petek, 19. maj 2023

Za avtonomijo akademske skupnosti - proti univerzi kot korporaciji

IZJAVA VISOKOŠOLSKEGA SINDIKATA PRED ZAČETKOM STAVKE V VISOKEM ŠOLSTVU

V Visokošolskem sindikatu Slovenije smo začudeni nad odzivi vlade in različnih članov in članic rektorske konference na naša opozorila glede načrtov o centralizaciji državnih univerz, odpravljanju volitev in degradacije članic univerz v "organizacijske enote". Trdijo, da osnutek zakona, ki te ideje vsebuje, sploh ne obstaja. Žal obstaja in ga lahko zainteresirani javnosti takoj posredujemo.

Denimo, da so omenjeni zgolj plod naše domišljije. Izmislili smo si jih. Toda novo, z referendumom pridobljeno ministrstvo dr. Papiča je pred kratkim mimo delovne skupine, ki pripravlja novi zakon o visokem šolstvu, na vlado poslalo novelo zakona o visokem šolstvu. Besedilo, ki ga je vlada medtem tudi že sprejela in poslala v Državni zbor, je v nekaterih ključnih točkah povsem drugačno od tistega, ki ga je delovna skupina obravnavala lani. Na primer v tem, da dekane sili v vlogo direktorjev ("skupina B") in jim omogoča dopolnilno delo oz. še dve uri predavanj, vendar na nedorečen in pravno sporen način. Sugestija je, da naj na mestu dekana ne bo akademska oseba, ki želi ostati vpeta v pedagoško in raziskovalno delo, temveč menedžer podrejene organizacijske enote.

Težnja novele, ki so jo ministrstvo in vodstva pred dekani in širšo akademsko javnostjo skrbno skrivala, je jasna: univerza naj dobi centralistično korporativno strukturo. Natanko k temu pa napotuje tudi osnutek prvega poglavja novega zakona, za katerega ministrstvo in rektorji trdijo, da ga ni, čeprav ga obenem zavzeto branijo. V tem predlogu se članice univerz in dekani ne omenjajo, delež študentov in različnih skupin delavcev pri volitvah rektorja ni več določen, akademski zbori niso več obvezni, prav tako ni več zapovedan obstoj članic, dekanov in volitev znotraj članic. Ob takih predlogih se ministrstvo in rektorji radi sklicujejo na avtonomijo. To sklicevanje je smešno. Zakon, ki ne bi določal, kdo in po kakšnem postopku izbere senat univerze, bi pomenil izročitev univerz skupini posameznikov, ki so trenutno še izvoljeni, v naslednjem trenutku pa bi lahko s spremembo statuta notranjo organizacijo univerze ukrojili po svoji predstavi. V sindikatu poudarjamo, da je edini relevanten subjekt avtonomije akademska skupnost, to so univerzitetne delavke in delavci, študenti in študentke. Vztrajali bomo, da nam bo zakon to vlogo še naprej zagotavljal.

Upravni odbor Univerze v Ljubljani je nedavno neuspešno poskusil prevzeti vlogo, ki je nima niti po zakonu niti po statutu univerze: da bi s finančnimi pritiski posegal v temeljno strukturo študija in raziskovalnega dela na univerzi. Poskus je za zdaj spodletel, vendar so že sami osnutki (ki tudi v tem primeru obstajajo) dovolj poučni. Potrjujejo nas v prepričanju, da je treba v morebitnem novem zakonu strogo omejiti vlogo upravnih odborov univerz. Poleg tega je treba strogo omejiti udeležbo države in drugih zunajuniverzitetnih subjektov v upravnih odborih, saj se ne sme ponoviti "prevzem", kakršnega so si država, predstavniki delodajalcev in drugi zunajznanstveni subjekti omislili pod krinko združitve dveh dosedanjih agencij v novo Javna agencijo znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost (prej ARRS, zdaj ARIS). Avtonomija ne sme pomeniti samovolje univerzitetnih in političnih klik in ne sme postati izgovor za podrejanje univerze kratkoročnim ekonomskim interesom.

Od vlade Republike Slovenije za začetek zahtevamo, da iz novele Zakona o visokem šolstvu takoj umakne določila o dekanih kot direktorjih organizacijskih enot, osnutek poglavja v novem zakonu, ki napotuje h korporativnemu tipu "avtonomije", pa pospravi v arhiv pod rubriko "pobožne želje".

Napovedano stavko v visokem šolstvu med drugim razumemo tudi kot upor proti idejam o univerzi kot paradržavni korporaciji. Univerzitetno skupnost vabimo, naj se nam pri tem v čim večjem številu pridruži.

Ljubljana, Maribor, Koper, 19. 5. 2023



ponedeljek, 15. maj 2023

Nadaljevanje stavke v visokem šolstvu 30. 5. 2023

 

Spoštovane kolegice in kolegi, zaposleni na javnih univerzah,

Visokošolski sindikat Slovenije napoveduje nadaljevanje lani začete stavke v visokem šolstvu. Prvi stavkovni dan bo v torek, 30. 5. 2023. Naslednja dva bosta v torek in sredo, 13. in 14. 6. 2023. Če bo potrebno, bomo stavko nadaljevali tudi jeseni.

Devetega marca lani smo izvedli prvo samostojno stavko v visokem šolstvu. Zahtevali smo ustrezno vrednotenje našega dela, odpravo plačnih krivic in normalne pogoje za delo. Od lanske jeseni so tekla stavkovna pogajanja, ki pa niso prinesla rešitev, saj vlada zavrača odpravo dokazanih plačnih krivic in je med pogajanji celo preklicala že dogovorjene rešitve.

Na drugi stran je vlada neverjetno ustrežljiva do zdravnikov in učiteljev v OŠ in SŠ. Odobrila je dvig zdravniških plač. Zavezala se je k uvedbi dodatnih in še bolje plačanih delovnih mest starejših zdravnikov specialistov. Odpravila je plačni strop in s tem povzročila nova nesorazmerja v končnih plačnih razredih. Uvedla je četrti naziv v vzgoji in na nižjih ravneh izobraževanja, česar ni nikjer v javnem sektorju. Končne plače učiteljev se bodo s tem skoraj izenačile s plačami izrednih profesorjev. V Visokošolskem sindikatu Slovenije privoščimo ostalim javnim uslužbencem kar največ, zahtevamo pa enakopravno obravnavo in pravično vrednotenje našega dela glede na njegovo zahtevnost in družbeni pomen univerze.

Volivke in volivci so na referendumu podprli ustanovitev novega ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije v upanju, da se bo to borilo za interese visokega šolstva. Žal se je minister dr. Igor Papič veliko bolj kot za dostojne plače za vse angažiral za dvojne oz. trojne plače, ki jih bo prejemala peščica njegovih kolegov s tržnimi projekti, pri prenovi visokošolske zakonodaje pa lansira ideje o ukinitvi splošnih in neposrednih volitev, odpravi omejitve mandatov in dopušča možnost ukinitve članic univerze oz. fakultet.

Si želimo imeti dekane z dvajsetletnim stažem, ki se bodo dali izvoliti s trgovanjem z glasovi na senatu? Volilne pravice ne damo – niti zaposleni, niti študentje! Po našem trdnem prepričanju je univerza skupnost zaposlenih in študentov, ne pa podjetje, ki se bo upravljalo po korporativnem modelu.

Naše stavkovne zahteve so naslednje:

1.) Zahtevamo redno usklajevanje plač v javnem sektorju z inflacijo.

2.) Skladnost plač visokošolskih učiteljev in zdravnikov specialistov, ki izhaja iz preteklih dogovorov, mora biti na novo definirana glede na novo resničnost v sistemu zdravniških plač, in sicer tako, da se kot orientacija za docenta upošteva povprečje vseh zdravnikov specialistov in višjih specialistov. To velja tudi za morebitne spremembe v prihodnosti.

3.) Temu ustrezen plačni dvig se izvede pri vseh zaposlenih v visokem šolstvu, v vseh plačnih skupinah, visokošolski učitelji in sodelavci, raziskovalci, strokovni in tehnični delavci, pri čemer se dosledno upošteva višja raven zahtevnosti dela v visokem šolstvu. Vsa navedena delovna mesta morajo biti vključena v kolektivno pogodbo, ki velja za visoko šolstvo.

4.) Odpravijo se stare plačne krivice, zlasti pri visokošolskih sodelavcih, lektorjih, bibliotekarjih in informatikih. Vsa delovna mesta v visokem šolstvu morajo biti ustrezno ovrednotena.

5.) Sklene se stavkovni dogovor izboljšanje pogojev za delo, pri čemer bodo izhodišče rešitve, že dogovorjene v dosedanjih pogajanjih.

6.) Ministrstvo umakne predlog črtanja določb o članicah in volitvah dekanov in rektorjev v Zakonu o visokem šolstvu. Splošne in neposredne volitve dekanov in rektorjev, na katerih lahko sodelujejo tudi strokovni delavci in študentje, so za naš sindikat nedotakljive in jih bomo branili z vsemi sredstvi.

Če soglašate s temi zahtevami, vas pozivamo, da se pridružite nadaljevanju stavke v visokem šolstvu. Samo tako si lahko zagotovimo ustrezno vrednotenje našega dela. V torek, 30. 5. 2023, bomo prvič za ves dan prekinili delo.

Pedagoški proces bo odpadel, izpitov, kolokvijev in zagovorov zaključnih del ne bo, prav tako ne uradnih ur v strokovnih službah, knjižnice bodo zaprte, v času stavke se ne vzdržuje informacijskih sistemov. Med stavko se lahko izvede sestanke in seje, na katerih se razpravlja o stavkovnih zahtevah in o razmerah v visokem šolstvu ali v ožjem delovnem okolju. Stavka je omejena pri kliničnih vajah in drugih delovnih aktivnostih, katerih odpoved bi poslabšala zdravstveno stanje pacientov. Izjema sta tudi zakonsko regulirani javna zdravstvena in veterinarska dejavnost.

Na nekaterih članicah se bodo stavkajoči dopoldne zbrali na shodih ali izrednih sejah akademskega zbora ali senata. Nato se bomo vsi zbrali na osrednjih stavkovnih shodih na vsaki od javnih univerz. Na Univerzi v Ljubljani bo skupni shod na Filozofski fakulteti ob 11h. Na Univerzi v Mariboru bo stavkovni shod pet pred dvanajsto na rektoratu, v Dvorani Borisa Podrecce. Na Univerzi na Primorskem bo shod ob 12h na Titovem trgu pred rektoratom.

Stavko v visokem šolstvu so doslej podprli rektorja univerz v Ljubljani in Mariboru, številni dekani in Študentska organizacija Slovenije.

Stavka je ustavna pravica. O njej se odloči vsak sam. Stavkajo lahko vsi zaposleni na univerzah, tudi nečlani VSS. Nadrejeni ali drugi sodelavci ne smejo ovirati stavkanja ali z organizacijskimi navodili oteževati odločitve zanj. V primeru oviranja se obrnite na lokalno pristojnega sindikalnega zaupnika VSS. Stavka je zakonita in bo plačana, saj je vlada večkrat prekršila pisne zaveze za odpravo plačnih krivic.

Stavkovni odbor Visokošolskega sindikata Slovenije

*

Stavkovne zahteve so objavljene tule.