ponedeljek, 20. september 2021

Mnenje VSS o NPVŠ 2021-2030

 

Mnenje Visokošolskega sindikata Slovenije o predlogu Nacionalnega programa visokega šolstva 2021–2030

 

Visokošolski sindikat Slovenije ocenjuje predlog Nacionalnega programa visokega šolstva 2021–2030 (NPVŠ) kot na videz idealističen razvojni načrt, poln všečnih fraz in idealnega opisa ciljnega stanja slovenskega visokega šolstva leta 2030, ki pa ima žal več resnih vsebinskih pomanjkljivosti. Je analitično šibak oz. sploh nima analize sedanjega stanja visokega šolstva v Sloveniji. Ima več problemskih slepih peg in spornih ciljev. Njegova frazeologija ponekod postane nerazumljiva in kontradiktorna. Predvsem pa je NPVŠ premalo oprijemljiv pri opredelitvi, kako doseči začrtane cilje. Zato sindikat predlaga umik dokumenta.

NPVŠ nedvomno vsebuje nekaj ukrepov, ki jih moramo kot sindikat pozdraviti, npr. financiranje sobotnega leta, brezplačen doktorski študij, kosovno financiranje temeljnega raziskovanja v visokem šolstvu in kosovno financiranje infrastrukturnih investicij. Vendar jih zaradi izvedbene nedoločnosti dokumenta žal ne moremo šteti kot zavezujočih.

Med problematičnimi cilji in ukrepi izpostavljamo samo nekatere.

Cilj 2.2. je mogoče razumeti tako, da se NPVŠ na nekaterih študijskih področjih zavzema za krčenje rednih vpisnih mest (brez šolnine) in preusmerjanje študentk in študentov na plačljiva vpisna mesta. Samoplačniki naj bi financirali obstoj študijskih programov, za katere bi nekdo odločil, da jim je treba skrčiti javno financiranje. Ta reforma pomeni razgradnjo javnega, vsem dostopnega visokošolskega izobraževanja in uvajanje šolnin. To bi bilo selektivno po neoliberalnih ideoloških kriterijih. Čeprav naj bi to počele univerze avtonomno, zaznavamo vsebinske vzporednice z težnjo vlade, da bi politično spreminjala vpisno politiko in krojila univerzitetni študij po načelih poklicnega izobraževanja. Te težnje ne ustrezajo dejanskemu stanju na trgu dela in čedalje bolj raznolikim oblikam zaposlitvenih karier. Poleg tega lahko pomenijo znanstveno manj ambiciozne univerze in prilagajanje slovenskega visokega šolstva periferni vlogi.

S temi težnjami je usklajen cilj 3.5., da naj prav vsi študijski programi in smeri spodbujajo podjetništvo.

Dokument ne predvideva finančne stabilizacije delovnih mest raziskovalcev na univerzah, čeprav je vsem akterjem dobro znano, da je to glavni problem te velike poklicne skupine in vodi v stalno negotovost raziskovalcev, v trošenje velikega dela delovnega časa za razpisni menedžment in v nezakonito veriženje pogodb o zaposlitvi za določen čas.

Nenavadno je tudi to, da se NPVŠ zavzema za ureditev financiranja raziskovalne dejavnosti na univerzah v ločenem zakonu, čeprav je trenutno v DZ vložen novi Zakon o znanstvenoraziskovalni, razvojni in inovacijski dejavnosti, ki je nastal po večletnih usklajevanjih in ima dobre možnosti za sprejem. O tako pomembnem vprašanju bi bila potrebna vnaprejšnja uskladitev deležnikov, pri tem pa ne zavračamo možnosti, da bi področje univerz urejal en zakon.

Nekateri ukrepi so videti napredni, vendar se pozablja na to, kako so se ponekod že izrodili v praksi. Takšen je ukrep 3.10., ki napoveduje objavljanje rezultatov študentskih anket. V sindikatu podpiramo študentsko evalviranje pedagoškega dela, ki pa naj temelji na vsebinskih analizah in naj s tem prispeva k izboljševanju kakovosti. Kvantifikacija ocenjevanja pedagoškega dela ni v jasni korelaciji z izboljševanjem kakovosti pedagoškega dela, skoznjo se večkrat izkažejo povsem druge stvari, kot sta nizka motivacija respondentov za ocenjevanje ali njihovo pričakovanje permisivnosti v pogojih množičnega študija, znani pa so tudi primeri vodstvenega usmerjanja pritiskov na določene pedagoge.

Dokument vsebuje nastavke za izvajanje študijskih programov v angleščini, kot kaže, brez vzporedne izvedbe v slovenščini (vodja pripravljavcev NPVŠ je na seji Sveta za visoko šolstvo 9. 4. 2021 pojasnil, da je cilj, da bi se tretjina do polovica študijskih programov v Sloveniji izvajala samo v angleščini), in sicer prek določbe o avtonomni jezikovni politiki visokošolskih zavodov, ki je trenutno omejena z zakoni in ustavo. Opozarjamo, da bi izključno angleška izvedba študijskih programov privabila številne ne nujno najodličnejše tuje študente, ki bi jih privlačil tudi primerjalno visok obseg socialnih pravic študentov v Sloveniji. Zasedanje vpisnih mest, ki jih financira proračun RS, in prehitevanje slovenskih kandidatov za vpis bi lahko vodilo v konflikte, tudi etnonacionalistične. V VSS sicer ocenjujemo, da bo ta določba NPVŠ obsežno spolitizirana in verjetno na koncu umaknjena, saj poslanske skupine ne bodo tvegale še enega referenduma.

V NPVŠ lahko najdemo tudi cilje, ki nimajo zveze z visokošolsko dejavnostjo in bi lahko pomenili nastavek za odvode finančnih sredstev, namenjenih za visoko šolstvo. Eden takšnih je cilj 5.4.: »Infrastruktura za širokopasovne internetne povezave bo zagotovljena po celi Sloveniji«.

Nekateri cilji in ukrepi pa so preprosto nerazumljivi, npr. ukrep 1.5., ki ureja prehajanje med srednješolskim in visokošolskim izobraževanjem: »Urejen bo sistem vertikalne prepustnosti srednješolskega in visokošolskega sistema izobraževanja s prilagoditvijo na neavtomatski vertikalni propustni sistem.«

Najpomembnejša pomanjkljivost dokumenta je ta, da njegovi pripravljavci v več kot letu dni, ko so napisali najprej predlog izhodišč in nato še NPVŠ, niso uspeli pripraviti tudi časovnice izvajanja ukrepov in opredelitve subjektov, odgovornih za njihovo izvedbo. Brez teh vsebin je NPVŠ neoprijemljiv in ne vsebuje zavez konkretnim institucijam k izvedbi in tudi ne bo mogoče evalvirati njegovega izvajanja. Upoštevati je treba, da je dosedanji desetletni NPVŠ 2011–2020 vseboval te konkretizacijske določbe ob ukrepih, pa jih je bila kljub temu na koncu realizirana le približno tretjina. Predlog novega NPVŠ delegira določitev časovnih rokov in odgovornosti podrednim akcijskim načrtom, ki naj jih vlada sprejme v pol leta. Nesprejemljivo je, da bi z ohlapno nacionalno strategijo, ki bi jo sprejel DZ, katerikoli vladi dali vladi proste roke pri oblikovanju akcijskega načrta in s tem pri določanju trenutno še neznane konkretne vsebine dokumenta.

Visokošolski sindikat Slovenije ima močne zadržke do tega, da bi bile odločitve o konkretnih vsebinskih vprašanjih prepuščene ministrstvu, ki znotraj vlade že doslej ni pokazalo posebne strokovne avtonomije. Vsi deležniki in poznavalci ugotavljajo, da je MIZŠ v aktualnem mandatu skorajda neoperativno in izjemno neodzivno (varuh človekovih pravic je pred kratkim javno opozoril na enoletni odzivni čas v neki zadevi). NPVŠ bo zato lahko mrtva črka na papirju še vsaj eno leto, do nastopa naslednje vlade, lahko pa bodo, nasprotno, akcijski načrti napisani kot rezultat tega, da bo vodstvo MIZŠ kot že večkrat v tem mandatu delovalo kot transmisija političnih odločitev, sprejetih zunaj in mimo (visoko)šolske stroke, ali lobističnih interesov na področju visokega šolstva.

Očitno je, da akcijski načrti za razliko od samega NPVŠ ne bodo dani v javno obravnavo, da ne bodo obravnavani na odprti seji matičnega delovnega telesa DZ in torej ne bodo deležni enake demokratične legitimitete kot sam NPVŠ. Predstavniki MIZŠ so sicer na sejah Sveta za visoko šolstvo, pristojne komisije Državnega sveta in v javni razpravi podali ohlapne ustne obljube, da se bo ministrstvo posvetovalo o vsebini akcijskih načrtov z izbranimi deležniki, vendar je treba upoštevati, da MIZŠ v aktualnem mandatu pogosto ignorira dialog z deležniki v širokem spektru zadev, od usklajevanj o protiepidemijskih ukrepih do izključitve Visokošolskega sindikata Slovenije iz delovnih skupin za pripravo izhodišč in predloga NPVŠ. Če s svojimi obljubami misli resno, je najmanj, kar bi pričakovali, da že sam NPVŠ jasno navede, da bo MIZŠ akcijske načrte pripravljal v sodelovanju z vsemi deležniki s področja visokega šolstva. Še bolj smiselno pa je, da se NPVŠ sprejme šele takrat, ko bo vključeval tudi usklajen akcijski načrt.

Naš zadržek do delegiranja priprave izvedbenega dela NPVŠ ministrstvu je povezan tudi s splošno politično kulturo trenutne vlade, ki sprejema odločitve brez posvetovanja s socialnimi partnerji, ki vlada z dekreti, ki si s protiepidemijskimi odloki pogosto prisvaja pristojnosti zakonodajne veje oblasti, ko posega v ustavne pravice brez zakonskih podlag, in ki ob tem ignorira razveljavitvene odločbe sodišč, tudi ustavnega.

Iz teh razlogov žal ni mogoče zaupati MIZŠ, da bo na vključujoč način pripravilo akcijske načrte, ki bodo šele dali pravo operativno vsebino Nacionalnemu programu visokega šolstva 2021–2030.

Ugotavljamo, da je predlog NPVŠ izvedbeno nedorečen dokument in bo zato lahko podlaga za zelo različne visokošolske politike ali celo za prav nobeno. Podrobno branje pa pokaže tudi to, da se za všečno frazeologijo skrivajo intelektualno plitve neoliberalne tendence po širjenju plačljivega študija in podjetništva ter morda celo nastavki za finančne odvode na škodo temeljne dejavnosti.

Zato Visokošolski sindikat Slovenije poziva MIZŠ, naj umakne Nacionalni program visokega šolstva 2021–2030. Če ga bo vložilo v parlamentarni postopek brez korenitih sprememb, pa bo sindikat predlagal Državnemu zboru RS, da predlog v tej obliki zavrne.

V Ljubljani, Mariboru in Kopru, 20. 9. 2021

Za Visokošolski sindikat Slovenije,

dr. Gorazd Kovačič, predsednik



torek, 14. september 2021

Navodila UL za uveljavljanje pogojev PCT

Ko je vlada v začetku septembra 2021 sprejela odlok, ki je predpisal pogoje PCT (preboleli, cepljeni ali redno testirani s HATG) za zaposlene in uporabnike (študente, obiskovalce) izobraževalnih ustanov in zatem vseh delovnih organizacij, je UL pripravila navodila, po katerih se bo na članicah uveljavilo te pogoje in se nadzorovalo njihovo spoštovanje. Predlog navodil je 10. 9. poslala v mnenje sindikatom. VSS SUL je 14. 9. odgovoril z nekaj pripombami, zlasti da naj bodo ta navodila omejena le na ukrepe za preprečevanje širjenja okužb s SARS-CoV-2. Predlog navodil je bil namreč na eni strani napisan tako na splošno, da bi zajemal tudi skrb za zdrave delovne pogoje med delom na domu, na drugi strani pa je imel določbo, da se v primeru dvoma s tem, ali je delavec izkazal izpolnjevanje varnostnih zahtev, šteje, da jih ne, poleg tega navodila omenjajo tudi možnost delovnopravnih sankcij. UL je upoštevala večino pripomb in predlogov sindikata.

Pomembna določba navodil je tudi ta, da neizpolnjevanje pogojev PCT ni razlog za odobritev dela od doma, kar je sicer skladno z navodili, ki urejajo možnost dela od doma.

Povezava na dokumente je tule.



 

ponedeljek, 16. avgust 2021

Poziv Visokošolskega sindikata Slovenije organom ARRS

Visokošolski sindikat Slovenije je kot reprezentativni predstavnik zaposlenih na univerzah že večkrat javno opozoril na potrebne spremembe za zagotavljanje transparentnosti pri projektnih in programskih razpisih ter pri siceršnji delitvi sredstev za raziskovalno dejavnost, tudi tistih novih sredstev, ki jih na univerze prinaša osnutek novega raziskovalnega zakona.

Zadnji skupni poziv sindikatov, ki mu je sledil še argumentiran odgovor na sprenevedave odgovore agencije, je zahteval, da se neresen odnos ARRS do raziskovalk in raziskovalcev preneha, prvi korak k temu pa naj bi bilo neimenovanje direktorja, v času katerega se je konstantno izkazovalo, da agencija ne zmore oziroma ne želi zagotoviti strokovnega in neodvisnega odločanja o izbiri financiranja raziskovalnih aktivnosti iz davkoplačevalskih sredstev. Neobvladovanje navzkrižja interesov udeleženih na vseh stopnjah evalvacijskih postopkov od oblikovanja razpisnih kriterijev, nabora in izbora recenzentov do potrditve končnega seznama dobitnikov; številne površne in neustrezne recenzije prijav na vsakoletne projektne razpise in tudi nedorečenosti so »zanesljivim« kadrom že doslej dopuščale veliko svobode pri podeljevanju javnih sredstev. Dolgoletni direktor novega mandata sicer ni dobil, prav tako je vlada zavrnila nekatere druge kandidature, vendar je zadnjo kljub dobronamernim opozorilom znanstvene skupnosti potrdila. Z njo je omogočila kontinuiteto obstoječega stanja, obenem pa v delovanje agencije vnesla nove negotovosti. Dokaz je po nepotrebnem sproženi informacijski mrk, ki poraja tudi vprašanja o razlogih za predčasno menjavo zunanjega izvajalca na informacijskem področju.

Na letošnjem projektnem razpisu je v ocenjevalnem postopku prišlo do nove »sistemske« napake, ki naj bi jo zakrivil informacijski sistem oziroma kar računalnik. Prijavitelji so iz recenzij razbrali tudi to, da so bili ocenjeni slabo, ker ocenjevalci projektne vloge v slovenščini niso razumeli. Ocenjevalci so na to opozorili agencijo, in četudi so prijavitelji v e-sistem oddali tudi angleško verzijo projekta, jim te agencija med postopkom in niti po opozorilu ni posredovala. Direktor pravi, da med postopkom niso ugotovili sistemske napake. Agencija je reagirala šele, ko so se prijavitelji odzvali na socialnih omrežjih. Pregled je pokazal, da je agencija kar v 68 primerih ocenjevalcem posredovala le projekt v slovenščini. Koliko je primerov, da ocenjevalec ni prejel ne slovenske in ne angleške verzije, temveč le obrazec, še ni znano; vemo, da obstajajo in da niso všteti v kvoto 68, a direktor njihov obstoj zanika.

Agencija in njeni nadzorni in strokovni organi so o problematiki razpravljali na zaprti seji konec julija, a pred javnostjo so se zavili v molk, zato naslednja vprašanja niso naslovljena le direktorju ARRS, temveč tudi članicam in članom Upravnega odbora ter članicam in članom Znanstvenega sveta agencije:

1.   Kako je možno, da ARRS še vedno ni odpravila izkazanih dosedanjih pomanjkljivosti evalvacijskih postopkov? Kakšna je vizija UO v nadaljnjem delovanju ARRS?

2.   Kako je možno, da ARRS eksperimentira z delujočim informacijskim sistemom oziroma ga celo »ugasne« še pred vzpostavitvijo novega in to stori v tako pomembnem času, ko je v teku ocenjevanje na letni ravni »najtežjega« projektnega razpisa?

3.   Kako si ARRS predstavlja neoporečen zaključek razpisa, če ima v svojem naboru recenzente, ki so očitno pripravljeni oceno dodeliti zgolj na podlagi prijavnega obrazca, torej ne da bi sploh poznali vsebino projekta? Še več, kako to, da je ARRS tem in takšnim recenzentom poslala oškodovane vloge v ponovno ocenjevanje?

4.   Kako in kdaj bo sanirana škoda, ki jo je ARRS povzročila prijaviteljem na zadnji projektni razpis? Kakšne so predvidene zakasnitve postopka izbora in začetka financiranja projektov?

5.   Kdo bo odgovarjal za nastalo škodo slovenski znanosti in družbi? Kdo bo odgovarjal raziskovalcem in raziskovalkam, ki bodo zaradi tega fiaska ostali brez zaposlitve in se bodo posledično odpravili v tujino ali pa se zaradi njega ne bodo vrnili iz tujine?

Pozivamo UO in ZSA, da kot organa javne agencije odgovorita na zastavljena vprašanja, predvsem pa, da opravita svojo dolžnost in zagotovita transparentno, zakonito in strokovno delovanje agencije — ali pa naj odstopita. Kolegice in kolege — raziskovalke in raziskovalce v tem in drugih organih agencije javno opominjamo, da v organih niso zato, da oportunistično služijo vsakokratnemu vodstvu agencije, temveč da odgovorno opravljajo svoje poslanstvo v korist raziskovalne skupnosti in s tem prispevajo k družbenemu razvoju.

Visokošolski sindikat Slovenije bo nudil pravno pomoč v morebitnih sporih vsem svojim članicam in članom, ki niso bili uspešni na razpisu zaradi očitnih napak v recenzentskem postopku.

V Ljubljani, Mariboru in Kopru, 16. 8. 2021

Za Visokošolski sindikat Slovenije,

Gorazd Kovačič, predsednik


---------------------------------------


V 14 dneh, odkar smo članicam in članom organov ARRS poslali poziv k opredelitvi do sistemskih težav v delovanju ARRS, ki so povzročile fiasko s projektnim razpisom in neustrezno reakcijo direktorja in administracije na napako v pošiljanju gradiv ocenjevalcem, se je odzvala samo članica UO ARRS dr. Marta Klanjšek Gunde. Odgovor, v katerem je opozorila na še obsežnejše težave v delovanju ARRS, je poslala s funkcijo "Odgovori vsem". S tem je izzvala ostale naslovnike iz organov ARRS, a njihovega odziva ni bilo. S tem so sami odgovorili na osnovno vprašanje, kako izvajajo svojo odgovornost do javnosti, ki jo imajo kot funkcionarji javne agencije.


---------- Forwarded message ---------
From: Marta Klanjsek Gunde <marta.k.gunde@ki.si>
Date: Tue, Aug 17, 2021 at 5:45 PM
Subject: RE:
To: Visokošolski sindikat Slovenije <vss@sindikat-vss.si>, jana.kolar@ceric-eric.eu <jana.kolar@ceric-eric.eu>, emilija.stojmenova@fe.uni-lj.si <emilija.stojmenova@fe.uni-lj.si>, tone.kregar@mnzc.si <tone.kregar@mnzc.si>, justina.erculj@solazaravnatelje.si <justina.erculj@solazaravnatelje.si>, egon.pelikan@zrs-kp.si <egon.pelikan@zrs-kp.si>, janez.bonca@ijs.si <janez.bonca@ijs.si>, peter.krizan@ijs.si <peter.krizan@ijs.si>, zeljko.knez@um.si <zeljko.knez@um.si>, ksenija.gersak@kclj.si <ksenija.gersak@kclj.si>, janko.kos@ffa.uni-lj.si <janko.kos@ffa.uni-lj.si>, Miha Škerlavaj <miha.skerlavaj@ef.uni-lj.si>, alenka.zupancic@zrc-sazu.si <alenka.zupancic@zrc-sazu.si>, GlavnaPisarna@arrs.si <GlavnaPisarna@arrs.si>, Robert.Repnik@arrs.si <Robert.Repnik@arrs.si>
Cc: gp.mizs@gov.si <gp.mizs@gov.si>


Spoštovani

Tole pismo je še en dokaz krize na Agenciji.

Kandidiranje v UO ARRS sem sprejela zato, da bi delovala v skupno dobro raziskovalcev in raziskovalk, kar poskušam vestno in stalno izpolnjevati. Uspeh mojega dela je pičel, kar nedvomno dokazuje tudi sedanji fiasko. Zato premišljujem o tem, kako UO izpolnjuje svoje naloge, zlasti prvo med njimi - skrb, da agencija deluje v javnem interesu.

Že od začetka našega mandata vemo za veliko pomanjkanje kadrov v informacijskem sektorju Agencije, nikoli pa ni bilo pojasnjeno, zakaj stari IT sistem ne deluje oz. da je nezanesljiv do te mere da ga je treba nujno in takoj zamenjati z novim. Tako velikih napak namreč v preteklosti nismo poznali. Prvič je bil problem rokohitrskega uvajanja novega sistema zaznan na 13. seji (24.02.2021) zaradi nedelovanja e-Obrazcev. Dobili smo kratko pojasnilo, da je »arhitektura sistema neustrezna, sistem ni robusten, in se lahko vsak čas sesuje. Zaradi zagotovitve funkcionalnosti sistema je potrebna njegova prenova« (citirano iz zapisnika 13. seje). Z ukinitvijo e-obrazcev je prenehala tudi avtomatska kontrola razpoložljivih raziskovalnih ur in drugih podatkov, ki jih mora nadzorovati Agencija, tudi preko NRU in PRU obrazcev. Na moje vprašanje, kdo sedaj jamči za pravilnost podatkov pri prepisovanju iz tekstovnega obrazca (word) v finančne  programe, sem dobila odgovor, da je za to dobro poskrbljeno. Pa čeprav vem, da je delo večine zaposlenih z izjemo vodij sektorjev ocenjeno le povprečno (glede na lanske ocene RDU). Kdo bi torej v sedanjem primeru moral poskrbeti za pretok podatkov in je utemeljeno sposoben za tako delo? Najbrž so bili to v vseh kriterijih nadpovprečno ocenjeni vodje.

Ustno poročanje o stanju na področju informatike smo imeli na 15. seji 10.6.2021. Čeprav je bila ta seja zelo dolga in je bila to predzadnja točka, sem postavila veliko zelo podrobnih vprašanj. Med drugim je direktor tudi povedal, da ročno prepisovanje in preverjanje podatkov iz word obrazcev nima rizika, ali bo proces uspel ali ne. Dobila sem tudi potrditev, da za morebitne nepravilnosti pri vpeljavi novega IT sistema ni (bilo) rezervnega scenarija, niti ni (bila) narejena analiza tveganj. (Zapisnik 15. seje, 10.6. 2021). Vendar za to po naknadni obrazložitvi pravnice ni odgovoren UO, ampak MIZŠ, MJU in MF. Naj poudarim, da ta vprašanja niso pretirano skrbela ostalih članov in članic UO, ki so najbrž verjeli, da bo vodstvo Agencije z lahkoto rešilo vse probleme.

O predčasni prekinitvi pogodbe z zunanjim izvajalcem IT storitev (podpisana aprila 2020, vrednost 216.000 evrov) smo izvedeli iz medijev (lahko pa bi jo izbrskali na Erarju). Tudi o gospodarnosti te in takih naložb davkoplačevalskega denarja nismo nikoli razpravljali. Pogodb z zunanjimi izvajalci UO ne obravnava, pri zahtevi za vpogled pa lahko naletimo tudi na varovanje podatkov javnega značaja.

Še vedno čakamo odgovore na vprašanja predvsem nekaterih članic UO. Sama sem prosila za posnetek 24. seje ZSA, ki je bila 28.7.2021 ali pa vsaj za zapisnik, pa ta še vedno ni dostopen. Zato ne morem vedeti prav dosti o zadevnem problemu. Kljub temu me, tako kot tudi vas, VSS sprašuje in poziva na odgovornost. Prav gotovo je na mestu njihov poziv k vestnemu izpolnjevanju prve naloge UO – skrb da agencija deluje v javnem interesu – torej trezno in odgovorno delo v korist raziskovalcev in raziskovalk, ki mora biti popolnoma transparentno in brez napak. Skupaj bi to morda lahko zmogli.

Lep poletni pozdrav vsem


Marta Klanjšek Gunde


sreda, 04. avgust 2021

RISS 2021-2030

MIZŠ je 5. 7. 2021 objavilo predlog Raziskovalne in inovacijske strategije, RISS 2021-2030. VSS je v pripombah ugotovil, da je predlog RISS izjemno skromen in nekonkreten. Ključnega, kar bi tak dokument moral imeti, to je seznama konretiziranih ukrepov z navedbo rokov in odgovornih institucij za njihovo izvedbo, v dokumentu ni. Te vsebine naj bi MIZŠ šele pripravilo v podrednih aktih v roku enega leta. Obdobje 2021-2030 se je sicer že začelo pred dobrimi 7 meseci. Besedilo predloga RISS 2021-2030 je odraz zamude pri pripravi in šibkih kapacitet ministrstva. VSS meni, da besedilo formalno in vsebinsko ne ustreza temu, kar naj bi bilo, in da ni zrelo za nadaljnjo obravnavo, kaj šele za sprejem.

Povezava na dokumente je tule.



Skupni poziv za omogočitev izvedbe študijskega procesa v prostorih univerz v študijskem letu 2021/2022

Podpisniki tega poziva za javnost se zavedamo resnosti razmer, v katerih živimo, tekoče opozarjamo na odprte probleme, pozivamo pristojne k njihovemu reševanju in podajamo predloge, s katerimi želimo ohranjati kakovost izvajanja študijskega procesa in omogočiti njegovo izvajanje v prostorih fakultet. Prioriteta letošnjega leta je skrb za zdravje zaposlenih in študentov v vseh visokošolskih inštitucijah.

Kljub dejstvu, da se študijsko leto 2020/21 še ni izteklo, na univerzah, članicah RKRS že načrtujemo aktivnosti za nemoten pričetek študijskega leta 2021/22, pri čemer je ključna komunikacija s pristojnim ministrstvom, Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in Vlado Republike Slovenije, ki z odloki določa možnosti za izvedbo pedagoškega procesa.

Način izvajanja študijskega procesa v študijskem letu 2021/2022 mora biti drugačen, kot v preteklem letu in pol, saj imamo tokrat, za razliko od prejšnjih študijskih let, ki jih je zaznamovalo zaprtje visokošolskih zavodov zaradi razglašene epidemije, rešitev, ki je do sedaj ni bilo. To je ustrezna precepljenost, s katero lahko zagotovimo nemoten potek pedagoškega procesa v prostorih visokošolskih zavodov, za posamezne skupine pa še vedno obstaja možnost testiranja. Podpisniki javnega poziva si bomo prizadevali, da se tako kot v ostalem javnem življenju tudi na univerzah upošteva pravilo PCT, s čimer se ukrepi za varovanje zdravja omilijo, za samo izvedbo pedagoškega procesa pa to pomeni lažje načrtovanje ter izvedbo, ki bi lahko skozi celotno študijsko leto 2021/22 potekala kontinuirano v prostorih fakultet.

S tem javnim pozivom pozivamo vse pristojne, da takoj odločijo, da ostanejo visokošolski zavodi odprti za vse tiste, ki ustrezajo kategorijam PCT, in se jim zagotovi nemoten dostop do prostorov fakultet za izvedbo pedagoškega, raziskovalnega in delovnega procesa, hkrati pa se omogoči tudi brezplačno testiranje zaposlenih in študentov, ki ne izpolnjujejo pogojev PC.

Pričakujemo tudi, da bomo univerze obravnavane kot prioriteta za izvedbo investicij, in sicer tako v nove stavbe, kot v tem trenutku za ureditev ustreznega prezračevanja, ki pomeni dolgotrajno pozitivno rešitev tudi za širjenje drugih obolenj.

Na univerzah bomo storili vse, kar je v naši moči, da bi se lahko študijsko leto 2021/2022 izvajalo v predavalnicah, zato ponovno pozivamo zaposlene in študente k cepljenju, četudi se moramo zavedati, da je to v Republiki Sloveniji prostovoljno.

Podpisniki poziva:

Rektorska konferenca Republike Slovenije

 

predsednik Rektorske konference in rektor UM

prof. dr. Zdravko Kačič

 

podpredsednik Rektorske konference in rektor UL

prof. dr. Igor Papič

 

članica Rektorske konference in rektorica UP

prof. dr. Klavdija Kutnar

 

član Rektorske konference in rektor UNG

prof. dr. Danilo Zavrtanik

 

Visokošolski sindikat Slovenije

predsednik

doc. dr. Gorazd Kovačič

 

Študentska organizacija Slovenije

predsednik

Andrej Pirjevec

 

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije

glavni tajnik

Branimir Štrukelj

 

Sindikat delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije

podpredsednik

Bojan Ravnikar

 

Maribor, 4. avgust 2021

sreda, 14. julij 2021

Pravilnik o ukrepih za varovanje dostojanstva na UL

V VSS - Sindikatu UL smo 30. 6. 2021 prejeli poziv k oddaji mnenja o novem Pravilniku o ukrepih za varovanje dostojanstva na UL. Pravilniku so bile priložene Strokovne smernice za varovanje dostojanstva na UL. Pravilnik definira dejanja, ki kršijo dostojanstvo posameznika (nasilje, nadlegovanje, spolno nadlegovanje in trpinčenje), imenovanje zaupnih oseb, postopek prijave kršitve dostojanstva in obravnave prijave ter ukrepe v primeru ugotovljene kršitve dostojanstva.

V sindikatu smo pravilnik preučili in v mnenju predlagali vsebinske in tehnične izboljšave. Med bistvenimi vsebinskimi predlogi so:

  1. razširitev možnosti predlaganja zaupnih oseb na sindikate in študentski svet,
  2. razširitev seznama oseb, ki ne morejo biti zaupne osebe, na prodekanje/prodekane, prorektorice/prorektorje in vodje organizacijskih enot,
  3. možnost predlaganja oseb v nabor potencialnih članic/članov komisij za ugotavljanje kršitev dostojanstva s strani sindikatov,
  4. razširitev izključitvenih razlogov za članice/člane teh komisij,
  5. dodatna ukrepa za kršitelje dostojanstva: štiriletna letna prepoved izvolitve ali imenovanja v vodstvene funkcije in dvoletna prepoved prejema nagrad UL,
  6. uskladitev zastaralnih rokov v pravilniku z zakonodajo.


sreda, 07. julij 2021

Navodila UL za delo na domu

UL je prvič pristopila k ureditvi dela na domu maja 2020, ob koncu prvega vala epidemije covid-19. Z navodili je na eni strani vzpostavila pravno podlago za preventivno odrejanje dela na domu pedagoškim in administrativnim delavcem v času, ko tega ne odrejajo vladni odloki, je pa dobro zaradi zmanjševanja stikov med zaposlenimi (npr. izmenično delo na domu dveh, ki si delita pisarno). Na drugi strani je uvedla institut dela na domu na željo administrativnega delavca do enkrat tedensko zaradi lažjega usklajevanja poklicnega in družinskega življenja. Poleg tega je po Pravilniku o delovni in pedagoški obveznosti visokošolskih učiteljev in sodelavcev vzpostavila dodatno pravno podlago za delo akademskih delavcev na domu, kadar to dopušča narava njihovega dela. Navodila so določila postopke odobritve dela na domu, tehnične zahteve in višino nadomestila za uporabo lastnih sredstev ob delu na domu.

VSS - Sindikat UL je s pisnimi pripombami in pogajanji dosegel, da vsem kategorijam delavcev v vseh primerih dela na domu pripada nadomestilo v višini 2 + 1 (če uporabljajo lastni računalnik) EUR/dan. Višino nadomestila so določila tudi Navodila UL za določanje plač in drugih izplačil.

Kmalu je sledil poskus znižanja nadomestila na 2 EUR/dan, a smo dosegli ohranitev prvotne višine.

Oktobra 2020, ob začetku drugega vala epidemije, je UL pripravila predlog novih sprememb navodil in aneksov k pogodbam o zaposlitvi. ZDR-1 zahteva določitev kraja dela v pogodbi o zaposlitvi, že junijska navodila pa so predpidevala, da bo občasno delo na domu ostalo trajna možnost tudi po epidemiji. Veljavnost aneksov je bila eno leto, vodstvo UL in sindikat smo upali, da bo v tem času mogoče vzpostaviti pravno podlago za delo na domu tudi na sistemski ravni. 

VSS - Sindikat UL je dosegel, da so raziskovalni delavci dobili enak tip aneksov kot pedagoški, temeljil je na večji stopnji osebne avtonomije. Odbili smo nov poskus znižanja nadomestila. Obenem smo opozorili, da institut dela na domu ne sme biti nadomestek za prostorsko stisko nekaterih članic.

Junija 2021 je UL pripravila nove spremembe navodil in predlog aneksa k pogodbi o zaposlitvi, ki bi trajno uredil možnost dela na domu in tudi zamik izplačilnega dne, ki ga je omogočil dogovor med vlado in delom sindikatov javnega sektorja. Spremenjena navodila prinašajo tudi dvig možnega števila dni dela na domu na željo administrativnega delavca na 10 mesečno.

Rektorat smo opozorili na naslednje pomanjkljivosti. Predlog sprememb navodil bi preuredil razloge za delo na domu, eden od njih je bil videti kot "reševanje" prostorske stiske. Predlog je predvideval tudi delodajalčevo možnost, da kadarkoli preveri pogoje za delo na domu. Predlog aneksa je imel člen, ki ga je bilo mogoče razumeti tako, da lahko posamezna stran odpove posamezne določbe aneksa. Dosegli smo, da bodo zaposleni podpisovali dvoje aneksov; da bo delodajalec preverjal pogoje za delo na domu prek vprašalnika in fotografije, ki ju bo poslal zaposleni; in da so razlogi za delo na domu ali epidemija, ali zdravstveni razlogi posameznika, ali narava dela pri akademskih delavcih, ali dogovor z nadrejenim zaradi lažjega usklajevanja poklicnega in družinskega življenja administrativnih delavcev. Nismo pa uspeli doseči soglasja o tehničnih zahtevah pri uporabi lastnega računalnika. Vodstvo UL je zagovarjalo visok varnostni standard, po katerem bi smeli kakršnokoli programsko opremo na zasebne računalnike naložiti le službeni informatiki, sindikat pa je opozarjal na neizvedljivost zaradi pomanjkanja kadra.

Povezava na dokumente je tule.




Dogovor o odpravi varčevalnih ukrepov pri povračilih idr. izplačilih, 2021

 

ZUJF je leta 2012 uvedel vrsto varčevalnih ukrepov na področju povračil stroškov in drugih izplačil javnih uslužbencev. Pogajanja o njihovi odpravi so potekala od februarja do junija 2021. Konec junija sta vlada in del sindikatov javnega sektorja sklenila dogovor o njihovi (delni) odpravi. Dogovor spreminja povračila stroškov prevoza na delo, prehrane med delom in dnevnic ter izplačila jubilejnih nagrad, delodajalčevih solidarnostnih pomoči in še nekaterih izplačil. Prinaša tudi zamik izplačilnega dne na najkasneje 10. dan v mesecu.

VSS ni pristopil k podpisu, ker se vlada ni hotela pogajati o odpravi 8% znižanja vrednosti plačnih razredovin o vsakoletnem avtomatičnem usklajevanju vrednosti plačnih razredov z inflacijo. V 10 letih se je realna vrednost plačnih razredov znižala za 20 %, v prihodnjih letih, če jih bo zaznamovala povečana stopnja inflacije, se bo še bolj. Da ne govorimo o rasti cen nepremičnin, ki jih uradni izračuni stopnje inflacije sploh ne zajemajo. Zaposleni morda ne opazijo realnega upadanja vrednosti plačnih razredov, ker so deležni rednih napredovanj, a ta imajo drugo funkcijo, posameznik pa enkrat tudi doseže plačni strop svojega delovnega mesta.

Namesto dogovora o usklajevanju plač z inflacijo se je v dogovoru med sindikati in vlado v zadnjem trenutku znašla tale nenavadno nenatančna določba: »Usklajevanje vrednosti plačnih razredov / Podpisniki dogovora se zavezujejo, da v roku enega meseca od podpisa tega dogovora nadaljujejo z usklajevanji o plačnih razredih, izhajajoč iz tistih delovnih mest, ki so v spodnji tretjini plačne lestvice.« Določba namiguje, da se bodo v bližnji prihodnosti odvijala pogajanja o preureditvi plačne lestvice tako, da bi najnižje vrednotena delovna mesta prišla nad minimalno plačo. Tudi ta problem je pereč tako v javnem kot v zasebnem sektorju in težko rešljiv, vendar pogajanja o njem (za katera za povrh ni velikega realnega upanja, da jih bo mogoče zapreti v času aktualne vlade) ne morejo nadomestiti usklajevanja rasti plač z inflacijo. VSS bo tudi v prihodnje vztrajal, da sta pomembni obe temi.

Dogovor je prinesel največjo spremembo, ki je zlasti v prid vozačev, pri povračilih stroškov prevoza na delo. V jedru je kilometrina v višini 10 % cene bencina po najkrajši varni cesti, dodanih je nekaj izjem v korist zaposlenih: minimalno povračilo znaša 30 EUR; kdor uporablja javni prevoz, ki mesečno stane več kot 30 EUR, prejme ustrezen znesek ob predložitvi poimenske vozovnice; zaposleni lahko izbere vzporedno pot po avtocesti, četudi je daljša od poti po ostalih cestah, in ta daljša trasa šteje pri kilometrini.

Le nekaj dni po podpisu aneksov h kolektivnim pogodbam, je MJU poslalo proračunskim uporabnikom enostransko interpretacijo v škodo zaposlenih. Ta določa, da tudi v primeru, če zaposleni navede pot na delo po avtocesti, mu delodajalec izplača le kilometrino po najkrajši trasi lokalnih cest. Po našem mnenju je to navodilo v nasprotju s pravkar podpisanim dogovorom in aneksi h kolektivnim pogodbam. Članom, ki imajo po avtocesti hitrejšo, a daljšo pot v službo, smo svetovali, kako naj v izjavi o dolžini poti zavarujejo svoje interese. O tem smo obvestili vodstvo UL in mu napovedali vlaganje tožb, ki bodo na koncu imele splošen pravni učinek.

Omenjeni dogovor med vlado in sindikati javnega sektorja je prinesel tudi zamik izplačilnega dne. Aneks h kolektivni pogodbi za vzgojo in izobraževanje ga je določil na »najkasneje 10. dan v mesecu«. Ko nas je UL vprašala za mnenje, smo jo opozorili, da imajo številni zaposleni določeno plačevanje trajnikov in kreditnih obrokov 8. dan v mesecu in bi morali preurejati pogodbe. Predlagali smo kompromisno rešitev zamika na najkasneje 7. dan v mesecu. UL se je odločila, da bo izplačilni dan najkasneje 10. dan v mesecu, vendar je prisluhnila našemu opozorilu glede trajnikov in kreditov in bo uvedla zamik s plačo, ki jo bomo prejeli oktobra 2021, tako da bodo zaposleni imeli dovolj časa za ureditev premika odtegljajev.

Dokumenti so objavljeni na tej povezavi.



Izjava ob napovedi vložitve upravnega spora UM zoper odločbo informacijske pooblaščenke

Rektor Univerze v Mariboru dr. Zdravko Kačič je novembra 2020 na predlog dekana Filozofske fakultete dr. Darka Friša predsednici Visokošolskega sindikata Univerze (VSS) v Mariboru dr. Mariji Javornik Krečič izdal opozorilo pred odpovedjo delovnega razmerja iz krivdnih razlogov. Po navedbah rektorja je bilo opozorilo izdano, ker naj bi se dr. Javornik Krečič neprimerno vedla v prostorih delodajalca in naj ne bi nosila zaščitne maske, kar naj bi izhajalo iz predložene listinske dokumentacije. Na prvi kritični odziv sindikata je rektor UM v svojem dopisu z dne 17. 11. 2020 zatrdil, da bo delavki omogočil reprodukcijo njenih osebnih podatkov, ki so bili zbrani za namen izdaje predmetnega opozorila. Ko pa je dr. Javornik Krečič zahtevala vpogled v dokumentacijo, ki je bila podlaga za izrek ukrepa, ji je univerza z odločbo zavrnila vpogled oziroma reprodukcijo njenih osebnih podatkov z obrazložitvijo, da ščiti osebne podatke prijaviteljev njenega domnevno spornega ravnanja. Dr. Javornik Krečič je vztrajala na stališču, da ima pravico izvedeti, na čem temelji izrečeni ukrep, zato se je obrnila na Informacijskega pooblaščenca RS (IP), ki je dne 7. 6. 2021 po opravljenem inšpekcijskem nadzoru pritrdil dr. Javornik Krečič in z odločbo Univerzi v Mariboru naložil, da prosilki omogoči dostop do zahtevane dokumentacije.

Na tej točki je sledil nov zaplet, ki v zadnjem obdobju postaja simptomatičen za delovanje Univerze v Mariboru. Namesto da bi delodajalec delavki končno omogočil vpogled v dokumentacijo, zaradi katere ji grozi odpoved delovnega razmerja, je bil VSS obveščen, da namerava Univerza v Mariboru vložiti upravni spor zoper odločbo informacijske pooblaščenke. Ker gre po mnenju VSS za uvajanje zelo nevarne prakse, po kateri bo delavcem mogoče zagroziti z odpovedjo delovnega razmerja in jim hkrati odreči pravico do vpogleda v dokumentacijo, ki je podlaga za izrečeni ukrep, želimo na to izrecno opozoriti tako dekane kot tudi članstvo sindikata.

Sindikat je že ob izdaji opozorila sindikalni predsednici opozoril, da gre za neutemeljen ukrep brez ustrezne podlage, ki ga lahko razumemo zgolj kot (osebno) obračunavanje s sindikalno predstavnico in sindikatom. Ukrep je bil na predlog dekana dr. Darka Friša izrečen in vročen nekaj dni po burni seji senata FF, na kateri je dekan vztrajal pri uporabi aplikacije Polly za elektronsko tajno glasovanje. Na seji je dr. Javornik Krečič ponovila stališče sindikata, ki ga je sindikat predstavil že na drugih organih UM, da aplikacija ne zagotavlja tajnosti in varstva osebnih podatkov, kar je po inšpekcijskem nadzoru 28. 6. 2021 dokončno potrdila tudi informacijska pooblaščenka.

Da je bil izrečeni ukrep posledica sindikalnega delovanja, kaže način njegovega izreka. Za razliko od opozorila, ki je bil leto prej izrečen dekanu ene od članic UM, ki je neprimerno obračunaval s sindikalnim predstavnikom, in je rektor dekanu večkrat ponudil možnost zagovora in opredelitve do očitkov, je bil dr. Javornik Krečič ukrep izrečen v samo nekaj dneh, brez možnosti zagovora, ob tem pa ni dobila nobene možnosti, da se opredeli do očitkov. Še več: univerza je prosilki zavrnila vpogled v dokumentacijo, da bi sploh razumela, na čem temelji izrečeni ukrep. Kot primer navajamo očitek delodajalca v opozorilu, da naj bi sindikalna zaupnica v prostorih delodajalca ne nosila zaščitne maske, pri čemer ni navedeno ne kdaj, ne kje, niti kdo naj bi jo videl brez maske. Zato se je delavka odločila za pridobitev zbrane dokumentacije zoper njo, kar ji omogočajo predpisi o varstvu osebnih podatkov, saj zbrana dokumentacija domnevno vsebuje njene osebne podatke. To je tudi potrdila odločba informacijske pooblaščenke, zoper katero se sedaj univerza namerava pritožiti.

Uporaba pravnih sredstev zoper odločbe je legitimna pravica vsakega posameznika in institucije. Ker gre v konkretnem primeru po ocenah sindikata za nadaljevanje vzdrževanja neznosnih razmer na FF in stopnjevanje konflikta zaradi interesov posameznikov na vodstvenih položajih, zaradi katerih se bo trošil davkoplačevalski denar, je sindikat o dogajanju že obvestil tudi predsednika UO. Pričakujemo, da se bo organ upravljanja do porabe javnih sredstev opredelil v luči neutemeljenosti rektorjevih razlogov za vložitev upravnega spora. Iz zadnjih navedb rektorja namreč izhaja, da je upravni spor namenjen zaščiti identitete domnevnih prič in domnevne prijaviteljice, čeprav jih je rektor (pozor!) razkril že sam v izdanem opozorilu delavki. Evidentno je torej, da se bo postopek upravnega spora uporabil za drugačne namene. Posebej velja opozoriti tudi na obrazložitev razloga za napovedano vložitev upravnega spora, ki ga v svojem dopisu navaja rektor: »po mnenju vodstva univerze je informacijska pooblaščenka močno prekoračila svoje pristojnosti«. Gre za enega vrhuncev dojemanja univerzitetne avtonomije v zadnjem obdobju, saj informacijski pooblaščenec po Zakonu o informacijskem pooblaščencu samostojen in neodvisen državni organ, ki je po drugi alineji prvega odstavka 2. člena pristojen za: »inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakona in drugih predpisov, ki urejajo varstvo ali obdelavo osebnih podatkov oziroma iznos osebnih podatkov iz Republike Slovenije, ter opravljanje drugih nalog, ki jih določajo ti predpisi«, po mnenju rektorja UM pa očitno ne pozna svojih pristojnosti? Kaj lahko še pričakujemo? Da sodišča »presegajo svoje pristojnosti«, kadar njihove odločitve niso v skladu s pričakovanji aktualnega vodstva univerze?

Podoben način obračuna s sindikalno zaupnico se je ob podobni sestavi vodstvene ekipe na rektoratu zgodil že 2013. Takrat so se posledice tega in vseh ostalih pravnih fiaskov pokazale v rezultatih rektorskih volitvah, po katerih je moralo tedanje vodstvo UM oditi. Takrat sindikat ni zahteval osebne odgovornosti vodstvene ekipe. Tokrat bo sindikat vztrajal pri osebni odgovornosti tistih, ki svoj položaj morda zlorabljajo in bo zoper odgovorne posameznike uporabil vse kazenske in civilnopravne poti, saj gre za zaščitno temeljnih pravic ljudi na univerzi, v konkretnem primeru najbrž tudi temeljnih človekovih pravic.

Prepričani smo, da tovrstno postopanje delodajalca predstavlja izredno nevaren precedens, ne samo kot ravnanje zoper sindikalnega zaupnika, temveč kot ravnanje zoper katerega koli delavca v Republiki Sloveniji, ki naj bi bila pravna država. Priča smo primeru, ko je bila izrečena sankcija, vodstvo se sklicuje na obremenilno pisno dokumentacijo, v to dokumentacijo pa nima vpogleda nihče, niti obdolžena oseba. Glede na to, da je vodstvo univerze samo navajalo konkretna imena oseb, ki naj bi pričale, njihovih pričevanj pa kljub sklepu informacijskega pooblaščenca noče pokazati niti obdolženki, upravičeno sklepamo, da gre tudi za poskus pritiska na omenjene osebe. Te so bile namreč poimensko izpostavljene, vendar očitno in razumljivo ne želijo biti udeležene v tovrstnih manipulacijah. Take razmere v kontekstu univerzitetne avtonomije, razumljene kot izoliranega sveta zunaj veljavnega prava, po našem globokem prepričanju niso skladne z načeli pravne države. Univerza v Mariboru je kot že tolikokrat doslej spet enkrat svarilni zgled, kaj se lahko zgodi, če se posamezen del družbenega in državnega sistema povzpne nad ta sistem in tudi sodno vejo oblasti odmisli kot nekaj preživetega. To ni družba, v kateri želimo živeti.

Za Visokošolski sindikat Slovenije

dr. Gorazd Kovačič, predsednik

7. 7. 2021




petek, 25. junij 2021

Javni poziv Visokošolskega sindikata Slovenije ob zaključku študijskega procesa

Izteka se študijsko leto, ki ga je odločilno zaznamoval koronavirus. Visokošolski sindikat Slovenije je že ob prvi razglasitvi epidemije v študijskem letu 2019/2020 opozarjal na nepopravljive posledice, ki jih utegne povzročiti nekritično in slabo premišljeno »prilagajanje« novim razmeram na slovenskih univerzah. Leto dni kasneje ugotavljamo, da je bila naša ocena stanja konservativna, saj erozija kakovosti v visokošolskem študiju poteka celo hitreje od najbolj črnogledih napovedi. Če se bodo univerze kot pedagoške ustanove vdale tem procesom, se utegne zgoditi, da se bodo znašle na družbenem obrobju. S tem pa bodo resno in dolgoročno ogroženi intelektualni temelji, na katerih stoji sodobna slovenska družba.

Negativne posledice se kažejo na različne načine. Če ob robu pustimo psihosocialne vidike (ki so bili v javnosti edini že izpostavljeni), so najbolj vidne na pedagoškem področju. Ministrstvo za šolstvo in univerzitetna vodstva se tolažijo, da študijski proces poteka »normalno«, vendar dejstva govorijo drugače: zaradi izvajanja študijskega procesa na daljavo so se znižali izobraževalni standardi, socialno-čustvenih ciljev ter številnih psihomotoričnih kompetenc pa na daljavo ni bilo mogoče doseči. Pomembna faza študijskega procesa -- preverjanje in ocenjevanje znanja, pri katerem je bistveno, da se izvaja v enakih pogojih za vse študente, kar je pri izvajanju na daljavo – kot priznavajo študenti sami – je bila pogosto farsa. Vprašamo se lahko, kaj to pomeni za kakovost znanja in pomen formalnega izobraževanja.

Za univerze kot ustanove je enako zaskrbljujoče zamiranje akademske skupnosti. Ker so fizični stiki omejeni, je delovanje akademske skupnosti omejeno na občasne videokonference, ki ne morejo nadomestiti osebnega stika, pogovorov ter neformalnih diskusij pred in po sejah, zmanjšuje se občutek pripadnosti ustanovi. Ni naključje, da je univerza v družbi v tem obdobju precej neopazna, se ne opredeljuje do aktualne družbene problematike, ali pa to počne na deklarativni ravni. V to sliko se je vklopil večji del univerzitetnih vodstev, ki jim tak položaj ustreza, saj neprisotnost delavcev pomeni tudi manj neprijetnih vprašanj. Naravnost škandalozno je, da si vodstvo javne univerze, kot je primer na Univerzi v Mariboru, arbitrarno jemlje pravico za javnost zapirati seje organov, ki potekajo na daljavo (tudi po epidemiji), čeprav bi lahko zaradi tehničnih možnosti prav v tem obdobju spremljanje sej omogočilo širšemu krogu poslušalcev kot sicer. Marsikje so tako fakultetne in univerzitetne institucije za štirimi zidovi kot po tekočem traku sprejemale cel kup aktov, ki so pedagoški proces dokončno preobrazile v birokratsko predpisane postopke, ki s pedagoško-psihološko-didaktično strokovnostjo nimajo nič skupnega.

Posebej zaskrbljujoče je, da so vodstva univerz podobno anemična kot vodstvo MIZŠ, ki ga obvladujejo kadri iz visokošolskih vrst. O vlogi ministrice nima smisla izgubljati besed, ker je neopazna. Simptomatičen je nedavni sestanek študentskih predstavnikov s predstavniki šolskega ministrstva o aktualni problematiki, ki je po navedbah študentov pokazal, da resorni državni sekretar o problematiki ne ve kaj dosti, direktor direktorata za visoko šolstvo pa se je sestanku izognil tako kot ministrica, ki raje na tviterju objavlja svoje podobe za računalnikom.

Ker strokovnjaki jeseni napovedujejo možnost novega vala epidemije, je utemeljena bojazen, da se bo agonija javnega visokega šolstva nadaljevala, čeprav ob splošni dosegljivosti brezplačnega cepljenja in možnosti hitrega testiranja po našem prepričanju za to ni utemeljenih razlogov. Prav zato se VSS pridružuje pobudi Študentske organizacije Slovenije in združenja Študenti še obstajamo in javno poziva Ministrstvo za izobraževanje in vodstva javnih univerz, da se še pred semestralnimi počitnicami javno in nedvoumno opredelijo do naslednjih stališč in zahtev:

-          študijski proces se mora s študijskim letom 2021/2022 normalizirati in potekati v živo, prav tako podporne storitve za študente in zaposlene, kot so knjižnice, referati in projektne pisarne, in seje organov;

-          fakultete morajo ostati odprte tudi v rumeni in rdeči fazi in se ne bodo zapirale, dokler bodo odprti nakupovalni centri;

-          izjeme ne morejo krojiti usode ustanov; tudi v preteklosti so v študijskem procesu sodelovali študenti in učitelji iz rizičnih skupin, pa to ni bil razlog, da se študij ne bi izvajal v klasični obliki;

-          vzporedno in/ali zaporedno podvojeno in neplačano izvajanje pedagoškega procesa na daljavo ne sme postati redna delovna obveznost pedagoških delavcev;

-          ker se novi koronavirus očitno širi predvsem aerosolno v zaprtih prostorih, se lahko v primeru novih zaostritev epidemije izognemo zapiranju izobraževalnih in drugih javnih ustanov s prenovo prezračevalnih sistemov; vodstva univerz naj opredelijo te investicije kot urgentne, vlada pa naj zanje takoj zagotovi denar;

-          vodstva univerz in članic naj aktivneje pozivajo zaposlene in študente k cepljenju, kajti vladna kampanja žal ni dovolj prepričljiva in učinkovita.

Študijsko leto 2021/2022 se zdi ta trenutek še oddaljeno, a do njegovega začetka nas ločijo le še trije meseci. Namesto pasivnega čakanja na jesenski val epidemije naj MIZŠ in rektorji izkoristijo poletne mesece za izvedbo investicij in pripravo navodil, ki bodo omogočila normalizacijo študija na slovenskih univerzah in preprečila njihovo nadaljnjo preobrazbo v dopisne šole.

Ljubljana, Maribor, Koper, ob Dnevu državnosti, 25. 6. 2021

dr. Gorazd Kovačič, predsednik VSS

dr. Aljaž Gaber, predsednik VSS SUL

dr. Marija Javornik Krečič, predsednica VSS SUM

dr. Elizabeta Zirnstein, predsednica VSS SUP



sreda, 16. junij 2021

Poziv Ministrstvu za notranje zadeve, naj spremeni pogoje za bivanje tujih študentov

 Javni poziv: Ministrstvo za notranje zadeve naj takoj pristopi k spremembi Zakona o tujcih za bivanje tujih študentov v Sloveniji

 

Ministrstvo za notranje zadeve je objavilo uradno razlago nedavnih sprememb Zakona o tujcih (ZTuj-2F). Po teh spremembah in razlagi, garantna pisma, s katerimi starši ali skrbniki zagotavljajo preživljanje otrok, ki študirajo v Sloveniji, ne zadostujejo več za izkazovanje zadostnih sredstev za preživljanje. Po uradni razlagi Ministrstva za notranje zadeve (MNZ) lahko tuji študenti v Sloveniji izkazujejo zadostna sredstva za preživljanje s prihodki ali sredstvi staršev, lastnimi prihodki in sredstvi ali štipendijami visokošolskih zavodov.

Ta sprememba pogoja za izkazovanje zadostnih sredstev za prebivanje je slepa za ekonomsko realnost študentov v Sloveniji, tako slovenskih kot tujih. Dejstvo je, da mora večina študentov delati, da si lahko financirajo stroške študija in bivanja v univerzitetnem mestu. Sredstva in prihodki, s katerimi razpolagajo starši ali zakoniti zastopniki tujih študentov iz držav Zahodnega Balkana, pa so pogosto še nižja od tistih, ki jih lahko z opravljanjem študentskega dela zasluži študent v Sloveniji. Po podatkih Eurostata je minimalna plača v Severni Makedoniji 282, v Črni Gori 331, v Srbiji pa 366 evrov, povprečni mesečni zaslužek dijaka ali študenta, ki opravlja študentsko delo, pa je v Sloveniji cca. 300 evrov. Stopnje brezposelnosti v teh državah so višje kot v Sloveniji in ni samoumevno, da sta zaposlena oba starša študenta. Glede na vse to je precej običajno, da se tuji študenti v precejšnji meri preživljajo z lastnim delom. Enako velja tudi za slovenske študente.

MNZ je zaostrilo pogoje za bivanje in študij tujih študentov v Sloveniji skupaj z drugimi zaostritvami obravnave tujcev. Tuje študente je z izenačitvijo pogojev za izkazovanje zadostnih sredstev postavilo ob bok drugim prosilcem za vizo. Pri tem MNZ nima nobene analize, ki bi kazala, ali sploh obstajajo zlorabe študentskega statusa med tujimi študenti in ali je le-teh več kot med slovenskimi. Dejstvo je, da tuji študentje bogatijo študijski proces pri nas in da njihovo vpisovanje pomeni privabljanje talentov iz regije, ki bodo lahko ob ustreznih priložnosti ostali v Sloveniji in krepili slovensko gospodarstvo in neprofitne sektorje.

Sprememba politike MNZ do tujih študentov spodkopava dolgoletna prizadevanja univerz in fakultet za vpisovanje talentiranih študentov iz regije. Usmeritev v internacionalizacijo je opredeljena v vseh razvojnih strateških dokumentih univerz in države. Podpiralo naj bi jo tudi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), ki pa se v tem primeru ni postavilo v bran internacionalizaciji in kakovosti slovenskega visokega šolstva, temveč se žal podreja politikam drugih ministrstev, ki ne razpolagajo z relevantnimi podatki za področje, ki ga urejajo. Ne vemo, ali se MIZŠ zaveda, da se lahko že jeseni desetina študentov, ki so vpisani na slovenske visokošolske zavode, prepiše na druge univerze v tujini. To bi pomenilo nepovratno zapravljeno priložnost za uvoz možganov, povzročilo bi poslabšanje ugleda Slovenije v svetu in tudi finančno destabiliziralo nekatere visokošolske zavode. Če MNZ morda ne ve, da kar desetina študentov v Sloveniji prihaja iz tujine, bi mu to moralo v medresorskih usklajevanjih razložiti MIZŠ. Žal se zdi, da njegovo vodstvo tudi tokrat molči ali pa je brez moči.

Podpisniki izjave ocenjujemo, da so tuji študenti, ki v Sloveniji iskreno iščejo kakovostno izobrazbo in so sposobni preživeti sami sebe, po krivici postavljeni pred oviro, ki jim otežuje iskanje boljšega življenja. Populističnim ukrepom, ki niso podprti z dejanskimi podatki, odločno nasprotujemo in pozivamo MNZ, da nemudoma spremeni intrepretacijo, ki bo takoj omogočila vsem tujim študentom v Sloveniji, da študij nadaljujejo pod enakimi pogoji kot do sedaj. Hkrati s tem pa naj MNZ vloži spremembe in dopolnitve Zakona o tujcih, s katerimi se bo garantno pismo ponovno priznalo kot ustrezen izkaz zadostnih sredstev za čas študija.

 

V Ljubljani, 16. 6. 2021

 

Študentska organizacija Slovenije,

zanjo Andrej Pirjevec, predsednik

 

Visokošolski sindikat Slovenije,

zanj dr. Gorazd Kovačič, predsednik

 


nedelja, 30. maj 2021

Pismo podpore Radiu Študent po protestu in dogodkih v Študentskem kampusu


Radio Študent je najstarejša neodvisna študentska radijska postaja v Evropi. V osemdesetih letih je imel odločilno vlogo pri demokratizaciji, in sicer že v času, ko se je nekaterim sedanjim oblastnikom zdelo oportuno delovati znotraj tedanje Zveze komunistov in kandidirati za pomembne funkcije njenega podmladka. Radio študent je ohranil kritično držo tudi v času tranzicije in vse do danes. Ni se opredeljeval do lokalne strankarske politike, temveč je skušal pojasnjevati širše družbene procese v Sloveniji in v svetu. Že desetletja igra neprecenjivo vlogo pri gojenju kritične misli in alternativne kulture in pri usposabljanju kadrov, ki se kasneje uveljavijo tudi v konvencionalnih medijih in drugih institucijah.

Da je ministrstvo za kulturo nedavno finančno podprlo vrsto medijev, ki širijo sovražni govor in eksplicitno rasistične ideje, Radiu študent pa je podporo v celoti odreklo, je znamenje, da se Republika Slovenija preobraža iz razvite evropske demokracije v periferno avtokracijo. 

Najbolj od vsega pa obžalujemo mačehovski odnos študentske organizacije do Radia študent. Po drastičnem skrčenju financiranja zaradi nezadovoljstva, ker RŠ zavrača vlogo promotorja vodstva Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU), si je to privoščilo še to, da krivi Radio študent za domnevno škodo na ljubljanskem kampusu med tamkajšnjim študentskim protestom in s tem laska sedanji vladi in njenim policijskim prijemom. ŠOU naj se najprej sama pogleda v zrcalo. Tudi pri tem, kako je nastal kampus, čemu je namenjen in kakšne programske prioritete ima ŠOU. Dovolj je, da v Google vtipkamo »ŠOU« in »evrov«.

V Visokošolskem sindikatu Slovenije podpiramo napredne, kritične študentske organizacije. Ugotavljamo, da so najboljši študenti skoraj po pravilu tudi družbeno osveščeni. Nezadovoljni pa smo s težnjo, da v ŠOU namesto kritične misli vedno bolj vladajo koristoljublje, politični oportunizem in popkultura. 

V Ljubljani, 30. 5. 2021

Za Visokošolski sindikat Slovenije
prof. dr. Marko Marinčič, predsednik



 



nedelja, 23. maj 2021

Nakvis, spremembe Minimalnih standardov za habilitacijska merila, 2021

Nakvis nam je aprila 2021 v mnenje poslal predlog sprememb Minimalnih standardov za habilitacijska merila zavodov. Predlagal je črtanje pogojev »IF>0«, vključitev revij iz Scopusa in črtanje možnosti seznamov dodatnih revij, ki so primerljive z izbranimi indeksi. V pisnem odzivu smo opozorili, da bi slednje pomenilo dodatno prikrajšanost družboslovnih in humanističnih ved. Poleg tega smo se zavzeli za ustreznejše vrednotenje monografij in delov monografij.

Julija 2021 smo v okviru javne razprave ponovno poslali naša pisna stališča na spremenjeni predlog Minimalnih standardov, ki je že vseboval nekatere rešitve, ki smo jih predlagali maja, zlasti upoštevanje monografij, delov monografij in dodatnih seznamov revij v humanistiki in družboslovju. V julijskem mnenju smo opozorili, da med te možnosti niso zajeti docenti. Poleg tega smo predlagali večji poudarek na kvalitativnem in manjši na kvantitativnem vrednotenju znanstvenih dosežkov.

Dokumenti so objavljeni tule.



sobota, 03. april 2021

Volitve rektorja UL 2021

Visokošolski sindikat Slovenije - Sindikat UL je kandidatom za rektorja UL v mandatnem obdobju 2021-2025 zastavil 20 sindikalno pomembnih vprašanj. Pisne odgovore (brez lekture, le v poenotenem oblikovanju) objavljamo na spodnji povezavi, da bodo volilke in volilci lažje izbrali. Vprašanja smo kandidatom poslali 16. 3. 2021 in kandidate prosili za odgovore v roku enega tedna, preden se začnejo zoom soočenja. Trije so odgovore poslali v roku, kandidat prof. dr. Igor Lukšič pa jih do dneva prvega kroga volitev, 13. 4. 2021, ni poslal. Na sindikalnem zoom soočenju kandidatov 6. 4. 2021 je priznal, da zato, ker je spregledal vprašanja. Kljub temu odgovorov niti zatem nismo prejeli.

Sindikat organizira tudi zoom soočenje kandidatov v torek, 6. 4. 2021 ob 16h na povezavi https://uni-lj-si.zoom.us/j/93710004403 , kjer bo možnost postavljanja vprašanj, in s prenosom na povezavi https://youtube.com/playlist?list=PLHuFI9ewvHMPVRJVMyFRNCr92iC065j-H . Video posnetek soočenja bo objavljen tudi na tej spletni strani.

Na tejle povezavi so objavljeni:

- sindikalna vprašanja,

- odgovori kandidatov,

- videoposnetek sindikalnega soočenja kandidatov za rektorja UL 6. 4. 2021,

- programi kandidatov,

- dopis sindikata Volilni komisiji UL, kjer smo se zavzeli za bolj demokratično izvedbo soočenj in glasovanja (volilna komisija je upoštevala predlog),

- dopis sindikata volilni komisiji, naj omogoči glasovanje tudi zaposlenim na porodniškem ali starševskem dopustu ali v dolgotrajnem bolniškem staležu; med glasovanjem v prvem krogu volitev smo namreč izvedeli, da je tem zaposlenim odvzeta volilna pravica, če jih kdo začasno nadomešča na delovnem mestu (volilna komisija je upoštevala predlog).


sreda, 31. marec 2021

Proti rušenju plačnega sistema, za pravičnejša razmerja v izobraževanju in znanosti

 

V Visokošolskem sindikatu Slovenije smo vse doslej odločno nasprotovali rušenju enotnega plačnega sistema. Pri tem stališču vztrajamo tudi danes. Enotni plačni sistem, ki je nastal z "Virantovo" reformo, je v veliki meri odpravil nesorazmerja in netransparentnost, ki ju je povzročilo neenotno dodeljevanje različnih dodatkov po dejavnostih in poklicnih skupinah. Bistveno idejo enotnega plačnega sistema zajema prvi člen Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki predvideva enako plačilo za delo na primerljivih delovnih mestih. Princip smiselnih in pravičnih razmerij bi moral veljati vselej, ne glede na konkretno zakonodajo in vsakokratne kolektivne pogodbe. Da bi si kdo rušenje takih razmerij postavil za cilj, se že na prvi pogled zdi neodgovorno. Razen če si namesto stabilnega in pravično urejenega sistema zavestno želi anarhičnih razmer, v katerih bo tudi med sindikati zavladal darvinistični boj vseh zoper vse. V takem boju bo nedvomno predvladala pravica močnejšega in politično všečnejšega, vendar zanesljivo v škodo uporabnikov javnih storitev.

Izrazito nasprotujemo ideji, da bi bilo plačilo za delo v javnem sektorju odvisno od česa drugega kot od zahtevnosti in obsega dela. Podpiramo predvsem razmislek o tem, da se za določene plačne skupine in podskupine razmisli, ali trenutni plačni sistem dejansko odraža zahtevnost dela in da se v tem delu določena nesorazmerja odpravijo – eklatanten primer so plače v zdravstvu. Takšne spremembe plačnega sistema bi vsekakor podprli. Vendar pa razmišljanje vlade, da morajo nova razmerja nastati znotraj obstoječe mase plač, kažejo popolno nerazumevanje dejstva, da država in uporabniki ne financirajo plač, temveč sistem storitev. Obenem pa je to razmišljanje mogoče razumeti kot namig, da naj pri apetitih po višji plači čedalje večjo vlogo igrala komercialna uspešnost posamezne ustanove, zavoda, tudi posameznega javnega uslužbenca. Kjer takih virov ni, bi selektivno višanje plač na drugi strani nujno pomenilo zniževanje ali odpuščanja, s tem pa poslabšanje storitev samih.

Vse svetovne univerze, ki si postavljajo visoke znanstvene in pedagoške ambicije, stavijo predvsem na resno in zavzeto raziskovalno in pedagoško delo. Na številnih področjih, še posebno v visokošolskih strokovnih programih, ki so trenutno del univerzitetnega sistema, si študijske prakse ni mogoče predstavljati brez komercialnih dejavnosti, vendar mora ob tem ostati jasno, da je univerza neprofitna ustanova in da se morajo sredstva, pridobljena iz tržne dejavnosti, vračati nazaj na ustanovo. Vsaka resna univerza bo tudi tako pridobljena sredstva investirala v razvoj temeljne dejavnosti.

Prav tako je univerzi, ki kot avtonomna in demokratična skupnost zaposlenih in študentov sama voli rektorje in dekane, tuje razmerje direktor-zaposleni, kot je to običajno v gospodarstvu in v nekaterih delih javnega sektorja. Že samo dejstvo, da obstajajo neposredne volitve rektorjev in dekanov, kaže, da so razmerja drugačna in da je potrebno tudi vprašanja ekonomsko-socialnih pravic zaposlenih reševati bolj dogovorno.

Variabilno nagrajevanje omogoča že sedanji sistem, ki pa doslej še ni bil ustrezno implementiran. Za variabilno nagrajevanje zakon med drugim predvideva institut redne delovne uspešnosti. Predlagamo, da se sredstva za to področje uspešnosti povečajo.

Prav tako ne razumemo, zakaj tržno uspešne fakultete ne izkoriščajo v večji meri instituta delovne uspešnosti iz prodaje blaga in storitev na trgu, ki je že zdaj neomejena.

V celoti zavračamo misel o izločanju skupine J, torej administrativnih in tehničnih delavcev in delavk, iz dejavnosti, kot sta visoko šolstvo in raziskovanje. Ta skupina je in mora ostati konstitutivni del univerzitetne skupnosti. 

Vlado pozivamo, da namesto neodgovornega rušenja sistema in teženj h komercializaciji in privatizaciji pregleda absurdna nesorazmerja med plačami pedagoških in raziskovalnih delavcev na univerzi in na nižjih ravneh izobraževanja. Navajamo nekaj primerov eklatantnih nesorazmerij, ki bi jih bilo treba takoj popraviti:

- univerzitetni asistent, ki praviloma izhaja izmed najboljših študentov svoje generacije, začne v 34. plačem razredu, torej le dva plačna razreda nad učiteljem ali vzgojiteljem začetnikom;

- vzgojitelj doseže plačo, ki je enaka začetni plači docenta na univerzi; učitelj, ki je razrednik, pa celo za 1 plačni razred višjo;

- visokošolski učitelj lektor, ki izobražuje učitelje tujih jezikov, začne v 35. in konča v 40. plačnem razredu; njegov študent, ki dobi službo učitelja tujega jezika v osnovni šoli ali vzgojitelja v vrtcu, pa začne v 32. in konča v 46., če je razrednik, celo v 47. plačnem razredu;

- asistent, docent ali profesor medicine, ki se ukvarja z zahtevnim, v raziskovalno delo vpetim delom, s stališča plače nima interesa, da bi bil zaposlen na univerzi, saj kot zdravnik v kliničnem centru lahko dobi bistveno več, ima bistveno daljši dopust, ipd. V interesu države bi moralo biti, da so najzahtevnejša dela tudi na tem področju umeščena na univerzo kot raziskovalno ustanovo. Vendar trenutni razvoj vodi v čedalje večjo degradacijo univerzitetnega dela. Ob morebitni odpravi omejitve na 57. plačni razred bi lahko »višji zdravnik specialist ppd1«, ki že zdaj začenja 2 razreda nad rednim profesorjem, najvišji možni plačni razred rednega profesorja presegel kar za 7 plačnih razredov. Tudi v drugih zdravstvenih poklicih so izhodišča že zdaj višja kot v visokem šolstvu; 

- informatik na univerzi ima v trenutno veljavnem sistemu precej slabšo plačo kot na številnih drugih področjih javnih služb, kaj šele v gospodarstvu;  

- po zvišanju minimalne plače je v skupini J pri dnu lestvice nastala uravnilovka, ki pomeni degradacijo številnih strokovnih delavcev; to je treba odpraviti na ravni celotnega javnega sektorja. Tudi že pred tem pa smo pogosto opozarjali, da plače v tej skupini ne odražajo dejstva, da je delo administrativnih in tehničnih delavcev na našem področju pogosto že zaradi konteksta in vsebine nalog objektivno zahtevnejše kot na nižjih ravneh izobraževanja. Zato so v duhu prvega člena Zakona o sistemu plač tudi v tem pogledu potrebni dodatni popravki. 

Zato najostreje protestiramo proti načrtom vlade, ki nujno vodijo v še bolj krivična razmerja, v odvisnost od komercialnih virov, s tem pa tudi v privatizacijo, v slabšo dostopnost študija ter v neambicioznost univerz na področju znanosti. Namesto tega pričakujemo, da se vlada takoj loti popravkov nesmiselnih razmerij, do katerih je prišlo ravno zaradi neodgovornega popuščanja "močnejšim" poklicnim skupinam.

31. 3. 2021

Za Visokošolski sindikat Slovenije

dr. Marko Marinčič, predsednik