Odziv VSS in SVIZ na Splošni akt ARRS o postopkih (so)financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti

Ljubljana, 5. avgusta 2022

Odziv VSS in SVIZ na Splošni akt ARRS o postopkih (so)financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti

Zahtevamo, da ARRS raziskovalcem omogoči možnost odziva na ocene projektnih predlogov!

Visokošolski sindikat Slovenije (VSS) protestira proti netransparentnemu in rokohitrskemu spreminjanju rokovnika projektnega razpisa Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS). Premik datumov odziva prijaviteljev na ocene iz junija v julij pomeni, da raziskovalci, ki so načrtovali dopust v juliju, morda sploh ne bodo imeli možnosti odziva na ocene, saj je bil doslej rok za to le 7 dni po prejemu ocene. Glede na dosedanje prakse ARRS (rokov ne premika prvič!), obstaja tudi možnost zamika v avgust. S kakšno pravico agencija pričakuje, da bodo raziskovalci celo poletje v stalni pripravljenosti in bodo dnevno preverjali novosti na spletni strani ARRS? S kakšno pravico ARRS raziskovalcem otežuje koriščenje letnega dopusta oziroma pričakuje njihovo odzivnost med letnim dopustom?

ARRS je 24. decembra 2021 objavila projektni razpis in ob tem tudi rokovnik s časovno opredeljenimi fazami razpisa in postopka ocenjevanja. Ob objavi razpisa in vse do 27. junija 2022 je rokovnik navajal, da se bodo raziskovalci lahko odzvali na oceno projektne vloge v juniju 2022. Agencija je 27. 6. 2022 spremenila rokovnik tako, da sedaj predvideva odzive na ocene v juliju. Točen rok pa še vedno ostaja uganka.

Poseben problem je »ustaljena praksa« ARRS, da prijaviteljev ne obvešča niti o tako pomembnih spremembah rokovnika. Ta samovolja in netransparentnost ARRS nista od včeraj in ju niso povzročile (so ju pa verjetno poslabšale) težave z informacijskim sistemom v zadnjh dveh letih. Problem je kultura neodgovornega vedenja do raziskovalcev in problem je nepripravljenost ali nesposobnost sedanjega in prejšnjih vodstev ARRS, da bi uredila informacijski sistem in komunikacijske protokole.

Od ARRS pričakujemo, da za ta razpis in tudi v bodoče prijavitelje z dopisi seznanja s spremembami rokov. Ob tem zahtevamo, da prijaviteljem omogoči odziv na ocene tako, da jih v primeru prestavitve rokov, zlasti v obdobju letnih dopustov, pisno seznani vsaj 2 tedna vnaprej, kdaj točno bodo prejeli ocene, in da jim ustrezno podaljša rok za odziv s 7 na 14 dni.

V Ljubljani, Mariboru in Kopru, 1. 7. 2022

Predsedstvo Visokošolskega sindikata Slovenije

--------------

Poziv je podprl tudi SVIZ - Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije.

Pravilnik UL o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti

Novembra 2021 sprejeti Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti je univerzam prinesel pasovno financiranje raziskovalne dejavnosti. Razdeljeno je na programski in institucionalni steber. Programski vsaj v prehodnem obdobju pomeni kontinuiteto raziskovalnih programov pri ARRS, pri čemer raziskovalne organizacije dobivajo avtonomijo upravljanja programov, ARRS pa bo izvajala le še zunanje evalvacije. Institucionalni steber je, kot podrobneje določa vladna Uredba o financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz Proračuna RS, med drugim namenjen "za delo, opravljeno v času presežka kadrovskih zmogljivosti zaradi projektnega načina poslovanja", torej za finančno stabilizacijo zaposlitev raziskovalcev med projekti. To je temeljni problem, ki povzroča prekarnost raziskovalcev, izraženo tudi skozi nezakonito veriženje pogodb o zaposlitvi za določen čas. UL je za rešitev tega problema leta 2020 s pravilnikom omogočila ustanovitev premostitvenih skladov članic, ki pa so ob takratni strukturi sredstev za raziskovanje ostali praktično prazni ali pa sploh niso bili ustanovljeni. Novi zakon s pasovnim financiranjem in zagotovljeno rastjo sredstev omogoča rešitev problema prekarnosti raziskovalcev, če je za to volja v raziskovalni organizaciji. 29. člen zakona določa, da mora akt organizacije vsebovati tudi določila o "načinu določitve vodje raziskovalnega programa" in o "zagotovitvi financiranja neprekinjenosti dela med posameznimi projekti".

VSS je aprila 2022 univerzam poslal svoj predlog, kako naj implementirajo zakon. Predlagal je, naj rastoče pasovno financiranje prednostno usmerijo v stabilizacijo zaposlitev raziskovalcev, naj določijo demokratična pravila izbire vodij raziskovalnih programov in naj regulirajo dvojne plače, ki jih omogoča zakon, tako da preprečijo možne zlorabe.

Način priprave pravilnika UL je bil nenavaden. Vodstvo UL je dolgo časa trdilo, da predloga pravilnika ni mogoče pripraviti, sprva ker vlada še ni sprejela uredbe in nato ker ARRS še ni sprejela svojega Splošnega akta o stabilnem financiranju raziskovalne dejavnosti in ker MIZŠ še ni določilo razreza sredstev med institucije. Nato je vodstvo UL v začetku maja 2022 poslalo članicam izrazito centralistična izhodišča za pravilnik UL. Večina članic je ta koncept zavrnila. Vodstvo je predlog malo popravilo, tako da imajo članice nekaj več pristojnosti, denar ukinjenih raziskovalnih programov pa bo ostal njim, in je vse do zadnjega pojasnjevalo, da pravilnik ne more biti problematičen, ker bo veljal samo začasno. Te določbe pa v končnem predlogu pravilnika ni bilo več.

Obenem je v prvi polovici junija postalo jasno, da ima osnutek pravilnika nekaj pomembnih vrzeli:

- čeprav določa način imenovanja in dolžino mandata novih vodij raziskovalnih programov, pa to ne velja za dosedanje vodje;

- določba o sredstvih za premostitvene sklade je neoprijemljiva;

- ključa za delitev sredstev institucionalnega stebra financiranja med članice ni;

- metodologija vrednotenja raziskovalnih programov še ni pripravljena, ob centralističnih težnjah pa v pravilniku ni zagotovila, da bo metodologija diferencirana po skupina disciplin; če bo enotna, bo učinek prihodnje prelivanje programskih sredstev k članicam (verjetno naravoslovnim in tehničnim), ki jim bo metodologija bolj ustrezala.

Sindikat je bil kljub nasprotnim dogovorom vse do zadnjega izključen iz usklajevanj pravilnika. Sredi junija je predlagal nekaj ključnih dopolnitev:

- za premostitvene sklade naj se nameni vsaj 10 % sredstev stabilnega financiranja, spremembe Pravilnika o premostitvenih skladih pa naj predvidijo ločene pogoje za koriščenje sklada za mlajše in za uveljavljene raziskovalce;

- prehodno določilo naj predpiše postopek in dolžino mandata tudi za doseganje vodje programov;

- omeji naj se zaporedno število mandatov vodij na dva mandata.

Vodstvo UL je na sestanku zavrnilo naše predloge, prav tako Senat UL med razpravo. Zatem in pred dopisnim glasovanjem Senata UL o predlogu Pravilnika je sindikat dobil uradni poziv, naj se opredeli do njega.

Sindikat je pisnem mnenju ponovno opozoril na gornje pomanjkljivosti. Obenem je protestiral proti temu, da je vodstvo UL na koncu črtalo določbo o začasni veljavnosti pravilnika. S celotnim manevrom priprave v naglici in s prelomljeno obljubo o začasni veljavnosti pravilnika je onemogočilo javno razpravo po članicah, čeprav gre za izjemno pomemben pravilnik, ki bo za dolgo časa utrdil finančna razmerja med članicami. Predlagali smo, naj vodstvo UL v položaju časovne stiske v pravilnik vrne določbo o njegovi omejeni časovni veljavnosti in doda varovalki o potrebnem dvotretjinskem kvorumu Senata UL za podaljšanje njegove veljavnosti in za sprejem metodologije, tako da se prepreči preglasovanje. Vodstvo je to zavrnilo in mnenja sindikata tudi ni želelo posredovati Senatu UL, temveč le Upravnemu odboru UL.

Vsi dokumenti so objavljeni tule.

Ali ima prestop Simone Kustec na Univerzo na Primorskem znake korupcije?

Javnost je včeraj presenetila novica, da se bo dosedanja ministrica za šolstvo, Simona Kustec namesto na matični fakulteti FDV zaposlila na Univerzi na Primorskem (UP). Zakaj bi jo UP hotela zaposliti?

Na Fakulteti za management UP sicer obstaja študijski program Politologija, toda univerza je že pred leti zamrznila njegovo redno izvajanje zaradi premalo vpisa in odpustila večino izvajalcev. Za naslednje leto je resda objavila razpis za vpis na ta študijski program, a izvajala ga bo le kot izredni študij. Na izrednem študiju praviloma ni zaposlitev, saj so finančni viri preveč nestabilni, sploh če se vpiše le nekaj študentov kot v zadnjih nekaj letih. Pedagoška zaposlitev politologinje Simone Kustec na UP torej nima prepričljive ekonomske osnove. Prav tako ni verjeten motiv, da njena zaposlitev pomeni naložbo UP v dvig svojega ugleda, kajti številni zaposleni na FDV so imeli po klavrni politični vlogi ministrice Kustec resne zadržke pred njeno vrnitvijo.

Odgovor na vprašanje, iz kakšnega motiva se je UP odločila za zaposlitev nekdanje ministrice Kustec, morda lahko najdemo v nedavnem predlogu sklepa ministrice Kustec o razrezu sredstev Institucionalnega stebra financiranja (ISF) po novem raziskovalnem zakonu med univerze in inštitute. Raziskovalne organizacije že dolgo čakajo na ta razrez, nedavni predlog pa jih je šokiral. Po informacijah Visokošolskega sindikata Slovenije so znanstveni inštituti in Univerza v Ljubljani protestirali proti temu, da je ministrica v predlogu razreza predvidela privilegirano obravnavo Univerze v Mariboru, od koder prihaja in kamor se vrača dosedanji državni sekretar Mitja Slavinec, in Univerze na Primorskem. Ti dve raziskovalni organizaciji naj bi po glavi raziskovalca dobili precej več od ostalih, čeprav zakon predpisuje pravično formulo začetnega razreza sredstev ISF, ki bo tudi osnova za dolgoročno distribucijo teh stabilnih sredstev. Glede Slavinca smo se v bližnji preteklosti že nekajkrat lahko prepričali, da si zna dobro postlati, zdaj pa se je izkazalo, da tudi ministrica v zaključku mandata ni stala križemrok.

Po naših informacijah sporni sklep o razdelitvi sredstev ISF na koncu ni bil sprejet. Vseeno pa menimo, da že namera po finančnem favoriziranju bodočega delodajalca kaže na znake korupcije. Morda pa je zaposlitev bivše ministrice na UP oddolžitev za kakšne morebitne pretekle usluge? Verjamemo, da bodo zadevo preiskale KPK in druge pristojne institucije. Novo vodstvo MIZŠ pozivamo, naj revidira vse primere sumljivega parkiranja proračunskega denarja v prijateljskih zavodih, ki sta jih v zadnjih mesecih izvedla Mitja Slavinec in Simona Kustec.

V Ljubljani, Mariboru in Kopru, 3. 6. 2022

Za Predsedstvo VSS,

Gorazd Kovačič, predsednik

Poziv novi vladi, naj uredi razmere na ARRS

Po vrsti sušnih let je znanost v Sloveniji dočakala Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID), ki zagotavlja rast proračunskega financiranja do ciljnega 1 % BDP in institut stabilnega financiranja. Zakon določa, da bo razrez sredstev stabilnega financiranja med posamezne raziskovalne organizacije za leto 2022 določen glede na količino sredstev, ki so jih v letu 2021 prejele od Agencije za raziskovalno dejavnost RS (ARRS). Raziskovalne organizacije opozarjajo, da razrez še vedno ni določen, zato ne morejo načrtovati implementacije zakona.

Iz finančnega poročila ARRS je razvidno, da je agencija v letu 2021 raziskovalnim organizacijam razdelila 225.138.072,48 evrov. Finančno poročilo ne vsebuje podatkov o tem, komu, v kakšni višini in s kakšnim namenom so bila dodeljena sredstva. Ti podatki so bili od leta 2005 javno objavljeni v beli knjigi in agencija jih je mesečno osveževala vse do leta 2021. Od 1. 1. 2021 dalje je bela knjiga prazna in ARRS ne objavlja več podatkov, čeprav je to njena zakonska obveza. Javnost nima več na razpolago sledljivih podatkov o razdelitvi 225 milijonov evrov proračunskih sredstev med posamezne raziskovalne organizacije, o financiranju različnih instrumentov, o denarnem toku glede na znanstvene vede itd.

Informacijskega somraka ARRS, ki še kar traja, ni povzročil nestabilen ali zastarel informacijski sistem, temveč to, da informacijskega sistema sploh ni več. Prejšnji direktor je prekinil pogodbo s podjetjem, ki je vzdrževalo informacijski sistem, in angažiral novo podjetje, a tako, da je še delujoč informacijski sistem ugasnil, še preden je bil postavljen nov. Agencija za znanost se je v dobi digitalizacije dedigitalizirala. Ali je to rezultat nesposobnosti ali kakšnih interesov, bi morala pokazala preiskava. Nadzorniki (člani UO) ali ministrstvo je doslej niso sprožili kljub javnim opozorilom. Tudi raziskovalne organizacije molčijo.

Visokošolski sindikat Slovenije zato od nove vlade in resornega ministrstva pričakuje, da bosta posvetila ustrezno pozornost razmeram na ARRS, saj brez njihove ureditve ni mogoče pričakovati korektnega premika v novi sistem stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti. Vlada naj sankcionira tiste funkcionarje ARRS, ki so povzročili informacijski mrk oz. ga niso sanirali ali pa so ob tem opustili dolžna ravnanja kot nadzorniki.

V Ljubljani, Mariboru in Kopru, 6. 5. 2022

Za predsedstvo Visokošolskega sindikata Slovenije,

dr. Gorazd Kovačič, predsednik

 

Pripombe k predlogu Pravilnika ARRS o stabilnem financiranju

Visokošolski sindikat Slovenije ugotavlja, da je predlog Pravilnika o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti (Pravilnik) na več mestih nedodelan in neprimeren. Dve mesti izrazito izstopata po svoji pomembnosti.

Prvič, formula za izračun povečanja obsega financiranja je neprimerna, kriteriji pa diskriminatorni za določena raziskovalna področja in bazične znanosti. Ta formula bo v perspektivi zakonsko zagotovljene rasti obsega proračunskega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti velikega pomena za distribucijo novih sredstev. V sedanji obliki bi učinkovala tako, da bi spodbujala širjenje aplikativnih področij na račun neaplikativnih.

In drugič, v svojih predpostavkah in določbah, kako raziskovalne organizacije regulirajo upravljanje programskih skupin, Pravilnik ne sledi intenci zakona (ZZrID), temveč meri na ohranjanje statusa quo.

Podrobnejše pripombe so:

1.) Pravilnik določa v 23. členu način povečevanja sredstev stabilnega financiranja posameznim raziskovalnim organizacijam (RO) s formulo:

Formula je v temelju neprimerna zaradi uporabljenih kriterijev za merjenje znanstvene odličnosti, mednarodne vpetosti ter družbenega in gospodarskega vpliva. Vsi trije kriteriji temeljijo predvsem oziroma le na količini pridobljenih sredstev, razlika med njimi je le v virih financiranja. Upoštevana so tudi tista pogodbena sredstva, ki niso bila pridobljena za znanstvenoraziskovalno ali razvojno delo. Kriteriji so slepi za vsebino pogodb, ki jih je RO sklenila s financerjem, in za kakovost opravljenega dela.

Nikakor ne pristajamo na to, da se znanstveno odličnost vrednoti s številom pridobljenih ARRS projektov. Prav tako zavračamo to, da se mednarodna vpetost presoja le na podlagi pridobljenih sredstev iz tujih virov (sredstva iz projektov EU in drugih mednarodnih projektov). Ogorčeni smo tudi nad predlogom predlaganega načina merjenja družbenega in gospodarskega vpliva, ki temelji zgolj na izračunu pogodbenih sredstev, pridobljenih na trgu od zasebnih ali javnih subjektov. S takšnimi kriteriji bi bile sistemsko diskriminirane programske skupine in RO, ki delujejo na področjih bazičnih (pod)disciplin, humanistike in tistih vej družboslovja, ki nimajo razvitega trga naročnikov aplikativnega znanja. S takšnimi kriteriji bi ARRS v vse večji meri preusmerjala proračunska sredstva za znanstvenoraziskovalno dejavnost k tehniki, kliničnim vedam oz. k aplikativnim smerem nasploh. Spodbujali bi tudi temu ustrezno transformiranje samih RO, zlasti univerz, ki morajo razvijati celotni spekter ved in pristopov. Razdeljevanje sredstev po tej formuli bi vodilo v diskriminacijo celotnih polj in v postopno preoblikovanje univerz v politehnike. Tisti, ki so pripravili tak Pravilnik, očitno ne razumejo kompleksne družbene vloge znanosti in ekonomskih trendov postindustrijskih družb. Takšna gospodarska in družbena kratkovidnost je značilna za periferni (podizvajalski) neoliberalni horizont.

2.) Poleg tega izražamo nestrinjanje s tem, da formula ne določa vrednost uteži (a, b, c in d) k posameznemu kriteriju, čeprav te ključno vplivajo na končni izračun. Niti tega ne določa, ali naj bodo različno določene za različne skupine (pod)disciplin glede na to, ali so usmerjene aplikativno ali ne. 23. člen Pravilnika predvideva, da bo uteži določila metodologija kot izvedbeni akt, ki ga sprejme Znanstveni svet agencije. To lahko pomeni pogosto spreminjanje vrednosti uteži in s tem presenečenja za RO oz. slabšo transparentnost, kateri kriteriji bodo veljali, ko bo ARRS odločala o razdelitvi dodatnih proračunskih sredstev.

3.) Pravilnik simptomatično predpostavlja, da vodje raziskovalnih in infrastrukturnih programov pač so. Raziskovalnim organizacijam narekuje oblikovanje pravil za možnost zamenjave vodij infrastrukturnega (6. člen) in raziskovalnega programa (10. člen), a ob tem povsem spregleda ključno zahtevo 29. člena ZZrID, da morajo RO določiti postopkov za imenovanje vodje infrastrukturnega oziroma raziskovalnega programa ter oblikovanje določil o načinu spreminjanja sestave programskih skupin. Da se zagotovi nadzor nad tem, ali so RO to določile, in transparentnost, kako so to določile, predlagamo, da Pravilnik med elemente poročil RO agenciji vključi tudi informacije o omenjenih pravilih RO.

Pravilnik v 9. členu določa odgovornosti in pristojnosti vodje programske skupine. Sočasno Pravilnik popolnoma spregleda pravice članov programskih skupin. Tako ne zahteva niti soglasja člana ob vključitvi v program, kaj šele njegove pravice do opredelitve do določitve ali spremembe deleža FTE, s katerim je vključen v delo programske skupine. Pravilnik torej predpostavlja, da imajo vodje programskih skupin popolno oblast nad člani programskih skupin. Zato zahtevamo, da se opredelijo pravice sodelujočih v programskih skupinah in se s tem zameji oblast vodij programskih skupin.

4.) Pravilnik v 6. členu določa, da ima vodja infrastrukturne dejavnosti lahko letni obseg dela v višini 0 FTE, član pa mora imeti najmanj 0,02 FTE. Sprašujemo se, kako je možno voditi kakršnokoli aktivnost, kaj šele infrastrukturni program, brez ene ure dela.

5.) 4. in 5. odstavek 8. člena vnašata nejasnost glede najmanjše obremenitve člana programske skupine. 4. odstavek določa, da je letna obremenitev člana programske skupine najmanj 0,02 FTE,  5. odstavek pa, da raziskovalci, ki so v celoti financirani izven stabilnega financiranja, v programski skupini sodelujejo le z 0 FTE. Kaj to pomeni?

Visokošolski Sindikat Slovenije poziva Upravni odbor ARRS, da se pisno opredeli do navedenih pripomb in da na spletnih straneh agencije objavi vse prejete pripombe in svoje opredelitve do njih.

V Ljubljani, Mariboru in Kopru, 29. 4. 2022

za Predsedstvo Visokošolskega Sindikata Slovenije

dr. Gorazd Kovačič, predsednik

Predlogi za implementacijo novega raziskovalnega zakona na univerzah

 Predlogi Visokošolskega sindikata Slovenije za implementacijo ZZrID na univerzah

 

1.) VSS poziva vodstva univerz, naj nemudoma pristopijo k zaposlitvi raziskovalcev, ki za to izpolnjujejo pogoje po ZDR-1, za nedoločen čas. To je zakonska dolžnost delodajalcev. Novi Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID) prinaša dodatna sredstva stabilnega financiranja, s čimer pomanjkanje denarja (tega je bilo že doslej marsikje dovolj) za stabilno financiranje zaposlitev raziskovalcev ne more biti več izgovor za nadaljevanje nevzdržnega stanja. UL je leta 2018 izdala zavezujoča navodila o tem članicam, vendar so jih te izvršile le deloma. Na UM in UP je položaj raziskovalcev še bolj neurejen.

2.) VSS pričakuje, da bodo univerze sredstva stabilnega oz. institucionalnega financiranja prednostno namenile za stabilizacijo financiranja zaposlitev raziskovalcev v obdobjih, ko to ni krito iz projektov ali programov. S tem bodo dale raziskovalcem pozitivno perspektivo in jih priznale kot enakopravne dele akademske skupnosti in se bodo na trgu akademskega dela uveljavile kot zaželeni delodajalci.

3.) Univerze naj s prizadevanji za ustrezne vsebinske določbe pravilnika ARRS, z oblikovanjem svojih pravilnikov in z razrezi sredstev stabilnega financiranja zagotovijo, da bodo vsi akademski delavci prejemali primerljivo visoka individualna sredstva za materialne stroške temeljnega raziskovanja (IRD). Sedaj jih prejemajo samo pedagoški delavci na bolje financiranih članicah univerz, s čimer nastajajo neupravičene neenakosti v pogojih za delo in možnostih za karierni razvoj.

4.) Univerze morajo izkoristiti nova, po ZZrID pridobljena sredstva stabilnega financiranja, ki se jih lahko delno nameni tudi za enake infrastrukturne stroške kot sredstva za študijsko dejavnost, za odpravo nezakonite faktorizacije vrednotenja neposrednega pedagoškega dela s faktorji pod 1. Faktorizacija je še vedno izjemno pereč problem na UP, na UL pa zlasti na umetniških akademijah.

5.) Pravilniki univerz naj določijo demokratična pravila glede oblikovanja programskih skupin in določanja njihovih vodij. Po zgledu volitev rektorjev in dekanov naj uvedejo tajne volitve vodij programskih skupin in časovno omejen mandat. Omogočijo naj tudi možnost razrešitve vodje programske skupine v primeru utemeljenih razlogov.

6.) Pravilniki univerz naj določijo, da je članstvo v programskih skupinah mogoče le na podlagi soglasja člana in na podlagi pripada vsaj minimalnega števila ur plačanega raziskovalnega dela (razen za upokojene raziskovalce). Pravilniki naj določijo, da član programske skupine ob odhodu v drugo programsko skupino prenese število ur, ki je sorazmerno njegovemu prispevku k uspešnosti programske skupine, ki jo je zapustil. Pravilniki naj določijo moratorij po potrditvi obdobnega financiranja posamezne programske skupine, v katerem lahko člani zapustijo programsko skupino le na podlagi sporazuma, ki opredeli odpovedni rok in prenos sorazmernega dela raziskovalnih ur.

7.) VSS ugotavlja, da 64. člen ZZrID, ki omogoča izplačevanje »dvojnih plač«, vsebuje premalo varovalk, tako da dopušča neenako uporabo tega instituta za različne sodelavce na istem projektu oz. koncentracijo izplačil pri vodjih projektov, da dopušča izplačevanje dvojne plače celo na podlagi le majhnega deleža dopolnilne zaposlitve, da dopušča izplačevanje plač, ki so nižje od vrednosti delavčevega plačnega razreda tistih v enotnem plačnem sistemu v javnem sektorju in da dopušča prejemanje honorarjev in delovne uspešnosti iz naslova prodaje na trgu poleg zvišane plače. VSS zato predlaga, naj pravilniki univerz predpišejo vsaj naslednje omejitvene pogoje za izplačevanje zvišanih plač (to je plač, ki na podlagi 64. člena ZZrID presegajo plače, kakršne bi bile določene na podlagi ZSPJS in kolektivnih pogodb).

- Pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki so podlaga za izplačevanje zvišanih plač, naj vsebujejo navedbo del in nalog pri izvedbi projekta, ki ga financira ali sofinancira neproračunski financer, ter število ur, potrebnih za izvedbo teh del in nalog.

- Vsi izvajalci projekta naj dobijo enako relativno (glede na vrednost plačnih razredov, v katere so umeščeni) povišanje vrednosti vseh svojih opravljenih ur na projektu, iz katerega se izplačuje zvišane plače, pri čemer količnik vrednotenja dela ne sme biti nižji od 1. S tem se preprečuje, da bi se institut »dvojnih plač« sprevrgel v položajno rento vodij projektov ali organizacijskih enot. Z izenačenjem relativne vrednosti zvišanj plač iz ur rednega in dopolnilnega dela se tudi spodbuja pedagoško razbremenjevanje prejemnikov iz vrst pedagoških delavcev. Poleg tega se preprečuje, da bi posameznik prišel do zakonsko omogočenega maksimalnega zvišanja plače na podlagi obsega dela, ki bi bil manjši od seštevka polne zaposlitve in maksimuma dopolnilnega dela; zakonski maksimum dvakratnika vrednosti najvišjega plačnega razreda naj bo mogoče doseči le, če delavec opravi 120 % delovnega časa na projektu, ki ustreza pogojem iz 64. člena ZZrID.

- Pravilniki univerz naj prepovedo hkratno prejemanje zvišanih plač in honorarjev na podlagi avtorskih ali podjemnih pogodb, financiranih iz istega projekta. Prepovedo naj, da bi prejemniki zvišanih plač prejemali tudi delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga ali storitev na trgu.

- Pravilniki naj prepovedo financiranje zvišanj plač iz sredstev stabilnega financiranja.

- Pravilniki naj za projekte, ki jih financirajo ali sofinancirajo zasebni financerji in iz katerih se izplačuje zvišane plače, predpišejo znatno višjo režijsko stopnjo, kot je predpisana za projekte, ki jih financirajo proračunski financerji. S tem se zagotovi dodatna sredstva za razvoj institucije in se destimulira premikanje raziskovalnega fokusa od temeljnega k aplikativnemu raziskovanju, kar sicer spodbuja 64. člen ZZrID.

- Univerze ali članice naj na intranetu objavljajo naslednje podatke o prejemnikih zvišanih plač: ime in priimek, delež zvišanja v primerjavi s siceršnjo plačo, kakršno predpisuje enotni plačni sistem v javnem sektorju, obseg ur dela na projektih, iz katerih se izplačuje zvišane plače, ime projekta in financerje projekta. Tako zagotovijo transparentnost, brez katere izvajalci projekta ne morejo nadzorovati spoštovanja pogoja iz 2. alinee te točke.

8.) Univerze naj si dejavno prizadevajo, da jim pravilnik ARRS o stabilnem financiranju ne bo odvzel avtonomije, ki jim jo daje ZZrID pri sestavljanju programskih skupin in pri spremembah distribucije denarja mednje. Protizakonit prenos teh pristojnosti z JRO na ARRS predvidevata 14. in 27. člen junija 2021 objavljenega osnutka Pravilnika ARRS o stabilnem financiranju.

V Ljubljani, Mariboru in Kopru, 14. 4. 2022

Za predsedstvo Visokošolskega sindikata Slovenije,

Gorazd Kovačič, predsednik