Odprto pismo o vladni blokadi razpisa za vpis na študijske programe

Odprto pismo vladi in univerzama v Ljubljani in v Mariboru o vladni blokadi razpisa za vpis na študijske programe

V Visokošolskem sindikatu Slovenije smo šele iz medijev izvedeli za dogajanje ob potrjevanju letošnjega razpisa za vpis na univerze. Edino zanesljivo dejstvo, ki ga v zvezi s tem poznamo, je vladni dopis s podpisom ministra dr. Igorja Papiča, ki je priložen temu sporočilu. Dopis ima značaj državnega dekreta in ga s stališča avtonomije univerz ne more opravičiti nič.

Avtonomija državnih univerz ni popolna in je, kot je ugotavljalo tudi ustavno sodišče, omejena z njihovo družbeno vlogo; sem sodi tudi razprava o pomanjkanju določenih poklicnih profilov ipd. Vendar mora ta razprava potekati v dialogu med političnimi predstavniki države in univerzami. Državnoplansko načrtovanje, ki je v prejšnjem sistemu doseglo vrh z usmerjenim izobraževanjem, je neaktualno vsaj iz dveh razlogov: 1) ker zaposlitvenih karier v današnjem svetu ni več mogoče usmerjati s šifrantom poklicev in 2) ker ima Evropska unija enoten trg dela. Odgovor na ta nova dejstva je prilagajanje izobraževanja sposobnemu in motiviranemu posamezniku, ki si bo zaposlitev v veliki meri ustvaril sam in bo v življenju morda zamenjal več poklicev. Administrativne rešitve so obsojene na neuspeh.

Iz vseh teh razlogov smo se odločno uprli že zamislim prejšnje vlade, da bi razpise urejala etatistično, še posebno ker so bila njena izhodišča antiintelektualistična in so kazala v smer, ki bi pomenila spreminjanje univerz v poklicne šole in s tem nazadovanje v razvoju (npr. očitek, da univerze ne izobražujejo dovolj voznikov težkih tovornjakov). Vendar je prejšnja vlada obenem opredelila npr. zdravnike kot poklic, ki je dejansko deficitaren. Njen poskus je spodletel zato, ker je imel značaj izsiljevanja tik pred skrajnim rokom za objavo razpisa in informativnimi dnevi. Spodletel je tudi zato, ker je bilo v ozadju slutiti čisto druge, strankarskopolitične oz. klientelne interese.

Tudi tokrat je vlada zadnjih hip posegla v proces pripravljanja razpisa, ki vsako leto poteka več mesecev. Vendar je presegla vzorec, ki ga je uveljavila njena predhodnica: univerzi je poslala državni dekret z zahtevo po spremembi števila razpisnih mest. Ta dopis se začne z dramatičnim opisom dogajanja na "dvoru", torej trenutka, ko je predsednik vlade prekinil sejo, kajti "ugotovljeno je bilo da je treba povečati število rednih vpisnih mest na ...". Kdo je ugotovil, niti ne izvemo, kajti besedilo se nadaljuje v generalskem tonu. Sledi podčrtan poziv, da univerzi razpišeta dodatna mesta "v skladu z zgoraj zapisanimi številkami, ter ministrstvu ... še danes (v petek, 27. 1. 2023) posreduje zahtevano dokumentacijo" itd. To je po vsebini in po dikciji dokument, kakršnega v odnosu med politično oblastjo in univerzami morda še ni bilo. Tak dokument je sam po sebi nesprejemljiv. Kliče po politični odgovornosti celotne vlade, v imenu katere je minister Papič podpisal to sramotno besedilo. Da je pod dokument podpisana oseba, ki je v predhodnem primeru s sindikatom aktivno sodelovala pri kampanji zoper na las podoben napad na avtonomijo in dostojanstvo univerz, je seveda zgovorno. Vendar odgovornosti vlade ni mogoče zreducirati na opazko o preveč poslušnem ministru. Odgovornost je širša in zadeva celotno vlado.

Vzporedno z vprašanjem politične odgovornosti v odnosu do univerz, ki po ustavi uživajo avtonomijo, pa se obenem postavlja vprašanje odgovornosti vodstev univerz kot varuhov avtonomije. To zadeva zlasti Univerzo v Ljubljani, od koder neformalna pobuda očitno izhaja. Četudi se je univerza očitno do zadnjega dne držala razpisnih dokumentov, ki so jih potrdili tudi senati članic, se je spričo ukaza "od zgoraj" očitno začela obnašati drugače. 

V odgovor na dopis sta bili na obeh univerzah takoj sklicani dopisni seji senata univerze. Razpis je bil še isti dan spremenjen in poslan na vlado. Ozadij dogajanj znotraj univerz ne poznamo, vendar je popolnoma nesprejemljivo že samo dejstvo, da se je kaj takega lahko zgodilo zadnji dan in brez vednosti organov obeh filozofskih fakultet.

V Visokošolskem sindikatu imamo v odnosu do vseh vlad enaka merila. To smo dokazali skozi več mandatov. Ker smo prepričani, da bodo skušali udeleženci javnost zamotiti s prelaganjem odgovornosti drug na drugega, za zdaj zahtevamo zgolj odgovor vlade in vodstev obeh univerz na ključno vsebinsko vprašanje: po kakšnih kriterijih ste psihologijo določili za deficitarni poklic. Ker ne bi radi pristali na razlago, da je bilo javno teptanje avtnomije potrebno zaradi koruptivnih dogovarjanj po celotni vertikali, a mimo organov univerz in članic, vas pozivamo, da objavite dokumente s strokovno utemeljitvijo, na podlagi kateri ste sprejeli odločitev za povečanje števila vpisnih mest na študijskih programih psihologije, vključno s finančnim načrtom in navedbo vira.

Odgovori glede odgovornosti bodo iz vaših odgovorov sami od sebe sledili. Naši odgovori pa bodo kot vedno jasni.

Predsedstvo Visokošolskega sindikata Slovenije

V Ljubljani, Mariboru in Kopru, 5. 2. 2023

VSS zahteva dvig vseh plač v visokem šolstvu za 7 plačnih razredov

Pogajalska skupina Visokošolskega sindikata Slovenije (VSS) je na včerajšnjih pogajanjih o razrešitvi stavkovnih zahtev konkretizirala stavkovno zahtevo o odpravi zaostanka za zdravniškimi plačami. Vladni strani je dokazala, da plače visokošolskih učiteljev, ki že desetletja veljajo za primerljive s plačami zdravnikov specialistov, zaostajajo za 7 plačnih razredov. Za toliko so pri možnostih plačnih napredovanj prikrajšani redni profesorji, ki so elita v svoji vedi. Zaostajanje osnovnih plač rednih profesorjev medicine za osnovnimi plačami njihovih diplomantov za skoraj tretjino pomeni, da se je družbena hierarhija znanja povsem porušila. Vse, kar želi VSS, je obnova poštenih plačnih razmerij.

Ker VSS jemlje vse delavce v visokem šolstvu kot akademsko skupnost, zahteva enak dvig tudi za vsa ostala delovna mesta, to je za visokošolske sodelavce, raziskovalce, strokovne in tehniške delavce iz skupine J in za vodstvena delovna mesta. Paketni dvig skupine J v visokem šolstvu zahteva nov pristop znotraj pravil plačnega sistema. VSS želi oblikovati nov nabor delovnih mest v skupini J, značilnih za visoko šolstvo. Pri tem strokovno sodeluje z vodstvi univerz.

Vlada lahko temu pristopu reče tudi »plačni steber«, če želi. Kakšni točno so cilji vladnega razbitja enotnega plačnega sistema v stebre, sindikati javnega sektorja dan pred vrhom koalicije še vedno ne vedo, toda VSS zavrača zamisli, da naj razbitje okrepi egoizem nosilnih poklicev dejavnosti in da v reformiranem plačnem sistemu načelo primerljivosti z drugimi poklici ne bi več štelo.

*

Naj spomnimo. VSS je 9. 3. 2022 izvedel samostojno stavko v visokem šolstvu. Stavko so podprla vodstva univerz in članic, pridružila se ji je večina zaposlenih. Glavne stavkovne zahteve so bile:

- linearni dvig plač plačnih skupin D1, H, J in B za toliko, kolikor znaša in bo še znašal zaostanek za zdravniki ali drugimi poklicnimi skupinami;

- odprava starih plačnih krivic v škodo več ožjih skupin zaposlenih v visokem šolstvu, kot so visokošolski sodelavci, lektorji, bibliotekarji in informatiki;

- zagotovitev normalnih pogojev za delo.

Pogajanja o razrešitvi stavkovnih zahtev potekajo že štiri mesece. V tem času smo z vladno stranjo uskladili večino neplačnih zadev, kot so normativi, sobotno leto, individualna raziskovalna sredstva in odprava prekarnega pedagoškega dela, ter dvig plač lektorjev.

Pogajanja se bodo nadaljevala v ponedeljek, 6. 2. 2023.

 

Predsedstvo Visokošolskega sindikata Slovenije

V Ljubljani, Mariboru in Kopru, 31. 1. 2023

Visokošolski sindikat podpira stavko pacientk in pacientov 10. 1. 2023

VSS podpira stavko pacientk in pacientov v torek, 10. 1. 2023. Razlogi so več kot očitni. Javno zdravstvo, ki je bilo in bi moralo ostati ena ključnih javnih dobrin, nam razpada pred očmi. Izbrisani zavarovanci se sredi noči postavljajo v vrsto, da bi spet dobili osebnega zdravnika.

Stavkovne oz. protestne zahteve so:

1. Vsem pacientom je treba nemudoma zagotoviti dostop do osebnega zdravnika,

2. odpraviti se mora dopolnilno zdravstveno zavarovanje (tako, da se ukinejo doplačila za zdravstvene storitve),

3. prekiniti je treba delo zdravnikov v dvojni praksi (t. i. dvoživkarstvo),

4. preprečiti je treba preskakovanje čakalnih vrst, ki jih omogočajo komercialna zavarovanja,

5. javno zdravstvo mora slediti potrebam pacientov, ne profitom koncesionarjev.

Visokošolski sindikat Slovenije poziva člane/-ice in nečlane/-ice, da tega dne na delovnih mestih in drugod nosite stavkovni znak - na srčno stran si nalepite dva prekrižana obliža v obliki črke X.

Poziva vas tudi, da se udeležite protestnih shodov, ki bodo v več mestih ob 17h. V Ljubljani bo shod na Trgu republike, v Mariboru na Trgu svobode, od koder bodo udeleženci odšli pred zdravstveni dom, v Kopru pa na Titovem trgu, od koder bodo prav tako odšli pred zdravstveni dom. Seznam ostalih krajev, kjer se pripravljajo shodi, je odjavljen na spletni strani in FB profilu združenja Glas ljudstva. Če stanujete drugje, se lahko s somišljeniki lokalno dogovorite za shod pred vašim zdravstvenim domom.

Spremembe avtorskopravne zakonodaje po sprejemu ZASP-I in ZKUASP-A

8. 12. 2022

Državni zbor je po letu in pol, kolikor je trajal celoten postopek sprejemanja novel Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP-I) in Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP-A), konec septembra sprejel obe noveli v nujnem postopku. V novelah je Slovenija implementirala Direktivo o avtorski in sorodnih pravicah na digitalnem trgu, v nujnem postopku naj bi se sprejemali zaradi grožnje kazni zaradi prepozne implementacije.

Med celotnim postopkom so deležniki s področij raziskovanja, izobraževanja, ohranjanja kulturne dediščine in ostalih področij v javnem interesu, tudi VSS, množično podajali pripombe, predloge in mnenja glede primerne implementacije direktive. Znova in znova so bili njihovi predlogi večinoma preslišani.

Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) so ob sprejemu zakona napovedali, da v prihodnje z deležniki načrtujejo nadaljnje razprave glede razvoja avtorskopravne zakonodaje. Prvi javni posvet je potekal 6. 12. 2022 na Pravni fakulteti v Ljubljani.

Dr. Maja Bogataj Jančič z Inštituta za intelektualno lastnino je na posvetu zastopala ZRC SAZU, KOsRIS, Univerzo v Ljubljani, CTK UL in Arnes, Univerzitetno knjižnico Maribor, Zvezo bibliotekarskih društev Slovenije in Visokošolski sindikat Slovenije.

Dan zatem, 7. 12. 2022, je Inštitut za intelektualno lastnino v sodelovanju s KOsRIS, ZRC SAZU, CTK UL in Univerzo v Ljubljani organiziral novinarsko konferenco na temo sprejema in nadaljnjega razvoja avtorskopravne zakonodaje. Na njej so govorili dr. Jerneja Fridl (ZRC SAZU), mag. Miro Pušnik (CTK UL) in dr. Maja Bogataj Jančič (Inštitut za intelektualno lastnino, nacionalna koordinatorka projekta Knowledge Rights 21).

Dr. Maja Bogataj Jančič, direktorica Inštituta, je ob tej priložnosti izrazila optimizem glede nadaljnjega razvoja avtorskopravne zakonodaje. Izpostavila je, da so se deležniki na področjih javnega interesa v zadnjem času začeli zavedati pomena izjem in omejitev v avtorskem pravu, ki pomembno vplivajo na njihovo delo in zahtevali, da se jih obravnava enakovredno kot deležnike s področij zasebnih interesov.

Opozorila je, da tekom sprejemanja novel ZASP in ZKUASP ter postopka implementacije Direktive ni bilo tako. Številni deležniki so med postopkom podajali pripombe, mnenja in strokovno obrazložene in utemeljene predloge, ki so bili znova in znova spregledani. Ne le to, v zakonu, ki naj bi bil sprejet v nujnem postopku zaradi zamude pri implementaciji evropske direktive, so bile vključene številne določbe v prid zasebnim interesom imetnikom pravic avdiovizualnih del, ki z implementacijo direktive niso imeli veze. Gre za zlorabo demokratičnega postopka. Maja je tudi izpostavila razliko med avtorji oziroma ustvarjalci in imetniki pravic, ki jih avtorskopravna zakonodaja enači, dejansko pa gre za dve različni skupini.

Pohvalila je spremembi na področju besedilne in podatkovne analitike (text and data mining) in splošno izjemo za znanstveno raziskovanje in opozorila, da bi bilo obe določbi še treba izpopolniti.

Izpostavila je, da so deležniki lahko upravičeno ogorčeni, saj so bili v tako dolgotrajnem postopku oblikovanja in sprejemanja zakona preslišani na področjih, ki bodo lahko ovirala odprto znanost in odprto izobraževanje, sploh ker gre v tem delu za spremembe zakonodaje, ki niso bile v zvezi z implementacijo Direktive. Tudi pri ureditvi izjeme za poučevanje so bili preslišani. Čeprav je zakonodajalcu evropska direktiva dovoljevala ureditev, kjer bi izjemo lahko implementiral kot prosto uporabo del v ta namen, se je namesto tega odločil za obveznost plačila nadomestila in možnost izničenja izjeme v primeru, da so na trgu na voljo licence založnikov.

Opozorila je, da so številni nastopajoči na posvetu spraševali organizatorje, kaj je namen organiziranja posveta o razvoju avtorskopravne zakonodaje po sprejemu ZASP in ZKUASP, po implementaciji Direktive. Zaključila je z upanjem, da bodo deležniki na področju raziskovanja, izobraževanja in ohranjanja kulturne dediščine v prihodnje obravnavani kot enakopravni deležniki in bolj transparentno v bolj demokratičnem postopku, URSIL pa bo postal nevtralni pripravljalec predlogov na področju avtorske zakonodaje.

Dr. Maja Bogataj Jančič je v vlogi zastopnice Univerze v Ljubljani podala tudi njihovo izjavo za javnost. Kot najpomembnejša raziskovalna in izobraževalna institucija v Sloveniji se je Univerza v Ljubljani tekom postopka sprejemanja ZASP osredotočila predvsem na izjemo za poučevanje, opozorila pa je na splošen pomen določb, ki urejajo znanstvenoraziskovalno in izobraževalno delo. Izjema za poučevanje, ki je bila vse do sprememb septembra urejena zgledno, je zdaj izničena. Po novem izjema v delu, ki ureja pouk na daljavo, določa, da je raba del za namene ilustracije pri pouku plačljiva, v primeru, da so na trgu na voljo licence, pa te izničijo še to izjemo. Ker bi Slovenija izjemo lahko implementirala kot prosto uporabo (brez nadomestila) kot sta to naredili sosednji Hrvaška in Madžarska, se sprašujejo, zakaj tega ni naredila. Nove stroške se bo krilo iz sredstev, namenjenih visokošolskim organizacijam, zato jih bo za druge namene ostalo manj. Univerza pričakuje, da se jo bo v prihodnje obravnavalo kot enakopravnega deležnika pri sprejemanju avtorskopravne zakonodaje, ki vpliva na delo njihovih raziskovalcev in izobraževalcev, ki ustvarjajo in razširjajo znanje.

Dr. Jerneja Fridl iz ZRC SAZU je izrazila zaskrbljenost, da so pripravljalci zakona raziskovalce odpravili zelo rokohitrsko. Pozdravljajo sicer splošno izjemo za znanstveno raziskovanje in izjemo za podatkovno in besedilno rudarjenje. Vendar bi bilo potrebno obe izjemi popraviti. Izjema za znanstveno raziskovanje bi morala vključevati uporabo del v obsegu, ki ga opravičuje nekomercialni namen. Tudi definicija zakonitega dostopa, ki je bila sprejeta v kontekstu izjeme za besedilno in podatkovno analitiko, je ožja kot definicija, ki jo zahteva implementirana direktiva, s čimer neutemeljeno oža izjemo. Skrb je izrazila tudi ob ureditvi novih določb, na podlagi katerih se avtorji ne morejo odpovedati novim pravicam do nadomestila, kar onemogoča poln učinek odprtih licenc, ki so en od samih temeljev odprte znanosti. Izrazila je željo, da bi v prihodnosti imeli večjo vlogo pri oblikovanju avtorskopravne zakonodaje in pozdravila prihodnje posvete in oblikovanja strategije varovanja intelektualne lastnine, v katere morajo biti vključeni tudi raziskovalci.

Mag. Miro Pušnik, direktor CTK UL, je opozoril na pomen odprte znanosti v slovenskem in evropskem raziskovalnem prostoru na primeru aktualnih evropskih in slovenskih projektov in strateških aktov. Gre za eno od osrednjih politik Evropske komisije in slovenske zakonodaje na tem področju. Odprte licence so tako v evropskem kot slovenskem prostoru temeljni gradnik odprte znanosti, zaradi česar so bili predlogi CTK UL tekom sprejemanja ZASP osredotočeni na to področje. Izpostavil je nasprotne zasebne interese večjih mednarodnih založnikov. V luči vloge odprtih licenc je kritično ocenil nove neodpovedljive pravice do nadomestila, ki raziskovalcem onemogočajo polno uporabo odprtih licenc, in obžalovanje, da so bili številni predlogi CTK UL na to temo preslišani in ignorirani, ignorirane pa so bile tudi obstoječe strategije odprte znanosti in stanje raziskovalnega prostora. Nihče od deležnikov, ki so javno posredovali svoje predloge, ni oporekal predlogom CTK UL na to temo, pa sta jih URSIL in MGRT vseeno zavrnila. V demokratični družbi naj bo oblikovanje avtorskopravne zakonodaje bistveno bolj transparentno in usklajeno s strategijami na drugih pomembnih področjih v družbi.

Izjave ostalih institucij, kritičnih do omejevanja uporabe avtorskih del v pedagoške in raziskovalne namene, so objavljene tule:

Izjava za medije IPI

Izjava za medije Univerza v LJ

Izjava za medije ZRC SAZU

Izjava za medije CTK UL

Visokošolski sindikat Slovenije začenja s pripravami na nadaljevanje stavke

 

Visokošolski sindikat Slovenije je 9. 3. 2022 izvedel prvo samostojno stavko v visokem šolstvu. S stavko je zahteval predvsem 1.) zagotovitev normalnih delovnih pogojev z opredelitvijo za razvite visokošolske sisteme značilnih individualnih pravic v kolektivni pogodbi, 2.) odpravo dokazljivih plačnih krivic pri nekaterih skupinah delavcev v visokem šolstvu in 3.) dvig vseh plač v visokem šolstvu, če bo vlada omogočila plačne privilegije kakšni drugi poklicni skupini.

Vlada je sindikatu sredi septembra poslala izhodišča za dvoje pogajanj: o razrešitvi stavkovnih zahtev sindikata SVIZ in o razrešitvi stavkovnih zahtev Visokošolskega sindikata Slovenije. Ta izhodišča so izrazito asimetrična, saj pogajanja o plačnih zahtevah VSS usmerjajo na krovno pogajalsko skupino z argumentom, da se nanašajo na plačni sistem kot celoto. Toda isti dokument sočasno priznava poseben status in ločeno obravnavo zahteve SVIZa po uvedbi četrtega naziva v šolstvu in vzgoji, čeprav gre za precedens v enotnem plačnem sistemu. Ta bo vzgojiteljem in šolnikom omogočil podaljšanje poti napredovanj vse do višine plače izrednega profesorja, in to kljub neprimerljivi zahtevnosti dela in pogojev za napredovanje.

Kar zadeva odnos do plačnih zahtev visokega šolstva, se ta diskriminatorni odnos ujema s politiko, ki ji je vlada sledila v nedavnih krovnih pogajanjih o plačah v javnem sektorju. Iz pogajanj, ki so bila prvotno namenjena blaženju posledic inflacije, se je izcimil dogovor, ki v povsem neprimernem kontekstu legitimirali parcialne interese zdravništva in šolstva. Odprava »stropa« (omejitev na 57. plačni razred) in uvedba »četrtega naziva« v vzgoji in izobraževanju pomenita stihijski poseg v temelje obstoječega plačnega sistema v javnem sektorju in sta neposreden prispevek k njegovemu rušenju. Poleg tega ustvarjata nova nesorazmerja, ki so poniževalna do dejavnosti visokega šolstva, torej dejavnosti, ki je za intelektualni, kulturni in ekonomski razvoj skupnosti ključna.

S tem zaničljivim odnosom do univerzitetnih delavk in delavcev se žal v celoti ujemajo tudi vladna izhodišča do neplačnih zahtev VSS, o katerih naj bi se pogajali z resornim ministrstvom. Za celo vrsto legitimnih zahtev sindikata vladna stran trdi, da ne morejo biti predmet urejanja v kolektivni pogodbi, čeprav gre za tipične teme kolektivnega dogovarjanja, ki urejajo značilne oblike dela v visokem šolstvu in akutne probleme.

VSS je na prvih dveh sejah pogajanj o razrešitvi svojih stavkovnih zahtev 29. 9. in 7. 10. 2022 dodatno utemeljil svoje zahteve in zavrnil vladna pogajalska izhodišča. Pogajalska skupina MIZŠ se je zavezala pridobiti vsebinsko nov mandat do naslednje seje pogajanj. Na seji  21. 10. 2022 pa smo ugotovili, da MIZŠ nima novih pogajalskih izhodišč. Celo pri edinem približevalnem predlogu je pisno pojasnilo, da zanj nima vladnega mandata. Očitno je, da se MIZŠ pogaja na način zavlačevanja v škodo vseh zaposlenih v visokem šolstvu in celotne dejavnosti, za katero je neposredno pristojno.

Še več, vladna stran z vztrajanjem pri zavračanju pogajanj o ureditvi delovnih obveznosti visokošolskih pedagogov in materialnih stroškov sobotnega leta v kolektivni pogodbi in o dvigu plač visokošolskih sodelavcev brez doktorata vladna stran neposredno krši svoje zaveze iz dogovora iz julija 2017 (Ur. l. RS, št. 45/17) in celo krovni dogovor z dne 13. 10. 2022, na katerem se črnilo še ni posušilo.

Zaradi podcenjujočega in tudi žaljivega odnosa MIZŠ do potreb visokega šolstva, neutemeljenega zavračanja stavkovnih zahtev Visokošolskega sindikata Slovenije in zaradi vladne diskriminatorne obravnave sindikatov ter nespoštovanja zavez, je predsedstvo VSS sprejelo sklep o začetku priprav na nadaljevanje stavke v visokem šolstvu. Organi VSS se bodo o datumu in obliki stavke ter morebitnih dopolnitvah stavkovnih zahtev odločili v kratkem. Pri tem bodo upoštevali tudi posledice vladnega zrušenja enotnega plačnega sistema in podelitve plačnih privilegijev izbranim skupinam javnih uslužbencev, ki jih je vlada že izvedla ali jih v kratkem še bo. V novih okoliščinah bomo našo tretjo stavkovno zahtevo, ki zadeva ustrezna plačna razmerja, nadgradili v zahtevo po novih uvrstitvah delovnih mest, ki so neposredno primerljiva s tistimi v zdravstvu in šolstvu, in uvedbi takšnih delovnih mest v skupinah J in B, ki bodo odražala zahtevnost dela na univerzi.

V Ljubljani, Mariboru in Kopru, 27. 10. 2022

Za Visokošolski sindikat Slovenije,

dr. Gorazd Kovačič, predsednik

Novela ZViS (Papič), 2022

MIZŠ je takoj po začetku mandata 2022-2026 pripravilo novelo Zakona o visokem šolstvu, ki naj bi uredila pravne vrzeli, na katere sta opozorila ustavno in računsko sodišče: določitev visokošolske javne službe, določitev možnosti pravne subjektivitete članic univerz, delovno mesto, na katerem lahko dekan opravlja funkcijo, in vodenje evidenc podatkov v bazi eVŠ. Predstavnik VSS v delovni skupini je opozarjal, da so določbe o pravni subjektiviteti članic univerze, ki so namenjene zakonskemu pokritju ureditve UL, preohlapne.

1.) Ne določajo, čemu je lahko namenjen poslovni presežek iz tržne dejavnosti (medtem ko skušajo kritje izgube v njej prevaliti na državo), in zdi se, da je takšno besedilo namenjeno temu, da prepreči financiranje primanjkljaja pri opravljanju javne službe s presežki iz tržne dejavnosti. 2.) Prav tako novela ne določa, kakšen pravni status pravzaprav imajo članice univerze, kadar imajo po statutu univerze pravno subjektiviteto pri izvajanju tržne dejavnosti. Kaže, da ne bodo imele statusa javnega zavoda, temveč neki sui generis status, kar vodi v vrsto nejasnosti in zapletov. Med drugim to lahko pomeni izključitev iz javnega plačnega sistema, glede na to, kako njegov veljavnost določa 2. člen ZSPJS. 3.) Pokritje komercialnih interesov v visokem šolstvu novela nadgrajuje s členom brez posebne obrazložitve, ki omogoča ustanavljanje podjetij v lasti visokošolskih zavodov.

Po mnenju VSS novela prinaša opustitev koncepta javne univerze kot neprofitne ustanove.

Delovna skupina za uskladitev besedila novele je v septembru 2022 ekspresno zaključila z delom na vsega dveh sejah. Pripombe predstavnika VSS niso naletele na posluh. MIZŠ je besedilo brez bistvenih popravkov poslalo v javno obravnavo. V tej je VSS 14. 10. 2022 podal naslednje pripombe:

"V javnost posredovani Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu, 29. 9. 2022 (EVA 2022-3330-0117) naj bi bil po zagotovilih predlagatelja predvsem odgovor na pravne negotovosti, ki sta ju v preteklosti zaznala ustavno in računsko sodišče. To drži v vseh primerih razen v enem: v noveli se je naknadno, v drugem krogu razprave v delovni skupini, pojavil tudi člen, ki univerzam omogoča ustanavljanje gospodarskih družb kot posebnih pravnih oseb. Ta člen ni le ohlapen (obrazložitve npr. sploh nima), temveč dobro ponazarja interesno pristranskost predlagateljev, ki so se v noveli omejili na tematike v interesu komercialnih dejavnosti znotraj univerze, problematike, ki zadevajo akademsko skupnost samo, pa so odložili v nedoločeno prihodnost.

Predvsem pa moramo izraziti zadržano stališče do predlagane ureditve pravne subjektivitete univerze in članic. V primeru, ko bi se posamezna univerza (s tem je najbrž mišljena predvsem ali samo UL) odločila, da na podlagi novele članicam statutarno podeli samostojno subjektiviteto na področju "tržnih" dejavnosti, se lahko s tem zamegli sam pojav presežka. Ta se namreč po Zakonu o zavodih (48. člen) sme uporabiti le za opravljanje in razvoj dejavnosti, pri čemer je jasno, da je presežek mogoče opredeliti šele na podlagi celotne bilance. Tak je bil tudi smisel 78. člena ZVIS, ki se z novelo črta. Zdi se, da skuša novela v 6.b členu to ključno problematiko zaobiti z ločevanjem presežkov v "javni" in "tržni" dejavnosti, pri čemer o namembnosti "tržnih" presežkov ne pove ničesar. Neprepričljivost ločevanja postane očitna z 10. odstavkom, ki hipotetični problem primanjkljaja, nastalega v tržnih dejavnostih, prelaga na ustanovitelja, torej državo.

Menimo, da novela vprašanja ne rešuje na pregleden način, saj v primeru dejavnosti, ki niso javna služba, sploh ne opredeljuje razmerja med univerzo kot zavodom in članico. Članica bi imela po novi dikciji nekakšno ne povsem jasno določeno dvojno subjektiviteto, ki bi temeljila zgolj na lastnem transakcijskem računu. Pri tem tudi ni jasno, kakšne bi bile posledice 2. odstavka spremenjenega 10. člena, da članice niso posredni proračunski uporabniki, kadar izvajajo tržno dejavnost. Glede na 1. točko 2. člena ZSPJS bi to pomenilo izvzem iz javnega plačnega sistema.

Upamo, da bosta Vlada in Državni zbor kot ustanovitelj državnih univerz skupaj s svojimi pravnimi službami tem problematikam posvetila dovolj pozornosti, saj se ob vseh pravnih negotovostih, ki jih novela na novo ustvarja, pojavlja neprijeten občutek, da Slovenija s to novelo dokončno opušča koncept javne univerze kot neprofitne ustanove."

Gradiva so dostopna na tej povezavi.

Izjava ob zaključku pogajanj o dvigu plač v javnem sektorju: Vlada ruši enotni plačni sistem in samo sebe

Pogajanja o dvigu plač v javnem sektorju, ki so potekala od junija, so bila zastavljena kot pogajanja o ohranitvi vrednosti dela vseh javnih uslužbencev glede na povišano stopnjo inflacije. Delno so skušala odpraviti tudi nesorazmerja, ki so nastala novembra lani z dvigom plač v delu zdravstva in socialnega varstva, in problem delovnih mest pod minimalno plačo, glede česar vlada žal ni pristala na odločnejše korake. Glavni problem jesenskega dela pogajanj je bil v tem, da sta vlada in del vplivnih poklicnih sindikatov hotela rezervirati slabo polovico od vsote 580 milijonov evrov, ki naj bi bila namenjena uskladitvi plač vseh javnih uslužbencev z inflacijo, za privilegije ozkih poklicnih skupin, medtem ko se je skupina sindikatov pod vodstvom Jakoba Počivavška zavzemala za enoten ključ razdelitve denarja. Čeprav je vlada na koncu pristala na bolj enakomerno razdelitev denarja, je cilj favoriziranja privilegijev nekaterih žal ostal v končnem besedilu parafiranega dogovora. V javnosti trenutno odmeva odprava plačnega stropa v korist zdravnikov in drugih najbolje plačanih javnih uslužbencev, s čimer bi ti v perspektivi dobili do petkrat večje povišanje plač, kot bo znašala aktualna uskladitev plač z inflacijo. Odprava plačnega stropa bi povzročila tudi nesorazmerja znotraj akademske skupnosti, saj bi znanstveni svetniki močno prehiteli redne profesorje in rektorja. Manj znano je, da je na drugem mestu prioritet v dogovoru uvedba četrtega naziva v šolstvu in vzgoji, česar nima nobena druga poklicna skupina. Šolnikom in vzgojiteljem se z dodatnim nazivom obeta podaljšanje poti napredovanj vse do višine plače izrednega profesorja. To ne bo ostalo brez posledic.

Vlado smo nekateri udeleženci pogajanj večkrat opozorili, da bo s strežbo parcialnim interesom posameznih vplivnih sindikatov le še okrepila (in ne pomirila) medsindikalno rivalstvo. Kljub temu vztraja na tej poti. Ne samo zato, da bi se rešila napovedane Fidesove stavke, temveč je vse bolj jasno, da vlada zavestno ruši enotni plačni sistem. Morda zato, ker računa, da bo v socialnih nemirih v javnem sektorju, ki jih spodbuja, lažje vsilila reformo plačnega sistema. V Visokošolskem sindikatu Slovenije ocenjujemo, da se ji to ne bo posrečilo, temveč bo prek rušenja enotnega plačnega sistema zrušila samo sebe.

Visokošolski sindikat Slovenije ne bo sodeloval pri podpisovanju dokumentov, na podlagi katerih namerava vlada uveljaviti privilegije za politično najmočnejši poklicni skupini v javnem sektorju, zdravnike in šolnike. Odprava plačnega stropa v korist najbolje plačanih javnih uslužbencev hkrati s tem, ko vlada ni bila pripravljena bolje poskrbeti za najslabše plačane, ki ne vedo, kako bodo preživeli zimo, je nespodobna. Povzročila bo tudi to, da bo v prihodnje na voljo še manj denarja za reševanje problema uravnilovke na minimalni plači, ker bodo privilegiji pomenili velik strošek in ker bodo sprožali enake apetite drugih poklicnih skupin, nedvomno pa tudi funkcionarjev, saj bo zdravnik po novem lahko celo za en plačni razred presegel najvišji plačni razred, ki ga zasedata predsednika republike in vlade. V Visokošolskem sindikatu Slovenije upamo, da bo čim manj sindikatov sodelovalo pri tej sramoti.

 

V Ljubljani, Mariboru in Kopru, 6. 10. 2022

Za Visokošolski sindikat Slovenije,

dr. Gorazd Kovačič, predsednik