Vladni predlog za odpravo plačnih nesorazmerij ruši vrednotenje hierarhije znanja

 

Visokošolski sindikat Slovenije (VSS) je prejel vladni predlog za sklenitev delnega stavkovnega sporazuma o plačnem delu zahtev, ki smo jih postavili pred začetkom stavke 9. 3. 2022 in o katerih se pogajamo od konca septembra. Konec januarja, potem ko je vlada podpisala sporazum s sindikati v zdravstvu in sporazum s Fidesom in se z njima zavezala k dvigu plač vseh zdravnikov za 4 plačne razrede (PR), je VSS na stavkovnih pogajanjih zahteval dvig plač vseh delovnih mest v visokem šolstvu, tudi v skupinah J, H (raziskovalci) in B (vodstvena delovna mesta), za 7 PR. Za toliko lahko zdravniki že danes presežejo najvišjo možno plačo rednega profesorja medicine, obeta pa se jim še več.

Vlada je po sestanku s sindikatoma SVIZ in VSS 17. 2. 2023 v svojem pisnem predlogu ponudila visokemu šolstvu odpravo nesorazmerij do zdravstva v višini 3 PR, douniverzitetnemu izobraževanju pa v višini 4 PR, čeprav tudi SVIZ prepoznava večje plačne zaostanke v visokem šolstvu. Vladna ponudba je vsebinsko in izvedbeno nejasna. Določen plačni dvig ponuja samo enemu orientacijskemu delovnemu mestu in nazivu, ni pa jasno, v kolikšni meri bi ga upoštevala pri vseh ostalih. Vladni predlog iz plačnih dvigov izključuje delavce v plačnih skupinah J, H in B, kar je za VSS nesprejemljivo. V vladnem predlogu ni časovnice, kdaj naj bi prišlo do plačnih dvigov, medtem ko je ta v januarskem dogovoru s Fidesom jasna. Vladna pisna ponudba tudi ne vključuje dodatnega dviga plač visokošolskih sodelavcev brez doktorata za 2 PR, kar je dolg, ki se vleče že od leta 2009 in se je vlada že trikrat zavezala k njegovi poravnavi, tudi aktualna. Dokument na začetku tudi navaja tudi to zadevo, a je v nadaljevanju dejansko ni.

VSS ocenjuje, da je vladni predlog, še posebej ob upoštevanju spremenjenih okoliščin, ki so nastale v obdobju od razglasitve stavke do danes, podcenjevalen in žaljiv, saj dodatno ruši vrednotenje hierarhije znanja. To je na eni strani porušeno s tem, da imajo zdravniki specialisti z vzporednimi delovnimi mesti z imenom »Višji« že od leta 2017 bistveno višje plače od univerzitetnih profesorjev medicine, zato so ti pogosto pripravljeni poučevati na fakulteti le še za avtorski honorar. Celo vodenje ene od medicinskih fakultet je postalo honorarna dejavnost. Na drugi strani je sedanja vlada uvrstila četrti naziv douniverzitetnih učiteljev in vzgojiteljev, podaljšala njihovo verigo možnih napredovanj na 16 PR in jih povsem približala začetni plači izrednega profesorja.

Vladni predlog ne odgovarja na ključne plačne stavkovne zahteve VSS, ki ostajajo:

-          takojšnji dodatni dvig plač visokošolskih sodelavcev brez doktorata za 2 PR in lektorjev, kot smo se že dogovorili na stavkovnih pogajanjih;

-          dodatni dvig plač vseh delovnih mest v visokem šolstvu (v plačnih skupinah D1, J, H in B) za 7 PR z jasno časovnico, primerljivo tisti iz dogovora vlade s Fidesom;

-          vezava izhodiščnega PR visokošolskega učitelja na tisto delovno mesto zdravnika specialista, ki ga zaseda znatno število zdravnikov in ki ni prazno ali le prehodnega značaja v zdravnikovi karieri, ter končnega PR visokošolskega učitelja na najvišji dosegljivi PR zdravnikov;

-          merodajnost navedenega sidra za vrednotenje vseh delovnih mest v visokem šolstvu.

VSS zavrača vladni predlog za odpravo plačnih nesorazmerij. Od vlade in resornega ministra pričakuje korektno vrednotenje znanja in korekten odnos do vseh zaposlenih v visokem šolstvu. Pričakujemo sklenitev stavkovnega sporazuma o vseh odprtih in tudi o že dogovorjenih zadevah, med katerimi prevladujejo rešitve za izboljšanje pogojev za delo. Če dogovora ali njegove realizacije ne bo, je VSS pripravljen uporabiti vsa sredstva sindikalnega boja.

V Ljubljani, Mariboru in Kopru, 22. 2. 2023

Predsedstvo VSS

Odprto pismo o vladni blokadi razpisa za vpis na študijske programe

Odprto pismo vladi in univerzama v Ljubljani in v Mariboru o vladni blokadi razpisa za vpis na študijske programe

V Visokošolskem sindikatu Slovenije smo šele iz medijev izvedeli za dogajanje ob potrjevanju letošnjega razpisa za vpis na univerze. Edino zanesljivo dejstvo, ki ga v zvezi s tem poznamo, je vladni dopis s podpisom ministra dr. Igorja Papiča, ki je priložen temu sporočilu. Dopis ima značaj državnega dekreta in ga s stališča avtonomije univerz ne more opravičiti nič.

Avtonomija državnih univerz ni popolna in je, kot je ugotavljalo tudi ustavno sodišče, omejena z njihovo družbeno vlogo; sem sodi tudi razprava o pomanjkanju določenih poklicnih profilov ipd. Vendar mora ta razprava potekati v dialogu med političnimi predstavniki države in univerzami. Državnoplansko načrtovanje, ki je v prejšnjem sistemu doseglo vrh z usmerjenim izobraževanjem, je neaktualno vsaj iz dveh razlogov: 1) ker zaposlitvenih karier v današnjem svetu ni več mogoče usmerjati s šifrantom poklicev in 2) ker ima Evropska unija enoten trg dela. Odgovor na ta nova dejstva je prilagajanje izobraževanja sposobnemu in motiviranemu posamezniku, ki si bo zaposlitev v veliki meri ustvaril sam in bo v življenju morda zamenjal več poklicev. Administrativne rešitve so obsojene na neuspeh.

Iz vseh teh razlogov smo se odločno uprli že zamislim prejšnje vlade, da bi razpise urejala etatistično, še posebno ker so bila njena izhodišča antiintelektualistična in so kazala v smer, ki bi pomenila spreminjanje univerz v poklicne šole in s tem nazadovanje v razvoju (npr. očitek, da univerze ne izobražujejo dovolj voznikov težkih tovornjakov). Vendar je prejšnja vlada obenem opredelila npr. zdravnike kot poklic, ki je dejansko deficitaren. Njen poskus je spodletel zato, ker je imel značaj izsiljevanja tik pred skrajnim rokom za objavo razpisa in informativnimi dnevi. Spodletel je tudi zato, ker je bilo v ozadju slutiti čisto druge, strankarskopolitične oz. klientelne interese.

Tudi tokrat je vlada zadnjih hip posegla v proces pripravljanja razpisa, ki vsako leto poteka več mesecev. Vendar je presegla vzorec, ki ga je uveljavila njena predhodnica: univerzi je poslala državni dekret z zahtevo po spremembi števila razpisnih mest. Ta dopis se začne z dramatičnim opisom dogajanja na "dvoru", torej trenutka, ko je predsednik vlade prekinil sejo, kajti "ugotovljeno je bilo da je treba povečati število rednih vpisnih mest na ...". Kdo je ugotovil, niti ne izvemo, kajti besedilo se nadaljuje v generalskem tonu. Sledi podčrtan poziv, da univerzi razpišeta dodatna mesta "v skladu z zgoraj zapisanimi številkami, ter ministrstvu ... še danes (v petek, 27. 1. 2023) posreduje zahtevano dokumentacijo" itd. To je po vsebini in po dikciji dokument, kakršnega v odnosu med politično oblastjo in univerzami morda še ni bilo. Tak dokument je sam po sebi nesprejemljiv. Kliče po politični odgovornosti celotne vlade, v imenu katere je minister Papič podpisal to sramotno besedilo. Da je pod dokument podpisana oseba, ki je v predhodnem primeru s sindikatom aktivno sodelovala pri kampanji zoper na las podoben napad na avtonomijo in dostojanstvo univerz, je seveda zgovorno. Vendar odgovornosti vlade ni mogoče zreducirati na opazko o preveč poslušnem ministru. Odgovornost je širša in zadeva celotno vlado.

Vzporedno z vprašanjem politične odgovornosti v odnosu do univerz, ki po ustavi uživajo avtonomijo, pa se obenem postavlja vprašanje odgovornosti vodstev univerz kot varuhov avtonomije. To zadeva zlasti Univerzo v Ljubljani, od koder neformalna pobuda očitno izhaja. Četudi se je univerza očitno do zadnjega dne držala razpisnih dokumentov, ki so jih potrdili tudi senati članic, se je spričo ukaza "od zgoraj" očitno začela obnašati drugače. 

V odgovor na dopis sta bili na obeh univerzah takoj sklicani dopisni seji senata univerze. Razpis je bil še isti dan spremenjen in poslan na vlado. Ozadij dogajanj znotraj univerz ne poznamo, vendar je popolnoma nesprejemljivo že samo dejstvo, da se je kaj takega lahko zgodilo zadnji dan in brez vednosti organov obeh filozofskih fakultet.

V Visokošolskem sindikatu imamo v odnosu do vseh vlad enaka merila. To smo dokazali skozi več mandatov. Ker smo prepričani, da bodo skušali udeleženci javnost zamotiti s prelaganjem odgovornosti drug na drugega, za zdaj zahtevamo zgolj odgovor vlade in vodstev obeh univerz na ključno vsebinsko vprašanje: po kakšnih kriterijih ste psihologijo določili za deficitarni poklic. Ker ne bi radi pristali na razlago, da je bilo javno teptanje avtnomije potrebno zaradi koruptivnih dogovarjanj po celotni vertikali, a mimo organov univerz in članic, vas pozivamo, da objavite dokumente s strokovno utemeljitvijo, na podlagi kateri ste sprejeli odločitev za povečanje števila vpisnih mest na študijskih programih psihologije, vključno s finančnim načrtom in navedbo vira.

Odgovori glede odgovornosti bodo iz vaših odgovorov sami od sebe sledili. Naši odgovori pa bodo kot vedno jasni.

Predsedstvo Visokošolskega sindikata Slovenije

V Ljubljani, Mariboru in Kopru, 5. 2. 2023