Javni odziv po reakcijah rektorja Univerze v Mariboru in Upravnega odbora na revizijska in druga poročila o poslovanju univerze

Visokošolski sindikat Slovenije, Sindikat Univerze v Mariboru pozorno spremlja dogajanje, povezano z objavo revizijskih in drugih poročil o poslovanju Univerze v Mariboru.  Po objavi dolgo napovedovanega »neodvisnega« revizijskega poročila, ki ga je univerza naročila pri zasebnem inštitutu za finance in računovodstvo in za katerega se je navkljub drugačnim napovedim izkazalo, da ni revizija, temveč mnenje, ter po današnji obravnavi na Upravnem odboru se je potrdila bojazen, da se vodstvo UM nima resnega namena ukvarjati z vsebino očitkov o njenem poslovanju. Namesto tega svojo vest in javnost miri z ugotovitvami, da z izjemo napačno izbranega arhitekta pri prenovi ene od stavb vsebinskih kršitev praktično ni bilo, minimalna formalna odstopanja pa bo odpravila centralizacija, in to na ustanovi, na kateri o ključnih finančnih in drugih vprašanjih že zdaj odloča zelo ozek krog (vedno istih) ljudi. Tudi današnja obravnava na upravnem odboru, ki so jo s sklicevanji na zaupne podatke in varstvo podatkov zaprli za javnost, in to s soglasjem predstavnic ministrstva, potrjuje, da smo priča samo še eni v vrsti univerzitetnih afer, ki je zatresla institucijo, zgodilo pa se ni nič. Upravni odbor je sicer dolgo razpravljal, vendar ni zmogel ničesar drugega, kot da je rektoratu samemu predlagal ponovni pregled stanja – in sicer »najkasneje« (!) do junija 2020.

Vodstva univerz že dolgo neuspešno opozarjamo, da na univerzah nemoteno delujejo posamezniki, ki preko svojih zasebnih podjetij, avtorskih in podjemnih pogodb v zasebne žepe prelivajo izplačila, ki bi jim bila kot posameznikom brez imena univerze in (brezplačne) uporabe njene infrastrukture na tako opevanem prostem trgu nedosegljiva. S tem ne nastaja le materialna škoda, temveč se med splošno javnostjo nepopravljivo krnita ugled in verodostojnost univerze kot izobraževalne in raziskovalne ustanove. Posebej zaskrbljujoče je, da si vodstvo Univerze v Mariboru na vse kriplje prizadeva ščititi izbrance in ohranjati obstoječa razmerja ter bizantinske prakse, hkrati pa sistematično zavrača odpravo nezakonitosti in neutemeljenih razlik, ko gre za nižje vrednotenje dela (z nezakonito »faktorizacijo«), neskladje med nazivi in delovnimi mesti pedagoških delavcev ali neenakopraven položaj nepedagoških delavcev na različnih članicah.

Rektor namesto konkretnih ukrepov pričakuje rešitev v predaji dokumentov organom pregona in v novi zakonodaji, kar je po mesecih prostega teka mogoče komentirati le: Hic Rhodus, hic salta! V obstoječem sistemu je namreč več kot dovolj vzvodov za ureditev razmer, a očitno rektorju manjkata volja in pogum, da bi se soočil z univerzitetnimi mandarini. Ker ob tem najde čas za pisanje dolgih užaljenih pisem novinarjem, za sestanek s sindikatom pa stežka najde čas, smo mu primorani javno sporočiti:

 1. Od Univerze v Mariboru pričakujemo, da bo v celoti javno objavila vsa revizijska poročila, preglede transakcij ter druga poročila in javnosti omogočila, da si sama ustvari mnenje o upravičenosti ali neupravičenosti izplačil.

 2. Ker vodstvo vztraja pri stališču, da so bila plačila za mentoriranje nalog na Pravni fakulteti v letu 2016 zakonita – v sindikatu pa se zelo strinjamo, da je potrebno opravljeno delo tudi plačati, pričakujemo, da bodo delavci tudi na vseh drugih članicah deležni plačila, seveda po jasnih pravilih, ki bodo upoštevala sorazmerni delež opravljenega dela na ravni posameznika. V tej zvezi pričakujemo tudi ustrezno posredovanje ministrstva.

 3. Ker rektorjeva prioriteta očitno ni odprava nezakonite faktorizacije ter pri delu zaposlenih tako še vedno ni vzpostavil zakonitega stanja, težko kredibilno govori o potrebnosti različnih dodatnih izplačil (kot obliki nagrajevanja), saj ponovno veča razkorak med zaposlenimi na isti pravni osebi in pri istem delodajalcu. V zvezi s to problematiko bo torej sindikat prisiljen uporabiti pravne postopke (kot v primerih neizplačevanja nadobveze in neizvajanj napredovanj, ki so UM nazadnje stale okoli 8 milijonov evrov) javnost pa že zdaj obveščamo, da odgovornost za materialne posledice pravnih postopkov v v celoti nosi izključno vodstvo univerze oz. rektor kot varuh zakonitosti.

 4. Skupščina Visokošolskega sindikata Slovenije je sprejela jasno stališče, da sindikat ne podpira zakonodajnih sprememb, na katere po izjavah na organih UM sodeč stavi rektor in ki bi legalizirale in legitimirale obstoječe prakse. Nasprotno, rešitev vidimo v še večjem poenotenju in uporabi legalnih načinov nagrajevanja znotraj obstoječega plačnega sistema, pri čemer favoriziranje profitnih dejavnosti na ustanovi, kot je univerza, ne pride v poštev. Če ministrstvo s svojimi deklariranimi stališči o družbeni vlogi javnih univerz in transparentnosti njihovega delovanja misli resno, od njega pričakujemo, da ne bo uzakonjalo dodatnih privilegijev (npr. v obliki t. i. dvojnih plač) in spodbujalo podivjane pridobitne logike, ki univerze preobraža v (polzasebna) podjetja. Namesto da frazari o avtonomiji in prek svojih predstavnikov pomaga zapirati seje organov za javnost, naj ministrstvo dejavno prevzame svoj del odgovornosti, ali pa naj se zamisli in potegne ustrezne politične konsekvence.

red. prof. dr. Marko Marinčič, predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije

izred. prof. dr. Marija Javornik Krečič, predsednica VSS na Univerzi v Mariboru

Maribor, 21. 11. 2019

Z novim Pravilnikom ARRS bo ribarjenje v kalnem bolj “zakonito”

Odziv Visokošolskega sindikata Slovenije na spremembe Pravilnika o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti

Spremembam Pravilnika o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (Pravilnik), ki jih je predlagala ARRS dne 24. junija 2019 in so bile javno objavljene na spletni strani ARRS, je Visokošolski sindikat Slovenije ostro nasprotoval in pozval Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) k zavrnitvi predloga. Odziva na kritiko predloga nismo prejeli. Vsa nadaljnja usklajevanja Sprememb Pravilnika med notranjimi organi ARRS (ZSA) in MIZŠ je vodstvo ARRS vodilo skrito pred očmi javnosti, torej brez možnosti vpogleda in pravočasne kritike s strani raziskovalne skupnosti.

18. oktobra 2019 je ARRS objavil novico, da je Upravni odbor ARRS (UO) na konstitutivni seji potrdil tudi predlog sprememb in dopolnitev krovnega Pravilnika. Že tedaj smo bili presenečeni nad hitrostjo in lahkotnostjo, s katero je UO v novi sestavi podal soglasje k spremembam krovnega Pravilnika. Po objavi in pregledu sprejetih sprememb Pravilnika (Uradni list, 30. oktober 2019) pa smo šokirani, saj ponovno ugotavljamo, da so spremembe in dopolnitve Pravilnika nezadostne oziroma celo povečujejo možnost mešetarjenja pri izbiri projektnih predlogov.

Prav nobena izmed sprememb in dopolnitev Pravilnika ne posega v ključne slabosti evalvacijskega sistema, kot sta na primer: (i) navzkrižje interesov znanstvenikov, (ii) neenake možnosti na razpisih, ob uvedbi možnosti enofaznega projektnega razpisa se ohranja možnost dvofaznega razpisa z neposrednim uvrščanjem projektnih prijav programskih skupin v 2. fazo. Takšno favoriziranje, ki ustvarja neenake možnosti na razpisih, kritizira tudi Računsko sodišče, saj ne zagotavlja, da se v drugo fazo uvrstijo najboljši projekti.

Prav škandalozen je 14. člen Sprememb in dopolnitev Pravilnika, ki spreminja 4. in 5. alinejo 98. člena Pravilnika, ki je v veljavi do 14. novembra 2019. V obeh alinejah, katerih vrstni red je zamenjan, je črtana dolžnost Panela, da pri razporejanju - rangiranju projektnih predlogov in v primeru neusklajenega poročila sprejeto odločitev tudi obrazloži.

98. člen, v veljavi od 14. novembra 2019

(izbor projektov na panelu – druga faza)

(4) V primeru neusklajenega poročila, če projekt v drugi fazi ocenjujejo trije recenzenti ali več recenzentov, panel določi oceno projekta kot povprečno oceno. Panel posebej obravnava predloge projektov, pri katerih se ocene recenzentov bistveno razlikujejo, in se odloči, ali povprečje vseh ocen dejansko odraža kakovost predlaganega projekta. Če povprečje vseh ocen ne odraža kakovosti projekta, panel lahko izloči največ eno oceno in izračuna novo povprečje brez izločene ocene. Panel obravnava tiste predloge projektov, pri katerih ena ocena odstopa najmanj za dve točki od povprečja ocen. Panel svojo odločitev obrazloži.

(5) Pri razporejanju projektov panel upošteva usklajeno oceno recenzentov, oceno panela v primeru spremenjene ocene pri usklajenih poročilih oziroma oceno panela v primeru neusklajenega poročila recenzentov. Panel upošteva kapacitete področij  in druge prioritete ter obvezne deleže, ki jih določa razpis. Obvezne deleže izbranih projektov po vedah, po vrstah projektov in takšnih, katerih nosilci so mlajši raziskovalci (največ deset aktivnih let po zagovoru doktorata), določi ZSA v metodologiji. V primeru enakega števila točk dveh ali več prijav panel pri odločitvi o izboru prijav upošteva ocene, prijave projektov in odzive prijaviteljev. Panel svojo odločitev obrazloži.

Velja izpostaviti tudi nenehno zamikanje rokov za objave razpisov. Objava Javnega razpisa za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2020 je bila predvidena za september 2019, sledilo je sporočilo ARRS, da je rok prestavljen na sredino oktobra 2019, ne glede na to, ali bodo spremembe Pravilnika sprejete ali ne. V obeh primerih naj bi bil začetek financiranja projektov v juliju 2020. S sprejetjem sprememb k Pravilniku pa se je rok objave zamaknil v november 2019. Ob tem naj opozorimo še na nedopustno dolgo čakanje na odgovore k ugovorom na projektni razpis 2019, zaključen v juniju 2019. Odgovore naj bi prejeli v juliju 2019, direktor ARRS pa je komisijo imenoval šele v oktobru 2019. O ugovorih bo odločal UO ARRS 20. novembra 2019. V slednjem primeru lahko raziskovalci kar na spletu spremljamo, kako direktor ARRS odlaga izpolnjevanje svojih obveznosti: vlagatelji ugovorov namreč obvestil o zamikih rokov sploh nismo prejeli. Očitno vodstvu ARRS za “neizbrane” raziskovalce ni prav nič mar ali pa se ne zaveda, da tovrstno zamikanje rokov lahko pomeni tudi prekinitev raziskovalne kariere perspektivne mlajše raziskovalke ali raziskovalca oziroma njen ali njegov odhod v tujino. 

Ponovna brezbrižnost vodstva ARRS nas ne preseneča, preseneča pa lahkotnost soglasja UO ARRS k spremembam krovnega Pravilnika (z 240 členi!), ki je že več let izpostavljen kritiki znanstvene skupnosti. V dobrobit slovenske znanstvene skupnosti UO ARRS pozivamo k vestnemu nadzoru delovanja ARRS, kajti vodstvo ARRS z Józsefom Györkösom na čelu očitno ni vredno zaupanja.

V Ljubljani, 11.11.2019

Za Visokošolski sindikat Slovenije

dr. Marko Marinčič, predsednik