sobota, 18. maj 2019

Novi zakon o raziskovanju (Pikalo), 2019

Po konstituiranju nove vlade jeseni 2018 je resorni minister sklenil, da bo MIZŠ nadaljevalo pripravo novega zakona o znanstveno-raziskovalni dejavnosti tam, kjer so usklajevanja obtičala ob odstopu predhodne vlade, in z isto delovno skupino. VSS vanjo ni bil vključen. Besedilo je doživelo še precej sprememb, med drugim je bil dosežen pristanek MGRT, da ta zakon in s tem MIZŠ prevzame tudi področje inovacij. 18. 4. 2019 je MIZŠ objavilo predlog Zakona o znanstveno-raziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZRID). Objavilo ga je z zavedanjem, da delovna skupina še ni povsem dokončala dela in da predlog zakona, zlasti zelo obetavna formula rasti financiranja (MF) in opcija "dvojnih plač" (MJU), še ni prestal medresorskega usklajevanja.
VSS je 16. 5. 2019 poslal svoje pripombe, v katerih je kot glavne izpostavil naslednje pomanjkljivosti predloga ZZRID in podal svoje predloge:
- zakon ne podaja vsebinskih definicij znanosti in javne službe, kar sovpada s tem, da so številni že pomešali raziskovalno finančno uspešnost, vladi pa otežuje upravičenje izključitve zasebnih inštitutov in fakultet iz stabilnega financiranja;
- zakon ne določa načina razdelitve dodatnega denarja v okviru "stabilnega financiranja" znotraj zavodov, kar lahko vodi v netransparentno zakoličenje položajev moči v naslednjih desetletjih;
- zakon ne naslavlja problemov s samovoljnim in izkoriščevalskim (prisvajanje avtorstev, ki reproducira reference in moč) vodenjem nekaterih (!) programskih skupin in predpostavlja, da bo pod plaščem pasovnega financiranja institucij na mikro ravni vse ostalo kot doslej;
- VSS zato predlaga, naj zakon določi tudi smernice za razdelitev denarja na univerzah, ki bi povzročile rekonstituiranje programskih skupin: denar se najprej pasovno dodeli zavodom, nato znotraj njih po raziskovalnih področjih oz. članicah in od tod posameznikom v obliki stabilne zaposlitve raziskovalcev in v obliki IRD, ob upoštevanju stanja zaposlenosti v zadnjih 5 letih, raziskovalnih dosežkov in razlik med materialnimi stroški po raziskovalnih področjih; zatem bodo posamezniki na novi podlagi materialne suverenosti na novo konstituirali programske skupine; kjer so bile te vodene korektno, se ne bo spremenilo nič, drugod bo vodenje moralo pridobiti demokratično legitimacijo;
- opozorili smo, da 63. člen omogoča drobitev začasnih pogodb o zaposlitvi in razveljavlja splošno normo ZDR-1;
- opozorili smo na probleme v zvezi s t.i. "dvojnimi plačami";
- ker je mogoče interpretirati predlog ZZRID tako, da dopušča delovanje raziskovalcev znotraj javnih raziskovalnih organizacij prek statusa s.p., smo predlagali varovalko: znotraj JRO je mogoče raziskovati le v okviru zaposlitve;
- opozorili smo na nejasnosti, kdo bo nosil breme financiranja odprtega dostopa do znanstvenih objav, in na reprodukcijo razslojevanja raziskovalcev na bogate in revne;
- predlagali smo nekoliko drugačno sestavo Razvojnega sveta, tudi s predstavnikom sindikatov iz visokega šolstva, in Komisije za etiko v znanosti.
Kasneje, po usklajevalnem sestanku z MIZŠ smo ministrstvu poslali predlog dopolnitev besedila zakona. Poleg popravkov pomanjkljivosti, na katere smo opozorili v prvem odzivu, smo:
- pripravljalce zakona opozorili na terminološke in konceptualne nedorečenosti, zlasti v 5. in 6. členu;
- v 27. in 91. členu predlagali smernice za univerze kot prejemnice stabilnega financiranja, ki naj v svojih pravilih omogočajo prehajanje raziskovalcev med programskimi skupinami skupaj s prenosom sredstev, del sredstev stabilnega financiranja pa naj porabijo za sklad, ki bo raziskovalcem lahko kril stroške dela v času med dvema projektoma in tako materialno omejil njihovo prekarnost;
- pristojnost ARRS do univerz naj bo na področju stabilnega financiranja omejena le na evalvacije;
- v 59. in 60. členu predlagali omejitev udeležbe raziskovalcev v programih in projektih ter njihovega vodenja, kadar nekdo izpolnjuje starostni pogoj za upokojitev.

Gradiva so dostopna tule.


četrtek, 16. maj 2019

Sklenjen dogovor o regresu v javnem sektorju

15. 5. 2019

Vlada in večina reprezentativnih sindikatov v javnem sektorju so podpisali aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti, s katerim so za leto 2019 določili regres v višini minimalne plače, ki v letu 2019 znaša 886,63 EUR bruto. Zaposleni, ki prejemajo minimalno plačo, pa bodo dobili regres v višini 1.050 EUR bruto. Brez posebnega dogovora bi vsi javni uslužbenci prejeli regres v višini minimalne plače. Tudi Visokošolski sindikat je prispeval svoj podpis, zato da najslabše plačani pridobijo nekaj, čeprav smo med pogajanji predlagali, da je treba izhodiščne plačne razrede najnižje uvrščenih delovnih mest dvigniti na raven minimalne plače in nekoliko kompresirati plačno lestvico.


Stališče VSS o predlogu zakona o raziskovanju


STALIŠČE VISOKOŠOLSKEGA SINDIKATA SLOVENIJE O PREDLOGU ZAKONA O ZNANSTVENORAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI DEJAVNOSTI



Skupščina Visokošolskega sindikata Slovenije je 10. 5. 2018 na rednem letnem zboru med drugim obravnavala novi predlog Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZRID), ki ga je ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport poslalo v javno razpravo. V prilogi je podrobno stališče o predlogu zakona. Ključni poudarki so naslednji:

- izrazito podpiramo namen predloga, da se obseg proračunskega financiranja znanosti dvigne na vsaj 1 % BDP do leta 2025, vendar od ob tem pričakujemo jasna določila glede načina delitve dodatnega denarja;

- nasprotujemo ohranjanju in krepitvi ureditve, ko država in njena agencija vsebinsko in personalno odločilno vplivata na znanstveno delo kot temeljno področje univerzitetne avtonomije; z novim predlogom se ta vpliv širi na celotno področje »stabilnega financiranja«, nova pooblastila pa dobivajo tudi drugi resorji izvršne oblasti;

- zahtevamo dostop visokošolskih učiteljev, sodelavcev z raziskovalno obveznostjo in raziskovalcev do materialnih sredstev za raziskovanje;

- nasprotujemo odstopom od Zakona o delovnih razmerjih, ki bi dokončno legalizirali prekarni položaj raziskovalcev (63. člen);

- nasprotujemo »dvojnim plačam«, ki bi akademske delavce razslojevale glede na profitabilnost dejavnosti in položaj znotraj institucije ter bi pomenile odstop od bistvenega načela veljavnega plačnega sistema, »enako plačilo za primerljivo delo«;

- zavračamo tudi temu vzporedno zamisel o samostostojnih podjetnikih kot pogodbenih »izvajalcih« raziskovalne dejavnosti;

- zavračamo degradacijo znanosti na raven »predstopnje« aplikativnega raziskovanja in komercializacije rezultatov;

- zahtevamo udeležbo predstavnikov zaposlenih v visokem šolstvu v razvojnem svetu in varovalke za neodvisno delovanje komisije za etiko v znanosti;

- podpiramo prizadevanja za odprti dostop do javno financiranih publikacij, vendar menimo, da zakonske zahteve ni mogoče postavljati, dokler se ne razjasnijo finančni mehanizmi in pravila vrednotenja objav glede na vrsto odprtega dostopa.

V Visokošolskem sindikatu Slovenije smo presenečeni nad dejstvom, da predlagatelj sploh ni poskusil definirati raziskovalnih dejavnosti v javnem interesu, ki so potemtakem upravičene do proračunskega financiranja, ob tem pa skuša znotraj javnih raziskovalnih ustanov vključno z univerzami na široko odpreti vrata lovu na dobiček. Obžalujemo, da ob prizadevanju ministrstva za ugodnejše materialne razmere pred nas prihaja predlog, ki bi pospešil nekatere najbolj negativne težnje v raziskovalni dejavnosti na univerzah. Zato pričakujemo, da bo ministrstvo kot predlagatelj podaljšalo javno razpravo in z vključitvijo širšega kroga udeleženih v znanosti omogočilo nastanek predloga, ki bi namesto kratkoročnega dobička posameznikov postavil v ospredje znanstveno skupnost in dolgoročne razvojne interese družbe.



Ljubljana-Maribor-Koper, 16. 5. 2019



za Visokošolski sindikat Slovenije

dr. Marko Marinčič, predsednik



ponedeljek, 13. maj 2019

Poziv Univerzi v Mariboru k spoštovanju pravic delavcev





Javni poziv Univerzi v Mariboru in Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport k spoštovanju pravic univerzitetnih delavcev

Zaradi prizadevanja Pogajalske skupine javnega sektorja in še posebej Visokošolskega sindikata Slovenije je bilo v zadnji stavkovni sporazum z vlado (december 2018, Uradni list RS, št. 80/18) prvič doslej vključeno določilo, da mora vlada za zvišanja plač zagotoviti proračunska sredstva:

Vlada se zavezuje, da bo v okviru svojih pristojnosti in obstoječih sistemov financiranja zagotovila, da bodo za potrebe neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov (vključno z javnimi zavodi s področja zdravstva in sociale, visokošolskimi in raziskovalnimi zavodi ipd.) sredstva za stroške dela, ki izvirajo iz tega dogovora in kolektivnih pogodb, katerih podpisnica je, upoštevana pri usklajevanju predlogov finančnih načrtov neposrednih uporabnikov in pri pripravi izhodišč za pripravo finančnih načrtov posrednih uporabnikov, na prihodkovni in odhodkovni strani.

Dne 3. 1. 2019 smo se predstavniki sindikatov skupaj z rektorji javnih univerz udeležili sestanka, ki smo ga zahtevali zaradi negotovosti glede uresničevanja vladno-sindikalnega sporazuma. Dobili smo natančne informacije o tem, koliko denarja bodo univerze prejele za zvišane plače in koliko na podlagi zvišanj, ki so bila predvidena že prej in sledijo iz Zakona o visokem šolstvu. Čeprav sta se vlada in ministrstvo dogovora držala, smo bili seznanjeni, da so na Univerzi v Mariboru pred prvomajskimi prazniki članicam UM z rektorata posredovali navodila za pripravo rebalansa finančnega načrta z oceno delitve sredstev po uredbi za leto 2019, ki nekaterim članicam ne zagotavlja niti sredstev za zvišane plače, dodatnih zvišanj, ki so bila univerzi namenjena v proračunu, pa sploh niso bile deležne. Poleg tega je ocena dodeljenih sredstev opravljena po predpostavki, da bo v prihodnosti morda prišlo do sprememb, o katerih pa zdaj ne vemo ničesar.

Naknadna pojasnila, češ da gre samo za akontacijo in da bodo po delitvi vse članice s sredstvi iz razvojnega stebra dosegle sredstva zvišanih plač, nas zaradi slabih preteklih izkušenj niso prepričala.  
Od vodstva Univerze v Mariboru torej pričakujemo, da bo v skladu z dogovorom tudi pri delitvi denarja znotraj univerze uveljavilo osnovno intenco dogovora. Njena vsebina je namreč tale: sredstva za plače so zagotovljena na ravni posameznega delavca in delavke, ki mu ali ji je sindikat izboril boljšo plačo, zato v tem pogledu ni razloga za negotovost, kaj šele, da bi arbitrarne delitve lahko odpirale prostor za pristranskost in finančne pritiske. Od Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport in od Univerze v Mariboru zahtevamo, da finančni načrt na prihodkovni in odhodkovni strani uskladita z veljavnim sporazumom. To je odgovornost obeh.

Neljubi dogodek nas v Visokošolskem sindikatu Slovenije samo prepričuje o pravilnosti našega dosedanjega stališča. Stališče sindikata je bilo in ostaja, da so državne univerze ustavna kategorija, zato ima država kot ustanoviteljica do njih prav posebno odgovornost. Državna univerza ne more delovati po logiki podjetja. Odgovornost države zadeva vsebino dela, ki je v javnem interesu, to delo pa sloni na ljudeh, visokošolskih učiteljih in učiteljicah, sodelavcih in sodelavkah, strokovnih in tehničnih delavcih in delavkah. Ti ljudje so ogrodje pomembnega družbenega poslanstva, ki ga v pustem administrativnem jeziku imenujemo »javna služba«.

Ob tem, ko pričakujemo, da bo vlada v primeru Univerze v Mariboru uresničila izpolnitev veljavnih zavez, bomo še naprej – in še posebno ob morebitnih spremembah zakonodaje – vztrajali, da se v merila za financiranje postavi na prvo mesto obstoječe število delovnih mest, kot je to že zdaj določeno v primeru umetniških akademij. Ocenjujemo, da država v sedanjem sistemu v celoti ne financira niti akreditiranih študijskih programov, kaj šele materialnih stroškov znanstvenega dela, ki je bistvo univerze in delovne obveznosti vsakogar, ki na univerzi deluje kot učitelj, sodelavec ali raziskovalec. Vztrajali bomo, da tudi ta materialna sredstva dosežejo vsakogar.

za Visokošolski sindikat Slovenije
dr. Marko Marinčič, predsednik, l. r.

za KSS PERGAM
Jakob Počivavšek, predsednik, l. r.