ponedeljek, 20. september 2021

Mnenje VSS o NPVŠ 2021-2030

 

Mnenje Visokošolskega sindikata Slovenije o predlogu Nacionalnega programa visokega šolstva 2021–2030

 

Visokošolski sindikat Slovenije ocenjuje predlog Nacionalnega programa visokega šolstva 2021–2030 (NPVŠ) kot na videz idealističen razvojni načrt, poln všečnih fraz in idealnega opisa ciljnega stanja slovenskega visokega šolstva leta 2030, ki pa ima žal več resnih vsebinskih pomanjkljivosti. Je analitično šibak oz. sploh nima analize sedanjega stanja visokega šolstva v Sloveniji. Ima več problemskih slepih peg in spornih ciljev. Njegova frazeologija ponekod postane nerazumljiva in kontradiktorna. Predvsem pa je NPVŠ premalo oprijemljiv pri opredelitvi, kako doseči začrtane cilje. Zato sindikat predlaga umik dokumenta.

NPVŠ nedvomno vsebuje nekaj ukrepov, ki jih moramo kot sindikat pozdraviti, npr. financiranje sobotnega leta, brezplačen doktorski študij, kosovno financiranje temeljnega raziskovanja v visokem šolstvu in kosovno financiranje infrastrukturnih investicij. Vendar jih zaradi izvedbene nedoločnosti dokumenta žal ne moremo šteti kot zavezujočih.

Med problematičnimi cilji in ukrepi izpostavljamo samo nekatere.

Cilj 2.2. je mogoče razumeti tako, da se NPVŠ na nekaterih študijskih področjih zavzema za krčenje rednih vpisnih mest (brez šolnine) in preusmerjanje študentk in študentov na plačljiva vpisna mesta. Samoplačniki naj bi financirali obstoj študijskih programov, za katere bi nekdo odločil, da jim je treba skrčiti javno financiranje. Ta reforma pomeni razgradnjo javnega, vsem dostopnega visokošolskega izobraževanja in uvajanje šolnin. To bi bilo selektivno po neoliberalnih ideoloških kriterijih. Čeprav naj bi to počele univerze avtonomno, zaznavamo vsebinske vzporednice z težnjo vlade, da bi politično spreminjala vpisno politiko in krojila univerzitetni študij po načelih poklicnega izobraževanja. Te težnje ne ustrezajo dejanskemu stanju na trgu dela in čedalje bolj raznolikim oblikam zaposlitvenih karier. Poleg tega lahko pomenijo znanstveno manj ambiciozne univerze in prilagajanje slovenskega visokega šolstva periferni vlogi.

S temi težnjami je usklajen cilj 3.5., da naj prav vsi študijski programi in smeri spodbujajo podjetništvo.

Dokument ne predvideva finančne stabilizacije delovnih mest raziskovalcev na univerzah, čeprav je vsem akterjem dobro znano, da je to glavni problem te velike poklicne skupine in vodi v stalno negotovost raziskovalcev, v trošenje velikega dela delovnega časa za razpisni menedžment in v nezakonito veriženje pogodb o zaposlitvi za določen čas.

Nenavadno je tudi to, da se NPVŠ zavzema za ureditev financiranja raziskovalne dejavnosti na univerzah v ločenem zakonu, čeprav je trenutno v DZ vložen novi Zakon o znanstvenoraziskovalni, razvojni in inovacijski dejavnosti, ki je nastal po večletnih usklajevanjih in ima dobre možnosti za sprejem. O tako pomembnem vprašanju bi bila potrebna vnaprejšnja uskladitev deležnikov, pri tem pa ne zavračamo možnosti, da bi področje univerz urejal en zakon.

Nekateri ukrepi so videti napredni, vendar se pozablja na to, kako so se ponekod že izrodili v praksi. Takšen je ukrep 3.10., ki napoveduje objavljanje rezultatov študentskih anket. V sindikatu podpiramo študentsko evalviranje pedagoškega dela, ki pa naj temelji na vsebinskih analizah in naj s tem prispeva k izboljševanju kakovosti. Kvantifikacija ocenjevanja pedagoškega dela ni v jasni korelaciji z izboljševanjem kakovosti pedagoškega dela, skoznjo se večkrat izkažejo povsem druge stvari, kot sta nizka motivacija respondentov za ocenjevanje ali njihovo pričakovanje permisivnosti v pogojih množičnega študija, znani pa so tudi primeri vodstvenega usmerjanja pritiskov na določene pedagoge.

Dokument vsebuje nastavke za izvajanje študijskih programov v angleščini, kot kaže, brez vzporedne izvedbe v slovenščini (vodja pripravljavcev NPVŠ je na seji Sveta za visoko šolstvo 9. 4. 2021 pojasnil, da je cilj, da bi se tretjina do polovica študijskih programov v Sloveniji izvajala samo v angleščini), in sicer prek določbe o avtonomni jezikovni politiki visokošolskih zavodov, ki je trenutno omejena z zakoni in ustavo. Opozarjamo, da bi izključno angleška izvedba študijskih programov privabila številne ne nujno najodličnejše tuje študente, ki bi jih privlačil tudi primerjalno visok obseg socialnih pravic študentov v Sloveniji. Zasedanje vpisnih mest, ki jih financira proračun RS, in prehitevanje slovenskih kandidatov za vpis bi lahko vodilo v konflikte, tudi etnonacionalistične. V VSS sicer ocenjujemo, da bo ta določba NPVŠ obsežno spolitizirana in verjetno na koncu umaknjena, saj poslanske skupine ne bodo tvegale še enega referenduma.

V NPVŠ lahko najdemo tudi cilje, ki nimajo zveze z visokošolsko dejavnostjo in bi lahko pomenili nastavek za odvode finančnih sredstev, namenjenih za visoko šolstvo. Eden takšnih je cilj 5.4.: »Infrastruktura za širokopasovne internetne povezave bo zagotovljena po celi Sloveniji«.

Nekateri cilji in ukrepi pa so preprosto nerazumljivi, npr. ukrep 1.5., ki ureja prehajanje med srednješolskim in visokošolskim izobraževanjem: »Urejen bo sistem vertikalne prepustnosti srednješolskega in visokošolskega sistema izobraževanja s prilagoditvijo na neavtomatski vertikalni propustni sistem.«

Najpomembnejša pomanjkljivost dokumenta je ta, da njegovi pripravljavci v več kot letu dni, ko so napisali najprej predlog izhodišč in nato še NPVŠ, niso uspeli pripraviti tudi časovnice izvajanja ukrepov in opredelitve subjektov, odgovornih za njihovo izvedbo. Brez teh vsebin je NPVŠ neoprijemljiv in ne vsebuje zavez konkretnim institucijam k izvedbi in tudi ne bo mogoče evalvirati njegovega izvajanja. Upoštevati je treba, da je dosedanji desetletni NPVŠ 2011–2020 vseboval te konkretizacijske določbe ob ukrepih, pa jih je bila kljub temu na koncu realizirana le približno tretjina. Predlog novega NPVŠ delegira določitev časovnih rokov in odgovornosti podrednim akcijskim načrtom, ki naj jih vlada sprejme v pol leta. Nesprejemljivo je, da bi z ohlapno nacionalno strategijo, ki bi jo sprejel DZ, katerikoli vladi dali vladi proste roke pri oblikovanju akcijskega načrta in s tem pri določanju trenutno še neznane konkretne vsebine dokumenta.

Visokošolski sindikat Slovenije ima močne zadržke do tega, da bi bile odločitve o konkretnih vsebinskih vprašanjih prepuščene ministrstvu, ki znotraj vlade že doslej ni pokazalo posebne strokovne avtonomije. Vsi deležniki in poznavalci ugotavljajo, da je MIZŠ v aktualnem mandatu skorajda neoperativno in izjemno neodzivno (varuh človekovih pravic je pred kratkim javno opozoril na enoletni odzivni čas v neki zadevi). NPVŠ bo zato lahko mrtva črka na papirju še vsaj eno leto, do nastopa naslednje vlade, lahko pa bodo, nasprotno, akcijski načrti napisani kot rezultat tega, da bo vodstvo MIZŠ kot že večkrat v tem mandatu delovalo kot transmisija političnih odločitev, sprejetih zunaj in mimo (visoko)šolske stroke, ali lobističnih interesov na področju visokega šolstva.

Očitno je, da akcijski načrti za razliko od samega NPVŠ ne bodo dani v javno obravnavo, da ne bodo obravnavani na odprti seji matičnega delovnega telesa DZ in torej ne bodo deležni enake demokratične legitimitete kot sam NPVŠ. Predstavniki MIZŠ so sicer na sejah Sveta za visoko šolstvo, pristojne komisije Državnega sveta in v javni razpravi podali ohlapne ustne obljube, da se bo ministrstvo posvetovalo o vsebini akcijskih načrtov z izbranimi deležniki, vendar je treba upoštevati, da MIZŠ v aktualnem mandatu pogosto ignorira dialog z deležniki v širokem spektru zadev, od usklajevanj o protiepidemijskih ukrepih do izključitve Visokošolskega sindikata Slovenije iz delovnih skupin za pripravo izhodišč in predloga NPVŠ. Če s svojimi obljubami misli resno, je najmanj, kar bi pričakovali, da že sam NPVŠ jasno navede, da bo MIZŠ akcijske načrte pripravljal v sodelovanju z vsemi deležniki s področja visokega šolstva. Še bolj smiselno pa je, da se NPVŠ sprejme šele takrat, ko bo vključeval tudi usklajen akcijski načrt.

Naš zadržek do delegiranja priprave izvedbenega dela NPVŠ ministrstvu je povezan tudi s splošno politično kulturo trenutne vlade, ki sprejema odločitve brez posvetovanja s socialnimi partnerji, ki vlada z dekreti, ki si s protiepidemijskimi odloki pogosto prisvaja pristojnosti zakonodajne veje oblasti, ko posega v ustavne pravice brez zakonskih podlag, in ki ob tem ignorira razveljavitvene odločbe sodišč, tudi ustavnega.

Iz teh razlogov žal ni mogoče zaupati MIZŠ, da bo na vključujoč način pripravilo akcijske načrte, ki bodo šele dali pravo operativno vsebino Nacionalnemu programu visokega šolstva 2021–2030.

Ugotavljamo, da je predlog NPVŠ izvedbeno nedorečen dokument in bo zato lahko podlaga za zelo različne visokošolske politike ali celo za prav nobeno. Podrobno branje pa pokaže tudi to, da se za všečno frazeologijo skrivajo intelektualno plitve neoliberalne tendence po širjenju plačljivega študija in podjetništva ter morda celo nastavki za finančne odvode na škodo temeljne dejavnosti.

Zato Visokošolski sindikat Slovenije poziva MIZŠ, naj umakne Nacionalni program visokega šolstva 2021–2030. Če ga bo vložilo v parlamentarni postopek brez korenitih sprememb, pa bo sindikat predlagal Državnemu zboru RS, da predlog v tej obliki zavrne.

V Ljubljani, Mariboru in Kopru, 20. 9. 2021

Za Visokošolski sindikat Slovenije,

dr. Gorazd Kovačič, predsednik



torek, 14. september 2021

Navodila UL za uveljavljanje pogojev PCT

Ko je vlada v začetku septembra 2021 sprejela odlok, ki je predpisal pogoje PCT (preboleli, cepljeni ali redno testirani s HATG) za zaposlene in uporabnike (študente, obiskovalce) izobraževalnih ustanov in zatem vseh delovnih organizacij, je UL pripravila navodila, po katerih se bo na članicah uveljavilo te pogoje in se nadzorovalo njihovo spoštovanje. Predlog navodil je 10. 9. poslala v mnenje sindikatom. VSS SUL je 14. 9. odgovoril z nekaj pripombami, zlasti da naj bodo ta navodila omejena le na ukrepe za preprečevanje širjenja okužb s SARS-CoV-2. Predlog navodil je bil namreč na eni strani napisan tako na splošno, da bi zajemal tudi skrb za zdrave delovne pogoje med delom na domu, na drugi strani pa je imel določbo, da se v primeru dvoma s tem, ali je delavec izkazal izpolnjevanje varnostnih zahtev, šteje, da jih ne, poleg tega navodila omenjajo tudi možnost delovnopravnih sankcij. UL je upoštevala večino pripomb in predlogov sindikata.

Pomembna določba navodil je tudi ta, da neizpolnjevanje pogojev PCT ni razlog za odobritev dela od doma, kar je sicer skladno z navodili, ki urejajo možnost dela od doma.

Povezava na dokumente je tule.



 

ponedeljek, 16. avgust 2021

Poziv Visokošolskega sindikata Slovenije organom ARRS

Visokošolski sindikat Slovenije je kot reprezentativni predstavnik zaposlenih na univerzah že večkrat javno opozoril na potrebne spremembe za zagotavljanje transparentnosti pri projektnih in programskih razpisih ter pri siceršnji delitvi sredstev za raziskovalno dejavnost, tudi tistih novih sredstev, ki jih na univerze prinaša osnutek novega raziskovalnega zakona.

Zadnji skupni poziv sindikatov, ki mu je sledil še argumentiran odgovor na sprenevedave odgovore agencije, je zahteval, da se neresen odnos ARRS do raziskovalk in raziskovalcev preneha, prvi korak k temu pa naj bi bilo neimenovanje direktorja, v času katerega se je konstantno izkazovalo, da agencija ne zmore oziroma ne želi zagotoviti strokovnega in neodvisnega odločanja o izbiri financiranja raziskovalnih aktivnosti iz davkoplačevalskih sredstev. Neobvladovanje navzkrižja interesov udeleženih na vseh stopnjah evalvacijskih postopkov od oblikovanja razpisnih kriterijev, nabora in izbora recenzentov do potrditve končnega seznama dobitnikov; številne površne in neustrezne recenzije prijav na vsakoletne projektne razpise in tudi nedorečenosti so »zanesljivim« kadrom že doslej dopuščale veliko svobode pri podeljevanju javnih sredstev. Dolgoletni direktor novega mandata sicer ni dobil, prav tako je vlada zavrnila nekatere druge kandidature, vendar je zadnjo kljub dobronamernim opozorilom znanstvene skupnosti potrdila. Z njo je omogočila kontinuiteto obstoječega stanja, obenem pa v delovanje agencije vnesla nove negotovosti. Dokaz je po nepotrebnem sproženi informacijski mrk, ki poraja tudi vprašanja o razlogih za predčasno menjavo zunanjega izvajalca na informacijskem področju.

Na letošnjem projektnem razpisu je v ocenjevalnem postopku prišlo do nove »sistemske« napake, ki naj bi jo zakrivil informacijski sistem oziroma kar računalnik. Prijavitelji so iz recenzij razbrali tudi to, da so bili ocenjeni slabo, ker ocenjevalci projektne vloge v slovenščini niso razumeli. Ocenjevalci so na to opozorili agencijo, in četudi so prijavitelji v e-sistem oddali tudi angleško verzijo projekta, jim te agencija med postopkom in niti po opozorilu ni posredovala. Direktor pravi, da med postopkom niso ugotovili sistemske napake. Agencija je reagirala šele, ko so se prijavitelji odzvali na socialnih omrežjih. Pregled je pokazal, da je agencija kar v 68 primerih ocenjevalcem posredovala le projekt v slovenščini. Koliko je primerov, da ocenjevalec ni prejel ne slovenske in ne angleške verzije, temveč le obrazec, še ni znano; vemo, da obstajajo in da niso všteti v kvoto 68, a direktor njihov obstoj zanika.

Agencija in njeni nadzorni in strokovni organi so o problematiki razpravljali na zaprti seji konec julija, a pred javnostjo so se zavili v molk, zato naslednja vprašanja niso naslovljena le direktorju ARRS, temveč tudi članicam in članom Upravnega odbora ter članicam in članom Znanstvenega sveta agencije:

1.   Kako je možno, da ARRS še vedno ni odpravila izkazanih dosedanjih pomanjkljivosti evalvacijskih postopkov? Kakšna je vizija UO v nadaljnjem delovanju ARRS?

2.   Kako je možno, da ARRS eksperimentira z delujočim informacijskim sistemom oziroma ga celo »ugasne« še pred vzpostavitvijo novega in to stori v tako pomembnem času, ko je v teku ocenjevanje na letni ravni »najtežjega« projektnega razpisa?

3.   Kako si ARRS predstavlja neoporečen zaključek razpisa, če ima v svojem naboru recenzente, ki so očitno pripravljeni oceno dodeliti zgolj na podlagi prijavnega obrazca, torej ne da bi sploh poznali vsebino projekta? Še več, kako to, da je ARRS tem in takšnim recenzentom poslala oškodovane vloge v ponovno ocenjevanje?

4.   Kako in kdaj bo sanirana škoda, ki jo je ARRS povzročila prijaviteljem na zadnji projektni razpis? Kakšne so predvidene zakasnitve postopka izbora in začetka financiranja projektov?

5.   Kdo bo odgovarjal za nastalo škodo slovenski znanosti in družbi? Kdo bo odgovarjal raziskovalcem in raziskovalkam, ki bodo zaradi tega fiaska ostali brez zaposlitve in se bodo posledično odpravili v tujino ali pa se zaradi njega ne bodo vrnili iz tujine?

Pozivamo UO in ZSA, da kot organa javne agencije odgovorita na zastavljena vprašanja, predvsem pa, da opravita svojo dolžnost in zagotovita transparentno, zakonito in strokovno delovanje agencije — ali pa naj odstopita. Kolegice in kolege — raziskovalke in raziskovalce v tem in drugih organih agencije javno opominjamo, da v organih niso zato, da oportunistično služijo vsakokratnemu vodstvu agencije, temveč da odgovorno opravljajo svoje poslanstvo v korist raziskovalne skupnosti in s tem prispevajo k družbenemu razvoju.

Visokošolski sindikat Slovenije bo nudil pravno pomoč v morebitnih sporih vsem svojim članicam in članom, ki niso bili uspešni na razpisu zaradi očitnih napak v recenzentskem postopku.

V Ljubljani, Mariboru in Kopru, 16. 8. 2021

Za Visokošolski sindikat Slovenije,

Gorazd Kovačič, predsednik


---------------------------------------


V 14 dneh, odkar smo članicam in članom organov ARRS poslali poziv k opredelitvi do sistemskih težav v delovanju ARRS, ki so povzročile fiasko s projektnim razpisom in neustrezno reakcijo direktorja in administracije na napako v pošiljanju gradiv ocenjevalcem, se je odzvala samo članica UO ARRS dr. Marta Klanjšek Gunde. Odgovor, v katerem je opozorila na še obsežnejše težave v delovanju ARRS, je poslala s funkcijo "Odgovori vsem". S tem je izzvala ostale naslovnike iz organov ARRS, a njihovega odziva ni bilo. S tem so sami odgovorili na osnovno vprašanje, kako izvajajo svojo odgovornost do javnosti, ki jo imajo kot funkcionarji javne agencije.


---------- Forwarded message ---------
From: Marta Klanjsek Gunde <marta.k.gunde@ki.si>
Date: Tue, Aug 17, 2021 at 5:45 PM
Subject: RE:
To: Visokošolski sindikat Slovenije <vss@sindikat-vss.si>, jana.kolar@ceric-eric.eu <jana.kolar@ceric-eric.eu>, emilija.stojmenova@fe.uni-lj.si <emilija.stojmenova@fe.uni-lj.si>, tone.kregar@mnzc.si <tone.kregar@mnzc.si>, justina.erculj@solazaravnatelje.si <justina.erculj@solazaravnatelje.si>, egon.pelikan@zrs-kp.si <egon.pelikan@zrs-kp.si>, janez.bonca@ijs.si <janez.bonca@ijs.si>, peter.krizan@ijs.si <peter.krizan@ijs.si>, zeljko.knez@um.si <zeljko.knez@um.si>, ksenija.gersak@kclj.si <ksenija.gersak@kclj.si>, janko.kos@ffa.uni-lj.si <janko.kos@ffa.uni-lj.si>, Miha Škerlavaj <miha.skerlavaj@ef.uni-lj.si>, alenka.zupancic@zrc-sazu.si <alenka.zupancic@zrc-sazu.si>, GlavnaPisarna@arrs.si <GlavnaPisarna@arrs.si>, Robert.Repnik@arrs.si <Robert.Repnik@arrs.si>
Cc: gp.mizs@gov.si <gp.mizs@gov.si>


Spoštovani

Tole pismo je še en dokaz krize na Agenciji.

Kandidiranje v UO ARRS sem sprejela zato, da bi delovala v skupno dobro raziskovalcev in raziskovalk, kar poskušam vestno in stalno izpolnjevati. Uspeh mojega dela je pičel, kar nedvomno dokazuje tudi sedanji fiasko. Zato premišljujem o tem, kako UO izpolnjuje svoje naloge, zlasti prvo med njimi - skrb, da agencija deluje v javnem interesu.

Že od začetka našega mandata vemo za veliko pomanjkanje kadrov v informacijskem sektorju Agencije, nikoli pa ni bilo pojasnjeno, zakaj stari IT sistem ne deluje oz. da je nezanesljiv do te mere da ga je treba nujno in takoj zamenjati z novim. Tako velikih napak namreč v preteklosti nismo poznali. Prvič je bil problem rokohitrskega uvajanja novega sistema zaznan na 13. seji (24.02.2021) zaradi nedelovanja e-Obrazcev. Dobili smo kratko pojasnilo, da je »arhitektura sistema neustrezna, sistem ni robusten, in se lahko vsak čas sesuje. Zaradi zagotovitve funkcionalnosti sistema je potrebna njegova prenova« (citirano iz zapisnika 13. seje). Z ukinitvijo e-obrazcev je prenehala tudi avtomatska kontrola razpoložljivih raziskovalnih ur in drugih podatkov, ki jih mora nadzorovati Agencija, tudi preko NRU in PRU obrazcev. Na moje vprašanje, kdo sedaj jamči za pravilnost podatkov pri prepisovanju iz tekstovnega obrazca (word) v finančne  programe, sem dobila odgovor, da je za to dobro poskrbljeno. Pa čeprav vem, da je delo večine zaposlenih z izjemo vodij sektorjev ocenjeno le povprečno (glede na lanske ocene RDU). Kdo bi torej v sedanjem primeru moral poskrbeti za pretok podatkov in je utemeljeno sposoben za tako delo? Najbrž so bili to v vseh kriterijih nadpovprečno ocenjeni vodje.

Ustno poročanje o stanju na področju informatike smo imeli na 15. seji 10.6.2021. Čeprav je bila ta seja zelo dolga in je bila to predzadnja točka, sem postavila veliko zelo podrobnih vprašanj. Med drugim je direktor tudi povedal, da ročno prepisovanje in preverjanje podatkov iz word obrazcev nima rizika, ali bo proces uspel ali ne. Dobila sem tudi potrditev, da za morebitne nepravilnosti pri vpeljavi novega IT sistema ni (bilo) rezervnega scenarija, niti ni (bila) narejena analiza tveganj. (Zapisnik 15. seje, 10.6. 2021). Vendar za to po naknadni obrazložitvi pravnice ni odgovoren UO, ampak MIZŠ, MJU in MF. Naj poudarim, da ta vprašanja niso pretirano skrbela ostalih članov in članic UO, ki so najbrž verjeli, da bo vodstvo Agencije z lahkoto rešilo vse probleme.

O predčasni prekinitvi pogodbe z zunanjim izvajalcem IT storitev (podpisana aprila 2020, vrednost 216.000 evrov) smo izvedeli iz medijev (lahko pa bi jo izbrskali na Erarju). Tudi o gospodarnosti te in takih naložb davkoplačevalskega denarja nismo nikoli razpravljali. Pogodb z zunanjimi izvajalci UO ne obravnava, pri zahtevi za vpogled pa lahko naletimo tudi na varovanje podatkov javnega značaja.

Še vedno čakamo odgovore na vprašanja predvsem nekaterih članic UO. Sama sem prosila za posnetek 24. seje ZSA, ki je bila 28.7.2021 ali pa vsaj za zapisnik, pa ta še vedno ni dostopen. Zato ne morem vedeti prav dosti o zadevnem problemu. Kljub temu me, tako kot tudi vas, VSS sprašuje in poziva na odgovornost. Prav gotovo je na mestu njihov poziv k vestnemu izpolnjevanju prve naloge UO – skrb da agencija deluje v javnem interesu – torej trezno in odgovorno delo v korist raziskovalcev in raziskovalk, ki mora biti popolnoma transparentno in brez napak. Skupaj bi to morda lahko zmogli.

Lep poletni pozdrav vsem


Marta Klanjšek Gunde


sreda, 04. avgust 2021

RISS 2021-2030

MIZŠ je 5. 7. 2021 objavilo predlog Raziskovalne in inovacijske strategije, RISS 2021-2030. VSS je v pripombah ugotovil, da je predlog RISS izjemno skromen in nekonkreten. Ključnega, kar bi tak dokument moral imeti, to je seznama konretiziranih ukrepov z navedbo rokov in odgovornih institucij za njihovo izvedbo, v dokumentu ni. Te vsebine naj bi MIZŠ šele pripravilo v podrednih aktih v roku enega leta. Obdobje 2021-2030 se je sicer že začelo pred dobrimi 7 meseci. Besedilo predloga RISS 2021-2030 je odraz zamude pri pripravi in šibkih kapacitet ministrstva. VSS meni, da besedilo formalno in vsebinsko ne ustreza temu, kar naj bi bilo, in da ni zrelo za nadaljnjo obravnavo, kaj šele za sprejem.

Povezava na dokumente je tule.



Skupni poziv za omogočitev izvedbe študijskega procesa v prostorih univerz v študijskem letu 2021/2022

Podpisniki tega poziva za javnost se zavedamo resnosti razmer, v katerih živimo, tekoče opozarjamo na odprte probleme, pozivamo pristojne k njihovemu reševanju in podajamo predloge, s katerimi želimo ohranjati kakovost izvajanja študijskega procesa in omogočiti njegovo izvajanje v prostorih fakultet. Prioriteta letošnjega leta je skrb za zdravje zaposlenih in študentov v vseh visokošolskih inštitucijah.

Kljub dejstvu, da se študijsko leto 2020/21 še ni izteklo, na univerzah, članicah RKRS že načrtujemo aktivnosti za nemoten pričetek študijskega leta 2021/22, pri čemer je ključna komunikacija s pristojnim ministrstvom, Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in Vlado Republike Slovenije, ki z odloki določa možnosti za izvedbo pedagoškega procesa.

Način izvajanja študijskega procesa v študijskem letu 2021/2022 mora biti drugačen, kot v preteklem letu in pol, saj imamo tokrat, za razliko od prejšnjih študijskih let, ki jih je zaznamovalo zaprtje visokošolskih zavodov zaradi razglašene epidemije, rešitev, ki je do sedaj ni bilo. To je ustrezna precepljenost, s katero lahko zagotovimo nemoten potek pedagoškega procesa v prostorih visokošolskih zavodov, za posamezne skupine pa še vedno obstaja možnost testiranja. Podpisniki javnega poziva si bomo prizadevali, da se tako kot v ostalem javnem življenju tudi na univerzah upošteva pravilo PCT, s čimer se ukrepi za varovanje zdravja omilijo, za samo izvedbo pedagoškega procesa pa to pomeni lažje načrtovanje ter izvedbo, ki bi lahko skozi celotno študijsko leto 2021/22 potekala kontinuirano v prostorih fakultet.

S tem javnim pozivom pozivamo vse pristojne, da takoj odločijo, da ostanejo visokošolski zavodi odprti za vse tiste, ki ustrezajo kategorijam PCT, in se jim zagotovi nemoten dostop do prostorov fakultet za izvedbo pedagoškega, raziskovalnega in delovnega procesa, hkrati pa se omogoči tudi brezplačno testiranje zaposlenih in študentov, ki ne izpolnjujejo pogojev PC.

Pričakujemo tudi, da bomo univerze obravnavane kot prioriteta za izvedbo investicij, in sicer tako v nove stavbe, kot v tem trenutku za ureditev ustreznega prezračevanja, ki pomeni dolgotrajno pozitivno rešitev tudi za širjenje drugih obolenj.

Na univerzah bomo storili vse, kar je v naši moči, da bi se lahko študijsko leto 2021/2022 izvajalo v predavalnicah, zato ponovno pozivamo zaposlene in študente k cepljenju, četudi se moramo zavedati, da je to v Republiki Sloveniji prostovoljno.

Podpisniki poziva:

Rektorska konferenca Republike Slovenije

 

predsednik Rektorske konference in rektor UM

prof. dr. Zdravko Kačič

 

podpredsednik Rektorske konference in rektor UL

prof. dr. Igor Papič

 

članica Rektorske konference in rektorica UP

prof. dr. Klavdija Kutnar

 

član Rektorske konference in rektor UNG

prof. dr. Danilo Zavrtanik

 

Visokošolski sindikat Slovenije

predsednik

doc. dr. Gorazd Kovačič

 

Študentska organizacija Slovenije

predsednik

Andrej Pirjevec

 

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije

glavni tajnik

Branimir Štrukelj

 

Sindikat delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije

podpredsednik

Bojan Ravnikar

 

Maribor, 4. avgust 2021

sreda, 14. julij 2021

Pravilnik o ukrepih za varovanje dostojanstva na UL

V VSS - Sindikatu UL smo 30. 6. 2021 prejeli poziv k oddaji mnenja o novem Pravilniku o ukrepih za varovanje dostojanstva na UL. Pravilniku so bile priložene Strokovne smernice za varovanje dostojanstva na UL. Pravilnik definira dejanja, ki kršijo dostojanstvo posameznika (nasilje, nadlegovanje, spolno nadlegovanje in trpinčenje), imenovanje zaupnih oseb, postopek prijave kršitve dostojanstva in obravnave prijave ter ukrepe v primeru ugotovljene kršitve dostojanstva.

V sindikatu smo pravilnik preučili in v mnenju predlagali vsebinske in tehnične izboljšave. Med bistvenimi vsebinskimi predlogi so:

  1. razširitev možnosti predlaganja zaupnih oseb na sindikate in študentski svet,
  2. razširitev seznama oseb, ki ne morejo biti zaupne osebe, na prodekanje/prodekane, prorektorice/prorektorje in vodje organizacijskih enot,
  3. možnost predlaganja oseb v nabor potencialnih članic/članov komisij za ugotavljanje kršitev dostojanstva s strani sindikatov,
  4. razširitev izključitvenih razlogov za članice/člane teh komisij,
  5. dodatna ukrepa za kršitelje dostojanstva: štiriletna letna prepoved izvolitve ali imenovanja v vodstvene funkcije in dvoletna prepoved prejema nagrad UL,
  6. uskladitev zastaralnih rokov v pravilniku z zakonodajo.


sreda, 07. julij 2021

Navodila UL za delo na domu

UL je prvič pristopila k ureditvi dela na domu maja 2020, ob koncu prvega vala epidemije covid-19. Z navodili je na eni strani vzpostavila pravno podlago za preventivno odrejanje dela na domu pedagoškim in administrativnim delavcem v času, ko tega ne odrejajo vladni odloki, je pa dobro zaradi zmanjševanja stikov med zaposlenimi (npr. izmenično delo na domu dveh, ki si delita pisarno). Na drugi strani je uvedla institut dela na domu na željo administrativnega delavca do enkrat tedensko zaradi lažjega usklajevanja poklicnega in družinskega življenja. Poleg tega je po Pravilniku o delovni in pedagoški obveznosti visokošolskih učiteljev in sodelavcev vzpostavila dodatno pravno podlago za delo akademskih delavcev na domu, kadar to dopušča narava njihovega dela. Navodila so določila postopke odobritve dela na domu, tehnične zahteve in višino nadomestila za uporabo lastnih sredstev ob delu na domu.

VSS - Sindikat UL je s pisnimi pripombami in pogajanji dosegel, da vsem kategorijam delavcev v vseh primerih dela na domu pripada nadomestilo v višini 2 + 1 (če uporabljajo lastni računalnik) EUR/dan. Višino nadomestila so določila tudi Navodila UL za določanje plač in drugih izplačil.

Kmalu je sledil poskus znižanja nadomestila na 2 EUR/dan, a smo dosegli ohranitev prvotne višine.

Oktobra 2020, ob začetku drugega vala epidemije, je UL pripravila predlog novih sprememb navodil in aneksov k pogodbam o zaposlitvi. ZDR-1 zahteva določitev kraja dela v pogodbi o zaposlitvi, že junijska navodila pa so predpidevala, da bo občasno delo na domu ostalo trajna možnost tudi po epidemiji. Veljavnost aneksov je bila eno leto, vodstvo UL in sindikat smo upali, da bo v tem času mogoče vzpostaviti pravno podlago za delo na domu tudi na sistemski ravni. 

VSS - Sindikat UL je dosegel, da so raziskovalni delavci dobili enak tip aneksov kot pedagoški, temeljil je na večji stopnji osebne avtonomije. Odbili smo nov poskus znižanja nadomestila. Obenem smo opozorili, da institut dela na domu ne sme biti nadomestek za prostorsko stisko nekaterih članic.

Junija 2021 je UL pripravila nove spremembe navodil in predlog aneksa k pogodbi o zaposlitvi, ki bi trajno uredil možnost dela na domu in tudi zamik izplačilnega dne, ki ga je omogočil dogovor med vlado in delom sindikatov javnega sektorja. Spremenjena navodila prinašajo tudi dvig možnega števila dni dela na domu na željo administrativnega delavca na 10 mesečno.

Rektorat smo opozorili na naslednje pomanjkljivosti. Predlog sprememb navodil bi preuredil razloge za delo na domu, eden od njih je bil videti kot "reševanje" prostorske stiske. Predlog je predvideval tudi delodajalčevo možnost, da kadarkoli preveri pogoje za delo na domu. Predlog aneksa je imel člen, ki ga je bilo mogoče razumeti tako, da lahko posamezna stran odpove posamezne določbe aneksa. Dosegli smo, da bodo zaposleni podpisovali dvoje aneksov; da bo delodajalec preverjal pogoje za delo na domu prek vprašalnika in fotografije, ki ju bo poslal zaposleni; in da so razlogi za delo na domu ali epidemija, ali zdravstveni razlogi posameznika, ali narava dela pri akademskih delavcih, ali dogovor z nadrejenim zaradi lažjega usklajevanja poklicnega in družinskega življenja administrativnih delavcev. Nismo pa uspeli doseči soglasja o tehničnih zahtevah pri uporabi lastnega računalnika. Vodstvo UL je zagovarjalo visok varnostni standard, po katerem bi smeli kakršnokoli programsko opremo na zasebne računalnike naložiti le službeni informatiki, sindikat pa je opozarjal na neizvedljivost zaradi pomanjkanja kadra.

Povezava na dokumente je tule.