskih programov, kar bi lahko bilo sredstvo za varčevanje in tudi alibi vladi za krčenje proračunskega financiranja.
VSS je podal odgovor na predlog rektorjev in direktorjev. Zatem je novembra 2016 v delovni skupini SVŠ nastala sinteza obeh predlogov izhodišč, ki vsebuje vse ključne varovalke za položaj zaposlenih.

Toda vodstvo MIZŠ je na skupno sejo SVŽ in SZT, sklicano za 15. 2. 2017, posredovalo povsem drugo besedilo, iz katerega so izginile praktično vse zakonske varovalke na področju pravic zaposlenih in kakovosti izobraževalnega procesa. S tem je izreklo nezaupnico ožji delovni skupini in tudi Svetu za visoko šolstvo, ki jo je imenoval. Največji problem je vsebina izhodišč, saj je zastavljena tako, da naj novi ZViS legalizira vrsto nezakonitih in samovoljnih praks na področju plač, pedagoškega normativa in vrste zaposlitev, ki se žal dogajajo na naših univerzah. Tak zakon bi bil povsem nesprejemljiv za zaposlene. VSS je zato 14. 2. 2017 pozval ministrico dr. Majo Makovec Brenčič k umiku neusklajenih izhodišč. Na skupni seji svetov za visoko šolstvo in za znanost in tehnologijo 15. 2. 2017 se je ministrica zavezala k vključitvi varovalk na področjih delovnega prava, plačnega sistema, pedagoškega normativa in demokratičnih volitev organov v dopolnjena izhodišča, ki jih bo MIZŠ poslalo v javno razpravo.
1. 3. 2017 je MIZŠ objavilo le malo spremenjena uradna izhodišča. Ta merijo na fleksibilizacijo normativa in plač, zlitje delovnih mest visokošolskega učitelja in raziskovalca in prekarizacijo učiteljev, ki bi postali odvisni od pridobivanja razpisnih in tržnih virov. Poleg tega se norčujejo iz sodbe Ustavnega sodišča, ki je že aprila 2011 zahtevalo zakonsko opredelitev visokošolske javne službe, izhodišča MIZŠ pa predvidevajo, da jo bodo definirali kar zavodi sami. VSS je ostro zavrnil izhodišča in skupaj s pripombami navedel tudi vrsto dosedanjih sistemskih in individualnih kršitev pravic zaposlenih in zlorab položaja, ki dokazujejo, da si nekateri rektorji in dekani ne zaslužijo povečane kadrovske avtonomije, saj bi se s tem njihova samovolja izjemno okrepila.
Junija 2017 je MIZŠ predstavilo predlog člena o javni službi. Besedilo člena in obrazložitve kažejo težnjo vlade, da bi del financiranja javne službe prevalila na univerze same, tako kot doslej. Lastno sofinanciranje naj bi črpalo iz tržnih dejavnosti univerz in tudi iz delnih šolnin. Predlog člena ne daje zakonskih zagotovil o brezplačnem študiju, obrazložitve pa poudarjajo, da je mogoče javno službo financirati tudi s samoplačništvom. Poleg tega predlog člena ne ureja pasovnega financiranja materialnih stroškov temeljnega raziskovanja, čeprav tega opredeljuje kot sestavni del visokošolske javne službe. Namesto tega še naprej opredeljuje programsko in projektno financiranje, urejeno z ZRRD.
Avgusta 2017 smo prejeli novo verzijo osnutka členov o javni službi in koncesijah ter podali pisne pripombe. V njih nasprotujemo redukciji raziskovanja na projektno formo (kar bi vodilo v to, da je pridobivanje projektov del rednih delovnih obveznosti pedagoških delavcev, izgubil pa bi se tudi pomen temeljnega raziskovanja). Predlagali smo tudi močnejše varovalke zoper širjenje plačljivih vpisnih mest na račun brezplačnih in zoper interesno kontaminiranost strokovnih komisij, ki bodo ugotavljale javni interes za razpis novih koncesij.
Oktobra 2017 je MIZŠ predstavilo delovni skupini predlog členov novele ZViS, ki bi opredelila javno službo, uredila koncesije in preuredila 63. člen. Koncept javne službe izhaja iz vsebine dejavnosti in ne iz ločnice med proračunskimi in zasebnimi viri financiranja, kar so dolgo enotno zahtevali rektorji. Nedorečena je nova razmejitev med rednim in izrednim študijem oz. med javno službo in tržnimi študijskimi programi ter med študenti z in brez šolnine znotraj študijskih programov, ki so javna služba. Glavni problem je, ali bodo fakultete ponudile zadostno število brezplačnih vpisnih mest, ali pa bo teh zmanjkovalo in bodo kandidate usmerjale na enake, a samoplačniške tržne študijske programe. Določeni so splošni kriteriji in postopek za dodelitev novih in revizijo dosedanjih koncesij.
Novi 63. člen je nastal v dialogu med VSS in MIZŠ. Člen opredeljuje štiri vrste delovnih obveznosti pedagogov, tudi raziskovalno. MIZŠ je prisluhnilo argumentom VSS, da je zakonska določitev normativov varovalka kakovosti pedagoškega dela, pa tudi potrebnega števila delovnih mest in s tem podlage za finančne zahteve do države. Sprejelo je tudi večino naših predlogov za natančnejšo opredelitev normativov, zlasti za onemogočenje faktorizacije. MIZŠ hoče odpraviti avtorske honorarje (čeprav črtanje zadnjega odstavka 63. člena učinkuje nasprotno, kot deregulacija). Opozorili smo ga, da je sočasno treba odpraviti zavoro zaposlovanju v vsakoletnem Zakonu o izvrševanju proračuna, sicer bo zmanjkalo instrumentov za plačilo vsega potrebnega pedagoškega dela. Poleg tega zamenjava honorarnih plačil s trikrat dražjimi zaposlitvami ob sedanjem nezadostnem proračunskem financiranju doktorskega študija vodi ali v nedosegljivo zvišane šolnine, ali v improviziranje.

Svet za visoko šolstvo je 18. 1. 2018 potrdil predlog novele, 23. 1. je šel v javno razpravo. Podprli so ga tudi MIZŠ, UL in UM. Slednji dve sta sprejeli argument VSS, da učvrstitev normativa, ki ga uzakoni država, pomeni zaščito visokošolskega proračuna, medtem ko bi njegova fleksibilnost, za kar se zavzemajo nekateri, omogočila prerazporejanje denarja znotraj MIZŠ v korist drugih dejavnosti ali tudi kompenziranje plačnih dvigov z zvišanjem normativa in črtanjem doplačevanja nadobveze. 63. člen prinaša naslednje pomembne rešitve:
- opredeli vse vrste delovne obveznosti pedagogov, med njimi temeljno raziskovanje, ki se preverja s habilitacijo in ni enačeno s projekti,
- vrača 6-urni učiteljski normativ n.p.o.,
- onemogoča faktoriziranje vrednotenja ur,
- definira 45-minutno trajanje kontaktne ure (za preprečitev ene od oblik faktoriziranja),
- predpisuje učiteljski normativ za učiteljsko delo učitelja na asistentskem delovnem mestu,
- omogoča prikazati 850 raziskovalnih ur v projektih,
- omogoča pedagoško razbremenitev dekanov, ki so zaposleni na delovnem mestu učitelja (kar je po novem izrecno omogočeno z dopolnitvijo 24. člena),
- omogoča dopolnilno pedagoško in raziskovalno delo rektorjev in tistih dekanov, ki so zaposleni v direktorski plačni skupini B.

Po odstopu Cerarjeve vlade marca 2018 je nastopilo zakonodajno mrtvilo. Konec leta 2018 so nam rektorji predlagali 
dopolnitev že usklajenega besedila novele ZViS z določbo, ki se zgleduje po nastajajočem raziskovalnem zakonu. Po njej bi se lahko iz evropskih ali tržnih projektov poleg plače in dopolnilne zaposlitve izplačevalo še posebno delovno uspešnost, tako da bi seštevek vseh izplačil lahko dosegal vrednost dveh osnovnih plač. Pisni predlog, ki ga je januarja 2019 pripravil rektor UM, je vseboval tudi problematične posege v preostalo besedilo 63. člena ZViS, kar smo zavrnili. Za možnost »dvojnih plač« pa smo predlagali naslednje kompenzacijske ukrepe za izboljšanje materialnega položaja ranljivih skupin v visokem šolstvu, in sicer projektno financiranih raziskovalcev, prekarnih pedagogov in tudi vseh pedagogov:

- vrnitev časovne omejitve dekanovanja (kar je MIZŠ po letu in pol veljavnosti enostransko črtalo iz predloga novele ZViS mimo Sveta za visoko šolstvo);

- črtanje Nakvisove pristojnosti pri minimalnih standardih habilitacijskih meril javnih univerz;

- pravilo, da je treba posebno delovno uspešnost iz evropskih ali tržnih projektov izplačevati vsem vključenim delavcem, sicer bi ta instrument lahko postal privilegij vodij;

- ključno določbo, da je potrebno v primeru takih izplačil nakazati ustrezen prispevek v namenski univerzitetni sklad, iz katerega se financira vrzeli med projektnim financiranjem raziskovalcev (s tem bi ustvarili nov sistemski vir za finančno stabilizacijo zaposlitev prekarnih raziskovalcev, s čimer bi bilo tudi urejanje njihovega delopravnega položaja lažje);

- podrobnosti o tem prispevku in delovanju sklada se uredi v pravilniku univerze, h kateremu morajo sindikati dati soglasje;

- kdor bo prejemal dvojno plačo, se bo moral odpovedati pedagoški nadobvezi in koriščenju raziskovalnih ur programskih skupin (razen v nujnem obsegu po pravilih ARRS), s čimer se bodo sprostili viri za zaposlovanje mlajših in prekarnih akademskih delavcev;

- financiranje materialnih stroškov sobotnega leta in tudi stroškov polnega pedagoškega nadomeščanja;

- materialni stroški r.u.s. in stroški sobotnega leta naj postanejo del vsebine pogodbe o financiranju visokošolskih zavodov;

- parameter v pogodbi o financiranju naj postane tudi število vseh visokošolskih učiteljev, da se zmanjša vpliv glavarinskega parametra in se s tem zaščiti študijske programe z malo vpisanimi študenti in se destimulira množični vpis;

- urna tarifa prekarnih pedagogov mora postati enaka, kot če bi bili zaposleni;

- minimalno letno rast financiranja visokošolske dejavnosti naj se usklajuje z nominalno in ne več z realno rastjo BDP, kar pomeni, da upošteva tudi inflacijo;

- ciljni obseg proračunskega financiranja v višini 1 % BDP naj se namesto leta 2032 doseže že leta 2025, kar je tudi želja vodstva MIZŠ.

Takšen paket ukrepov, povezanih z institutom »dvojnih plač«, bi ustvaril win-win situacijo, v kateri bi bili nosilci projektov bolje stimulirani za njihovo pridobivanje, prihodki institucije bi se povečali, pridobile pa bi tudi ranljive skupine. Ukrepi, povezani s financiranjem študijske dejavnosti in sobotnim letom bi bili prav tako koristni za institucijo in tudi za vse učitelje, saj bi tako zagotovili, da bodo proračunska sredstva, ko bodo presegla sedanji nivo boja za finančno preživetje, prednostno namenjena vzpostavitvi pravega sobotnega leta.
Ključni dokumenti so objavljeni na tej povezavi. Razvrstite jih kronološko.


četrtek, 8. december 2016

torek, 29. november 2016

Normativ strokovnih sodelavcev

Visokošolski sindikat Slovenije si je na Akademiji za glasbo UL prizadeval urediti normativ n.p.o. za korepetitorje in učitelje klavirja A, B, C, tako da ne bi bil več zdravstveno škodljiv in manj ugoden kot je na nižjih stopnjah vertikale glasbenega izobraževanja. Akademija je pristala na to, da korepetitorjem v okviru 16-urnega tedenskega normativa n.p.o. prizna 1 uro za korepetiranje na zunanjih glasbenih tekmovanjih, ki se jih udeležujejo študentje AG. Ni pa še izpeljala sprememb Meril za vrednotenje pedagoškega dela, ki bi uveljavile starostno znižanje normativa n.p.o., kakršnega imajo učitelji glasbe na nižjih stopnjah glasbene vertikale.
Historiat pobud in korespondence z akademijo je dostopen tule. Priporočamo, da datoteke sortirate kronološko ("Last modified").

Dopolnitev delovnih mest v informatiki

Visokošolski sindikat Slovenije si prizadeva, da bi v Kolektivno pogodbo za vzgojo in izobraževanje vključili dodatna delovna mesta v informatiki, ki ustrezajo kompleksnejšim delovnim nalogam in so višje uvrščena na plačni lestvici. Takšna delovna mesta že obstajajo v nekaterih drugih kolektivnih pogodbah v javnem sektorju in jih ne bi bilo treba izumljati na novo. Predlagali smo Univerzi v Ljubljani, naj predlaga vladi dopolnitev kataloga delovnih mest v KPVIRS, saj gre tudi za interes delodajalca. Sedaj namreč dobri informatiki zaradi slabih plač odhajajo v druge dele javnega sektorja in v zasebni sektor. UL je vladi predlagala vključitev petih delovnih mest. Med krovnimi pogajanji o odpravi plačnih anomalij v letih 2016-2018 tega problema ni bilo mogoče rešiti, MIZŠ pa je ves čas nekooperativno in neoperativno.

Zato je UL maja 2019 mimo KPVIRS v nabor razpoložljivih delovnih mest vključila dodatna, višje vrednotena delovna mesta informatikov, ki obstajajo v drugih panožnih kolektivnih pogodbah. O tem je obvestila MIZŠ, ki ni reagiralo.

Historiat je dostopen tule. Priporočamo, da datoteke sortirate kronološko ("Last modified").

Normativi UL za strokovna dela

Rektorat je januarja 2016 pripravil osnutek novih Normativov za opravljanje upravno-administrativnih in strokovno-tehničnih nalog na članicah UL. VSS - Sindikat UL je dosegel bistveno izboljšanje normativov na nekaterih področjih, predvsem v bibliotekarstvu, informatiki in pri administrativnih delih na članicah, ki so močno razčlenjene na oddelke ali katedre. Historiat je dostopen tule.

Habilitacijska merila UL


VSS SUL je aprila 2015 univerzi predlagal spremembe Habilitacijskih meril, tako da bi kandidati v primeru posebnih življenjskih okoliščin lahko drugače uveljavljali pogoj 3-mesečnega strnjenega bivanja v tujini.

Oktobra 2016 so bile sprejete te in še druge spremembe. Členi 68, 75 in 76 so zaostrili pogoje, predvsem pri (re)elekcijah lektorjev in izrednih profesorjev, ki so to postali še po starih Merilih. Za vse se uveljavlja pogoj trimesečnega strnjenega delovanja v tujini, za izredne profesorje pa tudi pogoj vodenja projekta. Novi 49. člen je zožil jezike objav. Za spremembe iz 1. odstavka 59. člena, 68. člena in 2. odstavka 76. člena je bilo sprejeto petletno prehodno obdobje

Vsi dokumenti so dostopni tule.

Dvig plač visokošolskih sodelavcev, predavateljev in lektorjev



Visokošolski sindikat Slovenije je spomladi 2015 sprožil pobudo za odpravo neskladij v plačni podskupini D1, ki je nastala leta 2009, ko je bilo za 4 plačne razrede dvignjeno orientacijsko delovno mesto z nazivom "asistent z doktoratom", nanj vezana delovna mesta in nazivi pa temu niso sledili. Pripravili smo predlog aneksa k panožni kolektivni pogodbi in za sodelovanje pridobili ostale šolske sindikate. Na krovnih pogajanjih o ukrepih na področju plač v javnem sektorju novembra 2015 smo v točki VII dosegli zavezo vlade, da bo aneks h KPVIRS podpisan do konca leta. Izpogajana vsebina aneksa je bila žal daleč od naših pričakovanj, zato ga VSS ni podpisal. Je pa izpogajal zavezo v spremnem Dogovoru, da se bodo pogajanja o dokončni uskladitvi nadaljevala v letu 2017.

V zaključku pogajanj o odpravi plačnih anomalij julija 2017 smo na MIZŠ izpogajali določbo v Dogovoru, ki spremlja Aneks h KPVIRS, da bodo pogajanja o uskladitvi plač visokošolskih sodelavcev, ki so vezani na orientacijsko delovno mesto in naziv "asistent z doktoratom", potekala ločeno od pogajanj o odpravi ostalih plačnih anomalij nad 26. plačnim razredom. Ker pričakujemo, da bodo slednja pogajanja zapletena, ta določba daje precej boljše možnosti za dvig plač visokošolskih sodelavcev brez doktorata za še dva plačna razreda.

Dokumente o dvigu plačnih razredov visokošolskih sodelavcev, predavateljev in lektorjev v plačni podskupini D1 najdete tule.



Regulacija honorarjev in dela zunaj UL


Vodstvo UL je po aferi "honorarji", ko je marca 2015 aplikacija KPK Supervizor pokazala, da so med največjimi zaslužkarji v javnem sektorju nekateri dekani in profesorji, zaradi česar je odstopila takratna ministrica za izobraževanje, ki je bila na vrehu seznama, sprožilo regulacijo honorarjev na univerzi in dela zunaj nje. Visokošolski sindikat Slovenije - Sindikat UL se je vključil v pripravo dokumentov z namenom zapolniti vrzeli in obenem preprečiti neživljenjsko regulacijo bagatelnih del.

Junija 2016 je bil sprejet Pravilnik o izogibanju nasprotju interesov, ki zavezuje zaposlene, da podpišejo izjave o izogibanju nasprotju interesov, da pridobijo soglasje delodajalca za delo ali posel mimo UL, ki članici predstavlja konkurenco, in da v primeru visokih zaslužkov mimo UL vplačujejo prispevek v Razvojni sklad UL.

Po medijski objavi zgodbe o visokih izplačilih nekaterim zaposlenim na UL oktobra 2019 je VSS SUL pozval vodstvo UL, naj zbere podatke o izvajanju Pravilnika. Aprila 2020 nam je poslalo zbrane podatke, ki kažejo, da nekatere članice, njihovi zaposleni in dekani bojkotirajo Pravilnik. Večinoma gre za članice z bogato tržno dejavnostjo zaposlenih, ki poteka preko članice ali mimo nje.

Historiat je dostopen tule. Priporočamo, da datoteke sortirate kronološko ("Last modified").


Urejanje položaja asistentov-učiteljev

Visokošolski sindikat Slovenije - Sindikat UL je sprožil ureditev delovnopravnega položaja habilitiranih učiteljev na asistentskem delovnem mestu, ki opravljajo učiteljsko delo (izvajajo predavanja ali seminarje, mentorirajo). Junija 2014 smo pridobili informacijo javnega značaja, da je bilo habilitiranih učiteljev na asistentskem delovnem mestu na celi UL okrog 550, kar je 10 % vseh zaposlenih. Po več dopisih in sestankih smo se z vodstvom univerze dogovorili za sprejem navodil članicam za ureditev tega problema.
Navodila izhajajo iz stališča, da mora biti učiteljsko delo plačano po učiteljski tarifi, njegov obseg pa določen z učiteljskim normativom n.p.o. Navodila se predpisala štiri različne načine urejanja. Za tiste, ki so v zadnjih dveh letih opravljali učiteljsko delo, so predpisala polno ali delno zaposlitev na učiteljskem delovnem mestu, tistim, ki ga opravljajo le začasno (nadomeščanja), pa pripada doplačilo razlike v plači.
Navodila članicam tudi priporočajo, naj za nedoločen čas zaposlijo tiste raziskovalce, ki so dlje časa uspešni pri pridobivanju projektov. Nadgradnja tega nezavezujočega priporočila je v Navodilih za izvajanje kadrovskih postopkov, ki veljajo od julija 2018 dalje.
V Navodilih iz leta 2015 je bila pomanjkljivost, glede katere nismo uspeli prepričati takratnega vodstva UL. Šlo je za to, da ni bilo opredeljeno, od kdaj nazaj šteje dvoletno opravljanje učiteljskega dela, na podlagi katerega je treba upravičencem ponuditi polno ali delno pogodbo o zaposlitvi na učiteljskem delovnem mestu. Ker so Navodila hkrati predpisala prehodno obdobje, v katerem morajo članice urediti razmere, so ponekod takoj ob njihovem sprejemu odvzeli učiteljske ure asistentom-učiteljem , da bi nato pred iztekom prehodnega obdobja ugotovili, da ne dosegajo pogoja za učiteljsko zaposlitev, kakršnega so dosegali pred tem. To vrzel so zapolnila Navodila za izvajanje kadrovskih postopkov, ki jih je Upravni odbor UL sprejel 19. 7. 2018. Določeno je, da se dvoletno kontinuirano opravljenj učiteljskega dela ugotavlja kadarkoli v obdobju med septembrom 2013 (to je dve leti pred sprejemom prvih Navodil) in 31. 12. 2018, ko se izteka prehodno obdobje.
Aprila 2019 je UL FF na naš predlog vprašala rektorat, ali sme habilitiranega učitelja, ki je ostal (delno) zaposlen na asistentskem delovnem mestu, dopolnilno zaposliti na projektu na delovnem mestu, ki ustreza njegovemu nazivu. Dobila je pritrdilen odgovor. Januarja 2021 je rektor UL na naš predlog obvestil članice, da lahko to prakticirajo tudi pri dopolnilnih zaposlitvah na programih, če imajo na voljo denar. Pri tem so problem toge tarife ARRS, ki projektu ali programu določajo določeno število ur in fiksen znesek, ki ne upošteva razlik med plačami v različnih nazivih. Vodje to vrzel med razpoložljivimi sredstvi in stroški dela pogosto usklajujejo tako, da nekatere zaposlijo na cenejših delovnih mestih.
Kronologija pobud in usklajevanj navodil je dostopna tule. Priporočamo, da datoteke sortirate kronološko ("Last modified").

ponedeljek, 28. november 2016

petek, 29. april 2016

Sporočilo za javnost o uredbi o financiranju visokega šolstva

Ustavno sodišče je leta 2011 ugotovilo, da je Zakon o visokem šolstvu v delu, ki zadeva financiranje, neustaven, ker ne določa obsega in vsebine javne službe, ki se financira iz proračuna. Od te ustavne odločbe so se zvrstile tri vlade, na resornem ministrstvu pa veliko število ministrov in ministric.
Vse do danes ni bil sprejet zakon, ki bi to stanje uredil.

Več o tem

sreda, 23. marec 2016

Dodatne pripombe k predlogu novele Zakona o visokem šolstvu

V Visokošolskem sindikatu Slovenije smo se ob objavi predloga novele Zakona o visokem šolstvu odzvali z izjavo, ki je priložena tem pripombam. Ključna stališča do predloga novele se med javno razpravo niso spremenila. Z obžalovanjem ugotavljamo, da ministrstvo ni predložilo niti formule rasti visokošolskega proračuna niti uredbe, ki jo predviveva zakon.

Več o tem

sreda, 2. marec 2016

ponedeljek, 11. januar 2016