Navodila UL za določanje plač in izplačil

UL je februarja 2020 poslala sindikatom v mnenje predlog sprememb Navodil za določanje plač in drugih izplačil zaposlenih. VSS - Sindikat UL je izpostavil več spornih točk:

- dokument določa obvezno elektronsko evidentiranje delavcev skupine J, kar naj bi bilo pogoj za izplačevanje nadur; predlagali smo več bolj fleksibilnih opcij, pri katerih morajo večjo odgovornost prevzeti predstojniki;

- ocenili smo, da je predlog Navodil nenavadno ohlapen pri regulaciji honorarnega dela, čeprav je bila UL zaradi tega v zadnjih letih in mesecih vpletena v več afer; predlagali smo strožjo časovno in vrednostno regulacijo honorarnega dela;

- predlagali smo, naj Navodila določijo, da se pri določitvi delovnega mesta v pogodbi o dopolnilni raziskovalni zaposlitvi upošteva posameznikov naziv (npr. učiteljski naziv delavca, ki je zaposlen na delovnem mestu visokošolskega sodelavca);

- opozorili smo, da je predlog spregledal novelo Zakona o minimalni plači ZMinP-B.

Povezava na dokumente je tule.

Odgovor organoma ARRS in vnovični poziv k nepotrditvi kandidata za direktorja

Nekaj dejstev o delovanju ARRS v obdobju direktorovanja dr. Józsefa Györkösa

Odgovor na javni odgovor članov UO in ZS ARRS na pismo VSS in SVIZ in vnovični poziv k nepotrditvi kandidata za direktorja

Na javni poziv SVIZ in VSS, naj pristojni minister dr. Jernej Pikalo in Vlada RS ne potrdita dr. Jósefa Györkösa za še en petletni mandat na čelu Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS), je ARRS objavila javni odgovor, ki so ga podpisali vsi člani Znanstvenega sveta ARRS (ZS) in večina članov Upravnega odbora ARRS (UO). V njem (a) pozdravljajo javne razprave, ki prispevajo k večji kakovosti delovanja ARRS in na podlagi katerih naj bi Agencija v preteklosti uvedla številne izboljšave, in (b) izjavljajo, da ugotovitve Računskega sodišča in Protikorupcijske komisije ne potrjujejo navedb sindikatov v zvezi z oceno o obstoju institucionalizirane korupcije. Naj opomnimo, da so ugotovitve Računskega sodišča javno dostopni dokumenti, mnenje Protikorupcijske komisije pa ni objavljeno.

V zvezi z javnim odgovorom ARRS podajamo naslednje pojasnilo:  

(a) Javne razprave o nujnosti izboljšanja sistema so v mandatu dr. Györkösa dejansko potekale, a brez posebnega učinka. Naj spomnimo na več javnih razprav v začetku mandata trenutnega v. d. direktorja, ali pa na delo usmerjevalne skupine ARRS, sestavljene iz 13 uglednih članov in članic akademske skupnosti, ki je v zelo kratkem času (januar – april 2015) pripravila in javno podala podroben seznam nujnih sprememb. Med prednostnimi je izpostavila cilje pri evalvaciji projektov in programov, ki bi morali biti vključeni že v prvo spremembo Pravilnika o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti ARRS (Pravilnik) iz leta 2016, pa so bili prezrti. Primer je zahteva za enofazni postopek javnega razpisa za ocenjevanje projektov. Ta možnost je bila dodana dvofaznemu postopku šele po kritiki s strani Računskega sodišča (junij 2019), in sicer 14. 11. 2019, torej že po zaključenem petletnem mandatu dr. Józsefa Györkösa, pa čeprav so pred tem spreminjali Pravilnik že 29. 7. 2016 in 28. 12. 2017. Prav tako je zavajajoča trditev, da je bil v času direktorovanja uveden opazen premik od kvantitativnega k vsebinskemu vrednotenju. Agencija je sicer po lastni navedbi že leta 2014 pričela proces postopnega odmika od kvantitativnih metod vrednotenja znanstvenoraziskovalnega dela in je junija 2019 podpisala Deklaracijo iz San Francisca o vrednotenju raziskovalne dejavnosti (DORA). Toda v primeru programskega, tj. dolgoročnega in stabilnega financiranja, se še vedno uporablja kvantitativni kriterij A3 – ki ni kriterij znanstvene uspešnosti! – kot ključno merilo za povečanje obsega financiranja raziskovalnih programov. Drugi primer je uporaba kvantitativnega merila – točk A'' – kot izključnega merila za pridobitev sredstev za nove mlade raziskovalce v okviru razpisa MR+. Ta razpis naj bi bil ciljno namenjen potencialnim mentorjem in mentoricam, ki nimajo sredstev programskega financiranja. Seveda je problematično že dejstvo, da nečlani programskih skupin po redni poti že nekaj let ne morejo več postati mentorji mladim raziskovalcem.   

 (b) Institucionalizirana korupcija je lahko vgrajena tudi v interne pravne akte, procese odločanja in upravne prakse, ki jih kot celoto jasno opišemo takole: »Delovanje osebe A vključuje spremembo uradnega postopka tako, da posledice tega procesa bolj koristijo osebi C kot osebi B. Ne moremo govoriti, da A krši zakon, a je vseeno storil koruptivno dejanje v širšem smislu«.[1] Na osnovi javno dostopnih podatkov se ponuja sklep, da je bilo v obdobju direktorovanja dr. Józsefa Györkösa tovrstnih delovanj »A-ja« v okviru ARRS-ja veliko, pri čemer ni naša naloga, da ocenjujemo, ali je pri tem prišlo do kršitve dolžnega ravnanja, ali pa je šlo preprosto za malomarnost oziroma nesposobnost odgovornih za upravljanje s to javno institucijo. A dejstvo ostaja: zaradi neenakih izhodišč, ki so nasledek tovrstnega delovanja »A-ja«, slovenskim raziskovalcem in raziskovalkam niso bili dani pogoji za enakopravno kandidiranje za razpoložljiva javna sredstva.

Besedna zveza »institucionalizirana korupcija« je zato v zvezi z delovanjem ARRS-ja v preteklem direktorskem mandatu povsem na mestu. Kaj naj porečemo na dejstvo, da člani ZS-ja na podlagi 33. člena Statuta ARRS in 29. člena Sklepa o ustanovitvi ARRS posredno vplivajo na izbiro recenzentov pri razpisih za projektna in druga sredstva, kjer tudi sami kandidirajo, bodisi kot prijavitelji bodisi kot raziskovalci. Kakšen sklep je moč ugotoviti iz dejstva, da »razčlenjena« ocena A3, ki ne opredeljuje znanstvene uspešnosti in s katero je mogoče manipulirati oz. se je z njo v preteklosti tudi dejansko manipuliralo, predstavlja tri od petih kriterijev ocenjevanja na ARRS-jevih pozivih za povečanje obsega raziskovalnih programov? In naprej: na projektnih razpisih je višina sredstev določena na ravni področja (kapaciteta področja) znotraj posamezne vede, medtem ko so obvezni deleži glede na vrsto projekta (mlajši, aplikativni, podoktorski) določeni na ravni vede. Šele po objavi rezultatov evalvacije se izkaže, da za določeno vrsto projekta na nekaterih področjih sploh ni bilo sredstev. Zakaj ni nikjer definirano, kdo odloča o tej delitvi, na podlagi katerih kriterijev in kdaj? Iz izkušnje namreč vemo, da do teh odločitev prihaja takrat, ko so ocene že znane, s tem pa je mogoče razvrednotiti višjo oceno.

Naj še enkrat dodamo nekaj najbolj perečih problemov iz časa direktorovanja dr. Györkösa, ki neposredno zadevajo obveznosti direktorja – tem očitkom sta se namreč UO in ZS »spretno« izognila:

- Agencija se pri letnem razpisu za raziskovalne projekte ne drži svojih lastnih časovnic, kot to določajo pravila. Poleg že standardnega zamikanja objave razpisa iz meseca v mesec, njegovega časovnega umeščanja v čas dopustov in šolskih počitnic ter neživljenjskih rokov med objavo rezultatov in začetkom izvajanja izbranih projektov (leta 2018 so med enim in drugim minili zgolj trije (!) dnevi) si je Agencija na nedavno zaključenem razpisu privoščila še eklatantno zavajanje, ko je vseskozi obljubljala najmanj 60 dnevni rok med objavo in oddajo projektnih predlogov – koliko dni, vključno s prazniki, je med 13. decembrom in 29. januarjem naslednjega leta, pa si lahko izračuna vsak sam.

- Agencija vseskozi razpisuje raziskovalne projekte v evrskem znesku (100.000,00 EUR temeljni projekti in 50.000,00 EUR projekti v polovični vrednosti) namesto v številu raziskovalnih ur. Posledica je, da je število razpoložljivih raziskovalnih ur za isti tip projekta odvisno od vrednosti raziskovalne ure.

- Agencija ne opravlja nobenega nadzora nad kvaliteto recenzij projektnih predlogov, obenem pa tujim recenzentom izplačuje honorarje ne glede na kakovost opravljenega dela. Tako priznava kot merodajne tudi recenzije, ki prijavo v enem od treh razdelkov ocenijo z dvema vrsticama besedila in celo take, kjer recenzenti priznajo, da niso strokovnjaki za področje recenzije in da ne poznajo ocenjevalnega sistema ARRS, ali pa uporabljajo kriterije, ki niso elementi ocenjevanja, ter si privoščijo izrazita odstopanja med opisno in številčno oceno.  Naštete primere je nedavno pokazal dr. Marko Fonović z Inštituta Jožef Stefan in recenzije, ki so bile zbrane v okviru iniciative Shod za znanost. To ne sproža zgolj vprašanja objektivnosti ocenjevalnega postopka, temveč tudi smotrne porabe davkoplačevalskega denarja.

- Agencija ni zagotovila pravočasnega in učinkovitega reševanja pritožbenih postopkov. Nekatere pravnomočno dobljene tožbe proti Agenciji le-ta rešuje več let (primer odločbe Upravnega sodišča RS I U 1426/2017-10).

Ko vsa ta in podobna dejstva sestavimo v mozaik, se pokaže jasna podoba o delovanju ARRS v času direktorovanja dr. Györkösa. A ta podoba je še toliko nazornejša, če podrobneje proučimo mnenje Računskega sodišča, ki po mnenju piscev in podpisnikov odzivnega pisma ARRS ne potrjuje stališča sindikatov. Vendar Računsko sodišče govori ravno o manipulacijah pri izbiri recenzentov, to pa je eden od glavnih argumentov, da smo delovanje agencije opisali s sintagmo »sistemska korupcija«. Če citiramo samo del ugotovitve Računskega sodišča v zvezi z dodeljevanjem recenzentov posameznim projektnim prijavam: »Ugotovili smo, da je občasno strokovno telo za projekte v prvi in drugi fazi javnega razpisa za projekte 2018 (enako pa tudi pri razpisu za projekte 2015 in 2017) imenovalo oziroma potrdilo zamenjave recenzentov iz nabora recenzentov šele, ko so zamenjani recenzenti že izvedli ocene projektov. Iz zapisnikov občasnega strokovnega telesa za projekte ni bilo razvidno, kdo je predlagal dodatne recenzente, ki so nato ocenjevali raziskovalne projekte.«[2] Na to se je 30. oktobra 2019 odzval ARRS tako, da je v Metodologiji ocenjevanja prijav za razpise dodal vsebino, ki legalizira dodajanje in zamenjevanje recenzentov v samem procesu ocenjevanja, če je le to izvedeno preden recenzenti podajo oceno (IV. poglavje, Imenovanje dodatnih recenzentov in zamenjava recenzentov). Zanimivo bo spremljati, ali bodo tudi letos anonimne osebe predlagale dodatne recenzente in s tem ključno vplivale na končni rezultat izbora.

Če zaključimo: Zapisano potrjuje, da je obstoječe vodstvo ARRS morda sposobno izvesti zgolj (pre)počasne in delne spremembe upravljanja z javnimi sredstvi za raziskovanje, ne glede na obširnost in tehtnost javnih razprav, zaznane nepravilnosti in celo tožbe. Zato je skrb za javno dobro v raziskovalni sferi, ki je temelj javnega poziva VSS in SVIZ, popolnoma na mestu, očitek populizma pa je pri tem zgolj dimna zavesa. Soavtorji tega pisma namreč nismo samo sindikalni zaupniki na javnih raziskovalnih organizacijah, pač pa tudi raziskovalke in raziskovalci – naši zaključki zato temeljijo na preverjenih dejstvih in neposrednih izkušnjah. Članic in članov ZSA in UO ARRS naj zato ne skrbi, da se v obeh sindikatih ne bi še naprej zavzemali za izboljšanje delovnih pogojev raziskovalk in raziskovalcev, še zlasti pa za povečanje obsega javnih sredstev za znanost. Vendar pri tem ne bomo pristajali na neznosno lahkotnost oportunizma, preračunljivosti, brezbrižnosti in samozadostnosti pri delitvi teh sredstev.

V luči obrazloženega tako predvsem ponavljamo poziv ministru za izobraževanje, znanost in šport, naj Vladi RS ne predlaga imenovanja novega-starega direktorja ARRS dr. Józsefa Györkösa. V primeru imenovanja bo namreč soodgovoren za nadaljevanje slabih praks, ki so se uveljavile v preteklih petih letih.

Obenem UO ARRS pozivamo, naj objavi predložene vizije vseh kandidatov za direktorja agencije, ki se z objavo strinjajo. Tako bo javnost lahko ocenila, ali je UO ARRS, skladno s svojo nalogo, res izbral kandidata z najboljšim programom. Zadržka pri objavi vizije dr. Józsefa Györkösa  ne bi smelo biti in pričakujemo, da ne bo skrival svojega programa oz. da ga bo objavil kar sam.

Visokošolski sindikat Slovenije,

predsednik dr. Marko Marinčič,

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije,           

glavni tajnik Branimir Štrukelj

Informacija glede odpovedi zaposlitve dr. Urši Opara Krašovec

Ker se glede preklica odpovedi zaposlitve znanstveni svetnici in sindikalni zaupnici dr. Urši Opara Krašovec pojavljajo novinarska vprašanja, vseh podrobnosti pa zaradi pravnih okoliščin primera ne moremo posredovati, objavljamo naslednjo informacijo.

Dr. Urša Opara Krašovec je od dekanata Fakultete za elektrotehniko prejela osnutek Dogovora o ureditvi medsebojnih obveznosti. Predvidena podpisnika dogovora sta dr. Opara Krašovec in dekan fakultete dr. Gregor Dolinar. Ker je bil podpisnik pogodbe o zaposlitvi dekan in ker jo je on tudi odpovedal, je tak dogovor v primeru preklica odpovedi potreben. Vendar predlagano besedilo ne vsebuje odgovora na našo edino zahtevo: ugotovitve, da je bila odpoved zaposlitve nezakonita.

Od Univerze smo zahtevali zgolj odpravo nezakonitega dejanja in opravičilo. Predlog dogovora pa na nezakonito odpuščeno zaupnico pritiska z zahtevo, naj prizna obstoj poslovnih razlogov. Hkrati ne vsebuje ugotovitve, da je bila odpoved podana v nasprotju s posebnim varstvom, ki ga je delavka uživala pri delodajalcu kot sindikalna zaupnica, in s tem legitimira nove pritiske na sindikalne zaupnike. Poleg tega, da je dekanov predlog sporazuma pravno problematičen, dekan in rektor nadaljujeta z blatenjem Dr. Urše Opara Krašovec v sporočilih notranji in zunanji javnosti.

V primeru, če dogovor ne bo odpravil odpovedi zaradi njene nezakonitosti same, bo oškodovanka uveljavljala pravno varstvo po sodni poti.

KSS PERGAM in Visokošolski sindikat Slovenije, 18. 2. 2020

Negativno mnenje Visokošolskega sindikata (VSS SUM) na predlog Sprememb in dopolnitev Statuta Univerze v Mariboru

Maribor, 17. 2. 2020

Sindikat Univerze v Mariboru je podal mnenje na predlog sprememb in dopolnitev Statuta UM.

Poziv rektorju UL k odpravi nezakonite odpovedi zaposlitve sindikalne zaupnice Urše Opara Krašovec

POZIV REKTORJU UNIVERZE V LJUBLJANI DR. IGORJU PAPIČU K TAKOJŠNJI ODPRAVI NEZAKONITE ODPOVEDI ZAPOSLITVE SINDIKALNE ZAUPNICE DR. URŠE OPARA KRAŠOVEC

V KSS PERGAM najostreje obsojamo vsakršna ravnanja delodajalcev, ki so usmerjena proti sindikalnim zaupnikom in delovanju sindikata pri delodajalcu. Žal je tovrstnih primerov v zadnjih letih vedno več, na kar smo z opisi posameznih primerov opozorili tudi MDDSZ in ga pozvali, da pripravi ustrezne rešitve za zaščito sindikalnih zaupnikov. Ti so pogosto trn v peti delodajalcem zlasti zaradi prizadevanja za boljše pogoje dela in za boljše plačilo zaposlenih, pa tudi zaradi opozarjanja na nepravilnosti in kršitve pravic zaposlenih ter izpostavljanja slabih praks, ki so praviloma posledica slabega vodenja organizacije.

Povsem zgroženi pa smo nad zadnjim primerom odpovedi pogodbe o zaposlitvi sindikalni zaupnici VSS in KSS PERGAM na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, dr. Urši Opara Krašovec, ki je odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga prejela v torek, 4. 2. 2020. Delodajalec ji je pogodbo o zaposlitvi odpovedal kljub izrecni zakonski prepovedi v času, ko ji še traja funkcija sindikalne zaupnice, in čeprav varstvo pred odpovedjo skladno z določili kolektivne pogodbe uživa še dve leti po izteku mandata. Primera odpovedi zaposlitve sindikalnemu zaupniku iz poslovnega razloga v celotni zgodovini KSS PERGAM ne pomnimo. Gre za odpoved, ki je tako očitno nezakonita, da kaže na veliko prizadevanje delodajalca, da se konkretne sindikalne zaupnice znebi za vsako ceno. Delodajalec je očitno pripravljen vzeti v zakup tudi odgovornost za potencialno storitev kaznivega dejanja kršitve sindikalnih pravic po 200. členu Kazenskega zakonika.

Dr. Opara Krašovec je vrhunska znanstvenica z najvišjim znanstvenim nazivom v raziskovanju, zelo pogosto citirana raziskovalka z bogatim opusom na razvojno izjemno zanimivem področju izrabe sončne energije. Trije njeni mladi raziskovalci so za doktorsko delo prejeli nacionalna priznanja. Aktivno deluje tudi na področju promocije znanosti in etike v znanosti, slednje tudi kot članica Komisije za enake možnosti, naslednice Komisije za ženske v znanosti pri Ministrstvu za izobraževanje. V vseh teh pogledih je odločitev o odpovedi pogodbe o zaposlitvi popolnoma nerazumljiva, a žal ne nepričakovana in kaže na mnogo globlje probleme, s katerimi se soočata Univerza v Ljubljani in visokošolski prostor. Dr. Opara Krašovec je namreč med glasnejšimi kritiki načina delitve sredstev za raziskovanje, podrejene vloge raziskovalcev znotraj programskih skupin in prilaščanja avtorstev znanstvenih del; opozarjala je na netransparentne prakse in si z namenom spremembe teh praks drznila celo kandidirati za direktorico ARRS. Samo nekaj dni zatem, ko je Upravni odbor ARRS na ogorčenje akademske skupnosti izbral dosedanjega direktorja, je dekan odpustil dr. Uršo Opara Krašovec. Pred meseci jo je tudi že napotil na čakanje, češ da zanjo ni dela, vendar je nato zaradi ogorčenega nasprotovanja sindikata preklical svojo odločitev.

Očitno so se tokrat dekan in njegovi svetovalci odločili, da dokončno obračunajo z dr. Opara Krašovec, in sicer ne glede na morebitno nezakonitost tega ukrepa in ne glede na stroške, ki bodo s tem nastali fakulteti. Z ravnanjem dekana smo seznanili tudi rektorja Univerze v Ljubljani, ki je pritrdil naši ugotovitvi, da ima dr. Opara Krašovec status sindikalne zaupnice in da je ni mogoče odpustiti iz poslovnega razloga, vendar za zdaj ni uspel doseči dekanovega preklica odpovedi zaposlitve. Od rektorja, prof. dr. Igorja Papiča, javno zahtevamo:

1. da kot oseba, odgovorna za zakonito delovanje UL, nemudoma stori vse, da prepreči učinkovanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi, podane dr. Urši Opara Krašovec;

2. da v primeru, če dekan FE odpovedi ne bi bil pripravljen preklicati, le-temu nemudoma izredno odpove pogodbo o zaposlitvi zaradi kršitve pogodbene ali druge obveznost iz delovnega razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja;

3. da od dekana zahteva povrnitev vseh stroškov, ki bodo nastali fakulteti zaradi nezakonito podane odpovedi pogodbe o zaposlitvi sindikalni zaupnici;

4. da se v imenu univerze javno opraviči prizadeti in sindikatu za podano nezakonito odpoved.

Navajeni smo sicer nenavadnih javnih stališč vodstva univerze glede javno razkritih nepravilnosti v poslovanju Univerze v Ljubljani. Dojeli smo tudi, da sedanje vodstvo univerzo čedalje bolj razume kot polzasebno podjetje, ki univerzitetni »avtonomiji« postavlja meje samo takrat, ko si ob kakšni proslavi zaželi salutiranja vojske. Vendar opozarjamo, da gre v danem primeru za povsem očitno nezakonitost z znaki kaznivega dejanja, spričo katere se rektor kot varuh zakonitosti ne more izgovoriti na »neubogljivost« dekana ene od fakultet, ki je povrhu njegova lastna. Od rektorja pričakujemo, da bo uveljavil svoja pooblastila. Če rektor ne bo ukrepal v skladu z navedenimi zahtevami, ga pozivamo, da odstopi, saj bi to kazalo, da ni sposoben voditi UL na način, ki bi zagotavljal zakonito, vključujoče in transparentno delovanje univerze in njenih članic, kar je predpogoj za delovanje v okviru avtonomije, ki jo univerzi daje Ustava. Še več, neukrepanje v takšnih eklatantnih primerih kršitev in nezakonitosti lahko pomeni zgolj zlorabo avtonomije.

Sindikat bo za zaščito svoje sindikalne zaupnice vsekakor z vsemi pravnimi sredstvi dokazoval nezakonitost odpovedi. V pripravi je tudi ovadba zoper dekana FE zaradi kršitve sindikalnih pravic.

Omenjeni primer ponovno kaže tudi na nujnost sprejetja zakonskih rešitve, ki bi preprečile nezakonite odpovedi pogodb o zaposlitvi sindikalnih zaupnikov, zato bomo v KSS PERGAM pripravili zakonsko rešitev in jo predlagali v sprejetje novi vladi, ko bo oblikovana. 

11. 2. 2020, ob mednarodnem prazniku žensk in deklet v znanosti

Jakob Počivavšek, predsednik KSS PERGAM

dr. Marko Marinčič, predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije

***

Poziv k odpravi nezakonite odpovedi so podprli tudi drugi sindikati in sindikalne konfederacije.

DOVOLJ imamo institucionalizirane korupcije ter neresnega odnosa ARRS do raziskovalk in raziskovalcev!

(Skupna izjava VSS in SVIZ za javnost in poziv ministru za izobraževanje, znanost in šport k zavrnitvi predloga novega-starega direktorja ARRS)

Ljubljana, 5. februarja 2020 – Minuli četrtek, 30. januarja, je Upravni odbor Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (UO ARRS) sprejel škandalozno odločitev in še za en mandat na mestu direktorja izbral dr. Józsefa Györkösa. Izbira novega-starega direktorja kaže na to, da se je UO ARRS s to izvolitvijo odločil za vzdrževanje »statusa quo« na področju raziskovalne dejavnosti. Predvsem se je zavestno odločil za neizpolnjevanje svoje pristojnosti, ki je skrb, da Agencija deluje v javnem interesu, in za nadaljevanje docela netransparentnega upravljanja z javnimi sredstvi za raziskovanje, s čimer se uveljavitev temeljnega poslanstva ARRS, tj. financiranje odlične znanosti, še naprej odmika v nedoločeno prihodnost.

V preteklih petih letih, ko je Agencijo vodil dr. Györkös, so raziskovalke in raziskovalci ob številnih priložnostih argumentirano opozarjali na mnoge pomanjkljivosti v delovanju ARRS: denimo na pomanjkljivo evalviranje raziskovalnih projektov in programov; na nedodelane pravilnike, ki zanesljivim kadrom dopuščajo veliko svobode pri podeljevanju javnih sredstev; in predvsem na površne in neustrezne recenzije prijav na vsakoletnih projektnih razpisih. Nad takšnimi recenzijami tudi formalno ni nobenega pravega nadzora, ki bi omogočal popravo ali izločitev dokazano nestrokovnih recenzij, ki temeljijo na očitnih (stvarnih oziroma postopkovnih) napakah. To načenja tudi vprašanje smotrne porabe proračunskega denarja, glede na to, da ARRS honorira vse recenzente ne glede na raven strokovnosti in količino napak v njihovih recenzijah. Raziskovalke in raziskovalci so se bili obenem prisiljeni navaditi na neresen odnos Agencije do načrtovanja njihovega poklicnega dela in predvsem do njihovega prostega časa. Razpisna obdobja za ključne projektne razpise je ARRS pod vodstvom Józsefa Györkösa v preteklih petih letih praviloma umeščala v čas počitnic in praznikov, pri tem pa se v razpisnem postopku nikoli ni držala lastnih časovnic. Tako so bili rezultati razpisov kot po pravilu objavljeni z večmesečno zamudo, pri čemer je nato med objavo rezultatov o izboru financiranja in začetkom izvajanja projektov lahko minil le en sam vikend (kot npr. leta 2018). Še bolj nerazumni časovni zamiki so pri reševanju pritožb. Ob neresnem in podcenjujočem odnosu vodstva ARRS-a, ki ovira smotrno načrtovanje raziskovanja, pa so se bili raziskovalke in raziskovalci prisiljeni soočiti tudi z elementi institucionalizirane korupcije. S prirejanjem kriterijev domnevne znanstvene uspešnosti (famozni A3) so nekatere programske skupine z dobrimi zvezami v strukturah ARRS izjemno povečale obseg pridobljenih raziskovalnih ur. Še več, z umeščanjem »pravih ljudi« v ustrezna telesa agencije so posvečeni izbranci izjemno povečali svojo uspešnost na vsakokratnih projektnih razpisih. Je mar res naključje, da je član Znanstvenega sveta agencije, dr. Roman Jerala, na preteklih dveh razpisih kot vodja ali sodelavec uspešno kandidiral s kar 12 prijavami? Pri čemer je v svoji funkciji člana najpomembnejšega strokovnega telesa lahko vplival na to, da je mednarodne recenzente prispelih projektnih prijav izbirala njegova bivša podrejena sodelavka.

Če želimo ustaviti množični odhod mladih nadarjenih znanstvenikov in znanstvenic v tujino in dokazano padanje kakovosti znanstvenega dela, je potrebno institucionalizirani korupciji in neresnemu odnosu reči DOVOLJ!

Iz tega razloga pozivamo ministra dr. Jerneja Pikala iz vrst Socialnih demokratov, naj v tem politično negotovem času ne potrdi imenovanja novega-starega predsednika ARRS. V primeru imenovanja bo namreč soodgovoren za nadaljevanje nesprejemljivih praks, ki so se uveljavile v preteklih petih letih direktorskega dela dr. Józsefa Györkösa.

Visokošolski sindikat Slovenije, dr. Marko Marinčič, predsednik

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, Branimir Štrukelj, glavni tajnik

   

Odprava faktorizacije na Univerzi v Mariboru

Maribor, 31. 1. 2020

Odprava faktorizacije na Univerzi v Mariboru

Upravni odbor je na seji 30. 1. 2020 sprejel odločitev o odpravi faktorizacije na Univerzi v Mariboru. Sindikat je po poslanem odzivu na gradivo za omenjeno sejo, kjer je bila problematika obravnavana na zahtevo sindikata, pred sejo dosegel dogovor z rektorjem o kompromisni rešitvi, ki jo je Upravni odbor potrdil v obliki sklepa. Odločitev je pomembna za člane in članice ter druge delavce na vsaj treh fakultetah UM, kjer je še vedno v veljavi vrednotenje pedagoškega dela glede na število študentov v skupini. Predstavlja tudi premik v socialnem dialogu z rektorjem.

V sindikatu ocenjujemo, da rešitev bistveno izboljšuje položaj naših članov: faktorizacijo glede na število študentov za asistente odpravlja takoj (z letošnjim obračunskim letom, od 1. 1. 2020), za visokošolske učitelje pa v treh letih (2020, 2021, 2022): v 2020 z odpravo najnižjih faktorjev; v preostalih dveh letih pa z odpravo vseh preostalih faktorjev, nižjih od 1. S sprejeto rešitvijo se delavci izognejo tveganju, ki bi mu bili izpostavljeni v morebitnih (dolgotrajnih) sodnih postopkih.

Odločilnega pomena je, da realizacija sklepa Upravnega odbora ni prepuščena prosti presoji dekanov, temveč jih zavezuje, da faktorizacijo pri vrednotenju pedagoškega dela na članicah odpravijo v skladu s potrjeno časovnico.

Po naši oceni pomemben dosežek dokazuje pomen sindikalne organiziranosti in socialnega dialoga.

Dr. Marija Javornik Krečič, predsednica VSS SUM