sobota, 09. januar 2021

Uničevanje Radia Študent spodkopava legitimnost študentskega organiziranja

 Odprto pismo Visokošolskega sindikata Slovenije Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani

 

Visokošolski sindikat Slovenije se pridružuje številnim drugim organizacijam in posameznikom, ki v teh dneh ocenjujejo, da bi bilo finančno uničenje Radia Študent, ki ga načrtuje njegova ustanoviteljica, ŠOU v Ljubljani, barbarsko dejanje. Poleg tega želimo opozoriti vodstvo ŠOU v Ljubljani tudi na to, da bi s tem dejanjem zabilo pomemben žebelj v krsto legitimnosti študentskega interesnega predstavništva. Z žalostjo ugotavljamo, da so študentje v tej epidemiji in interventnih zakonih ena od najbolj prizadetih in pozabljenih skupin, kar kratkoročno povzroča resen upad motivacije za študij, srednjeročno pa lahko po koncu pandemije vodi v nov val izseljevanja mladih. Ocenjujemo, da vlada ignorira predloge Študentske organizacije Slovenije tudi zato, ker je študentsko organiziranje zaradi številnih afer v ŠOU izgubilo družbeni ugled in politični vpliv. Ta trend bi lahko obrnil samo neposreden angažma študentov v prihodnjem semestru, na primer v obliki študentske "stavke", o čemer so študentske organizacije po našem vedenju že razmišljale. Tovrstne oblike pritiska bodo uspešne le, če bodo študentske organizacije uspele mobilizirati dovolj študentk in študentov za sodelovanje in če bodo prepričale akademsko in širšo javnost o legitimnosti zahtev. V VSS verjamemo v legitimnost zahteve po večji državni interventni pomoči študentkam in študentom, ki so jih prizadeli izolacija, deložacija iz študentskih domov, izpad dohodkov in prekinjeno osamosvajanje od staršev. Pri takih zahtevah smo člani akademske skupnosti vselej pripravljeni podpreti študente. Bojimo pa se, da bo ŠOU v Ljubljani z uničenjem Radia Študent dokončno zapravila svojo legitimnost in možnosti za zavezništvo z angažiranim delom študentov. Če bo s tem zapravila priložnost za uspešno mobilizacijo študentk in študentov v tem kritičnem trenutku za njihov materialni in politični položaj, najbrž ni daleč dan, ko bo država ukinila financiranje študentskih organizacij in preusmerila koncesijsko dajatev od študentskega dela za druge namene.

V Ljubljani, 9. 1. 2021

Gorazd Kovačič, predsednik VSS – Sindikata UL,

Marko Marinčič, predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije



 

petek, 08. januar 2021

Nacionalni program visokega šolstva 2021-2030

 

Svet za visoko šolstvo je junija 2020 imenoval »ekspertno skupino« za pripravo izhodišč za Nacionalni program visokega šolstva 2021–2030. Dejansko je šlo za rektorje, ki so medse povabili izbrane predstavnike deležnikov. Sprva so izključili sindikate, potem ko je VSS protestiral pri ministrici, pa je predsednica sveta izbrala nekega kooperativnega sindikalista, ki ni iz VSS. Izključeni so bili tudi raziskovalni inštituti in zasebne fakultete.

Izdelek, ki ga je rektorska »ekspertna skupina« napisala po pol leta dela, je razočaranje. Poln je visoko letečih besed in ciljev, a vsebinsko in tudi jezikovno skromen. Čeprav napoveduje, da bo slovensko visoko šolstvo do leta 2030 v evropski špici in da bomo imeli individualiziran študij, si ne upa zapisati konkretnih in izvedljivih ciljev, s katerimi bi presegli sedanjo varčevalno naravnanost celotnega sistema. V dokumentu tako ni npr. odprave slabšega vrednotenja poučevanja malih skupin študentov, polnega financiranja doktorskega študija in vključitve poučevanja na tretji stopnji v redno delo, financiranja sobotnega leta, stabilnega financiranja infrastrukture in raziskovalnih delovnih mest, beseda proračun(ski) se v dokumentu celo sploh ne pojavi. V rektorskih izhodiščih tudi ni nobene analize stanja in ovir, zaradi katerih Slovenija doživlja beg možganov. Besedilo marsikje vsebuje nerazumljive fraze, kot je »visokošolski ekosistem«, in dvoumne stavke. Nekatere med njimi je mogoče razumeti tudi tako, da se zavzemajo za fleksibilizacijo pedagoškega normativa, spremembo upravljanja iz participativnega v korporativno ter širjenje plačljivega študija in krčenje brezplačnih vpisnih mest. Ob tem da se dokument zavzema za sproščanje pogojev za izvajanje študijskih programov v angleščini, ni jasno, ali naj bi bili ti namenjeni predvsem samoplačnikom, ali tudi rednim študentom. VSS je opozoril deležnike, da bi v drugem primeru tukajšnja redna vpisna mesta vse bolj zasedali drugorazredni tuji študentje, ki bi v Slovenijo prihajali bolj zaradi študentskega statusa in socialnih bonitet kakor zaradi odličnosti naših fakultet, to pa bi sprožalo konflikte. Besedilo tudi ne ločuje med znanjem in veščinami in ne razume poslanstva univerze na tem področju.

VSS je 21. 12. 2020 skupaj z vsebinskimi pripombami opozoril Svet za visoko šolstvo, da visokošolska javnost o nastajanju teh izhodišč ne ve ničesar, celo dekani ne. Svet je zavrnil predlog VSS, da se najprej organizira javno razpravo, pa tudi namig, da bi bilo za ugled rektorjev bolje, če bi besedilo umaknili, saj izkazuje njihovo nerazgledanost. Deležniki so do 8. 1. 2021 dobili čas za predloge dopolnitev, kar je VSS storil in hkrati obvestil člane o dogajanju.

Dokumenti so objavljeni tule.

 

četrtek, 26. november 2020

Izjava Visokošolskega sindikata Slovenije ob sprejetju Strategije razvoja Univerze v Mariboru

Maribor, 26. 11. 2020


Izjava Visokošolskega sindikata Slovenije ob sprejetju Strategije razvoja Univerze v Mariboru


Senat Univerze v Mariboru je ta teden na 14. redni seji sprejel Strategijo razvoja Univerze v Mariboru 2021–2030, ki pod sloganom "Ustvari si prihodnost" določa strateške cilje Univerze v Mariboru v prihodnjem desetletju. Strategija je bila danes, 26. 11. 2020, potrjena tudi na Upravnem odboru.

V obravnavo dokumenta, ki bo v prihodnjih letih sooblikoval pomemben del slovenskega visokošolskega prostora, se je kot reprezentativni zastopnik delavcev na javnih univerzah aktivno vključil tudi Visokošolski sindikat Slovenije. Ob dejstvu, da se Univerza v Mariboru v zadnjem obdobju dokazano vedno bolj pogreza v močvirje sprenevedanja, preračunljivosti, napenjanja mišic, opuščanja socialnega dialoga in zanemarjanja svojega temeljnega poslanstva, se zdi dokument kot zbirka želja, ki z realnostjo nimajo prav veliko skupnega. Še več, nekritično zapisovanje korporativnih puhlic o »humanističnih vrednotah«, »kulturi dialoga«, »radosti ustvarjanja« ali »globalni pravičnosti« se spričo univerzitetne resničnosti zadnjega obdobja v najboljšem primeru bere kot slaba šala.

Kaj sploh dodati k dejstvu, da se rektorju med javno obravnavo ni zdelo vredno odzvati ali sploh omeniti pomislekov in predlogov sindikata?

Da je vodstvo univerze začelo izgubljati kompas, med drugim potrjuje trenutno dogajanje v zvezi z uvajanjem elektronskih volitev, izpostavljeno tudi na sejah organov. Kljub temu, da je bilo vodstvo univerze, posebej tudi rektor prof. dr. Zdravko Kačič kot oseba, odgovorna za zakonitost njenega poslovanja, večkrat izrecno opozorjeno na pasti rokohitrskega uvajanja nedomišljenih tehničnih rešitev za elektronsko glasovanje, je vztrajalo pri njihovi uvedbi. Posledice? Na nekaterih članicah (npr. Filozofski fakulteti) so se že zgodile, obremenjene z dvomi o tajnosti, skladnosti z GDPR in sploh legalnosti glasovanja. Rektor v tej situaciji namesto zagotovitve zakonitosti premore zgolj mučno sprenevedanje.

Prepričani smo, da univerze v teh težkih trenutkih ne potrebujejo strategij, ki so zasičene s praznimi frazami, temveč ureditev notranjih razmerij in stvaren pogled na vlogo, ki naj jo igrajo kot znanstvene in izobraževalne ustanove v službi prebivalstva Republike Slovenije.


Maribor, Ljubljana, 26. 11. 2020


Za Visokošolski sindikat Slovenije

red. prof. dr. Marko Marinčič, predsednik VSS

Izr. prof. dr. Marija Javornik Krečič, predsednica VSS na UM

ponedeljek, 26. oktober 2020

Javni poziv v zvezi z izvajanjem elektronskih volitev na UM

Maribor, 26. 10. 2020

Javni poziv rektorju UM k umiku spornih sprememb aktov o volitvah dekanov in delovanju akademskih zborov in ustavitvi elektronskih volitev, ki ne zagotavljajo tajnosti

Visokošolski sindikat Slovenije, Sindikat Univerze v Mariboru (v nadaljevanju VSS SUM) je preučil gradivo, ki ga organom odločanja pri točki Protokol izvedbe elektronskih volitev na senatu UM predlaga Oddelek za splošne pravne in kadrovske zadeve UM. Prav tako je gradivo posredoval zunanjemu strokovnjaku, ki se strokovno ukvarja z vprašanji zagotavljanja tajnosti in svobode volitev. Mnenje prilagamo temu dopisu.

VSS SUM na tem mestu ne ponavlja svojih obširnih vsebinskih načelnih stališč glede volitev, izpostavljamo samo, da kot sindikat apriori ne nasprotujemo elektronskemu glasovanju, kadar gre za javno glasovanje, absolutno pa protestiramo proti izvajanju »tajnih elektronskih volitev« (na organih ali kot samostojne volitve), brez dejansko zagotovljene tajnosti. Posebej je namreč potrebno opozoriti, da razpravljamo o volitvah na ravni delodajalca in da so volilni upravičenci praviloma (podrejeni) delavci, zato je mogoče nanje izvajati učinkovit pritisk tako, da izraženemu glasu volivca sledi (pozitivna ali negativna) pravna, socialna, ekonomska, čustvena, sankcija. Sistem, ki spoštuje pravne norme, mora zagotoviti svobodne volitve tako, da onemogoči že zgolj hipotetično možnost nadzora nad izraženim glasom. Univerza v Mariboru očitno ni tak sistem. Kot se je dogajalo v nedavni preteklosti (ob vseh sodnih in inšpekcijsko dokazanih nezakonitostih, ki so jih uvajali mariborski univerzitetni pravni strokovnjaki, z dvigovanjem rok, pa potrjevali univerzitetni organi), rektor Univerze v Mariboru izkorišča resne zdravstvene razmere za uvajanje sistemskih sprememb, ki v predlagani obliki pod vprašaj postavljajo institut tajnih volitev, s čimer se znova kaže nizka raven  pravne kulture in nespoštovanje temeljnih demokratičnih standardov na Univerzi v Mariboru.

Rektorja UM prof. dr. Zdravka Kačiča zato javno pozivamo, da protokol za izvajanje volitev z aplikacijo Polly in spremembe obeh aktov (o volitvah dekanov in delovanju akademskih zborov) umakne iz obravnave, sporno izvajanje volitev (na senatih fakultet in v študentski svet) pa ustavi. Ureditev elektronskega glasovanja je namreč uvedel brez potrebne (zunanje) verifikacije, brez opravljene analize uvedenega sistema, preizkusa in podanih nujnih odgovorov, kako zagotoviti tajnost volitev.

Če se v nadaljevanju posvetimo analizi pripravljenega gradiva, na osnovi katere smo naš javni poziv rektorju tudi podali, uvodoma ugotavljamo, da aplikacija Polly (v nadaljevanju Polly) ni profesionalna rešitev Microsofta, namenjena tajnemu glasovanju, temveč je dodatek zunanjega izvajalca (https://www.polly.ai), v prvi vrsti namenjen izvajanju anket (polls and surveys) v MS Teams, spletnem orodju za skupinsko delo znotraj podjetij ali ustanov (tudi šolskih sistemov). Organizacije lahko s Polly v realnem času zbirajo praktične povratne informacije, s katerimi izboljšajo delovni proces (workflow). Na predstavitveni strani ponudnik aplikacije Polly tako kot prvi primer uporabe aplikacije navaja odločanje o vrsti hrane, ki jo želijo sodelavci naročiti za kosilo (npr. izbiranje med pico in sušijem), ali spremljanje zadovoljstva delavcev z delovnim okoljem in klimo v kolektivu, pri katerem uporabniki denimo glasujejo s čustvenimi simboli (npr. 😊 ). Kar je ključno: ponudnik aplikacije na svoji predstavitveni strani nikjer (!!!) ne navaja, da gre za aplikacijo, namenjeno za izvajanje elektronskega tajnega glasovanja na uradnih dogodkih, kot so seje ali volitve organov. Za izvedbo verodostojnih e-volitev namreč obstajajo profesionalne rešitve, ki tako izvajalcu kot volivcem zagotavljajo integriteto in tajnost.

Zakaj ponudnik Pollyja ne oglašuje kot platforme za e-volitve, postane jasno tudi ob prebiranju dokumenta »Izvedba elektronskih anonimnih volitev v sistemu Polly za MS Teams«, ki ga je za člane senata in UO UM pripravil Oddelek za splošne pravne in kadrovske zadeve UM. Dokument, v katerem so podane smernice za izvedbo volitev s Polly, namreč razkriva številne tehnične in organizacijske pomanjkljivosti predlagane oblike »tajnega« elektronskega glasovanja. V oči najbolj bode dejstvo, da Polly zaradi nenamenskosti aplikacije pri izvedbi vključuje improvizacijo, ki resno ogroža minimalne standarde izvajanja tajnega elektronskega glasovanja. To (nehote) prizna tudi predlagatelj sam, saj na približno štirih straneh smernic (ostalo je slikovno gradivo) ponuja ad hoc rešitve ter kar desetkrat uporabi besedne zveze, kot so »jamči izvajalec« ali »jamči komisija«, in to na mestih, ki pri tajnih volitvah sploh ne morejo biti stvar osebnega jamstva, jamstva organa oz. jamstva kogarkoli. Tak primer sta izjavi, da »volilna komisija jamči, da v času volitev ni vpogledala v delne rezultate« ali da »izvajalec jamči, da ni oddal glasu«. Omenjene izjave implicitno priznavajo, da ima sistem šibke točke na ključnih mestih in da omenjena možnost obstaja. Si je denimo mogoče predstavljati, zakaj bi morala sicer pri klasičnih volitvah volilna komisija »jamčiti«, da med glasovanjem ne bo odpirala volilnih skrinjic ali da v skrinjico ne bo oddajala svojih dodatnih glasov?

Ker je imel VSS SUM za analizo smernic zelo malo, v nadaljevanju izpostavljamo samo nekatera vprašanja, ki se ob tem zastavljajo, ob tem pa rektorja prosimo za javne pisne odgovore nanje:

1.      Ali je aplikacija Polly namenjena izvajanju e-volitev?

2.      Kdo bo nadziral informacijsko infrastrukturo in digitalne identitete v času volitev? Bo to RCUM ali zunanji izvajalec?

3.      Bo nadzor prepuščen vsaki posamezni članici (npr. pri glasovanjih v fakultetnih organih)? Je predlagatelj v svoji odločitvi upošteval možnosti zlorabe in pritiskov, povezanih s tem, še posebej za IKT-koordinatorje? Ob tem posebej poudarjamo, da gre za delavce, ki so odvisni od delodajalca oz. v podrejenem položaju do odločevalcev in po našem prepričanju nobene volitve njihovega položaja ne bi smele izrabljati. Številni primeri preteklih in aktualnih pritiskov nadrejenih na delavce UM namreč jasno kažejo, da poštenost in korektnost posameznih vodilnih delavcev ne more biti osnova za uveljavitev predlaganega sistema.

4.      Informacijska infrastruktura UM je kompleksna in sestavljena iz mnogih komponent, ki beležijo delovanje-logiranje. Kako se bo preprečila možnost zlorabe, da bi bilo beleženje vključeno na dveh mestih in bi se na ta način omogočila deanonimizacija glasovanja? Kdo in kako bo to nadzoroval?

5.      Platforma ne omogoča izpolnitve volilnega imenika. Kako se bodo reševali morebitni spori v primeru tesnega izida, saj platforma poda le informacijo o skupnem številu oddanih glasov, ne pa kdo je oz. ni glasoval?

6.      Ali ima volilna komisija možnost evidentirati volilnega upravičenca, ki je glasoval? Ali lahko po zaključku glasovanja komisija preveri število oddanih glasov glede na volilni imenik in ugotovi, kdo je glasoval? Na kakšen način to preveri? Ali je mogoče izdelati seznam upravičencev, ki so glasovali?

7.      Kdo imenuje volilno komisijo ter osebo, zadolženo za tehnično izvedbo in kreiranje volitev znotraj platforme MS Teams?

8.      Na kakšen način bo preprečeno uhajanje informacij o vmesnih rezultatih volitev? Podpis izjave volilne komisije in administratorja, ki so zaposleni, odvisni od delodajalca, ki ima vse vzvode moči, ni nikakršno zagotovilo in je tudi pravno neustrezno.

9.      Sistem MS Teams omogoča sočasno prijavo z isto identiteto na več napravah, pri čemer sistem uporabnika na to ne opozori, Polly pa hkrati omogoča sočasno glasovanje z vseh naprav. Uporabnik tako ne ve, da lahko tik pred zaključkom glasovanja druga oseba z njegovo digitalno identiteto (do teh imajo v praksi kljub opozorilom pogosto dostop drugi uporabniki), (ponovno) odda volilni glas.

10.  Kaj preprečuje nadrejenim, da bi ob glasovanju na daljavo od podrejenih oseb izsilile, da glasujejo po njihovih navodilih ali jim kot dokaz za oddani glas posredujejo posnetek zaslona? Kaj bo delavcu zagotavljalo, da bo lahko volil sam (po svobodni volji) ne pa v pisarni ob prisotnosti nadrejenega?

11.  Predlagatelj vidi rešitev v tem, da administratorji, izvajalci in člani komisij »jamčijo«, da ne bodo preverjali vmesnih rezultatov glasovanja ali oddajajo nedovoljenega glasu. S tako »rešitvijo« predlagatelj priznava, da obstaja možnost preverjanja vmesnih rezultatov, kar je v nasprotju s temeljnim postulatom tajnosti glasovanja, saj so lahko volitve tajne zgolj v primeru, ko vpogled ni možen. Sistem tako ne more temeljiti na »jamstvih« ali »zavezah« posameznikov in organov, temveč na neizvedljivosti kršenja tajnosti.

12.  Kdo (z imenom in priimkom) znotraj univerzitetne uprave je odločil in izbral Polly kot ustrezno aplikacijo in na podlagi česa? Kdo (zunanja organizacija, posameznik) je opravil verifikacijo izbrane rešitve?

Po našem prepričanju elektronski tajnih volitev ni mogoče uvesti ad hoc v dveh mesecih, kot je to primer na UM. Če bi v univerzitetni upravi prebrali vsaj kakšno (strokovno) razpravo na temo e- in i-volitev, bi lahko ugotovili, da je skupno opozorilo teh razprav o potrebni premišljenosti in postopnosti uvajanja elektronskih volitev, preizkusih, o potrebnosti široke javne razprave, o različnih (pravnih, socioloških, etičnih, tehničnih ...) vidikih in temeljnem predpogoju: ZAUPANJU. Kot je mogoče razbrati iz poteka uvajanja, se slednje zdi očitno rektorju kar kategorija na ukaz in norma, ki je (njegova, birokratska?) oblastna odločitev oziroma razglasitev. Kako naj si sicer razložimo popolno ignoranco pomislekov, dvomov in opozoril reprezentativnih predstavnikov zaposlenih — torej volivcev. V razmislek in kot komentar navedenemu dodajamo še svežo misel predsednika Ustavnega sodišča RS (prebrano na socialnem omrežju), sicer tudi profesorja na Pravni fakulteti UM: »Zaupanje ne temelji na ukazu ali normi, zaupanje ni oblastna odločitev, zaupanje je rezultat.« (Rajko Knez, predsednik US, 13. 10. 2020)

Menimo tudi, da je ob uvajanju elektronskih volitev nujno, da ima izbrana rešitev/aplikacija ustrezno revizijsko sled, ki mora omogočati rekonstrukcijo dogodkov po izvedbi e-volitev, v primeru pritožb oz. dvomov o pravilnosti izvedbe. V izogib vsem dvomom predlagamo izvedbo zunanje revizije, ki jo izvede ustrezna institucija,  najbolje iz skupine big 4 (Deloite, KPMG, Ernst & Young, PwC), pri čemer je treba validirati cel proces od dodelitve identitete, izvedbe do obdelave rezultatov.

Še pred sprejemom odločitve o uvedbi tajnega elektronskega glasovanja na organih bi zato morala univerza pridobiti najmanj naslednje:

  •  mnenje zunanjega revizorja izmed glavnih štirih revizijskih organizacij (Deloitte, KPMG, Ernst & Young, PwC),
  • temeljito analizo različnih vidikov uvajanja elektronskih vidikov in zagotoviti široko strokovno javno razpravo,
  • zaupanje ljudi, ki ga ni mogoče izsiliti.

Posebej skrbi, da so nekateri fakultetni/univerzitetni organi kljub številnim opozorilom (in PRED POTRDITVIJO KAKRŠNEGA KOLI PROTOKOLA) že začeli uporabljati aplikacijo Polly za izvajanje »tajnega« glasovanja, pri čemer so se v praksi nemudoma potrdile njene pomanjkljivosti (zadnji primer na Filozofski fakulteti, kjer je bilo med volitvami na seji senata možno sproti spremljati rezultat). Naj senat UM spomnimo, da se je isti problem pojavil že v preteklosti, ko je bil na seji senata tudi za volitve rednih profesorjev v uporabi elektronski način glasovanja, vendar je bil nato ukinjen. V letu 2015 sta zaradi takega načina glasovanja, ki ni zagotavljal tajnosti (rezultate je bilo namreč mogoče spremljati sproti), dva profesorja pravne fakultete UM zahtevala obnovo habilitacijskih postopkov.

Posebej velja poudariti, da vodstvo univerze uvajanje elektronskega tajnega glasovanja na vseh organih opravičuje s sklicevanjem na trenutne zdravstvene razmere. Naj ponovimo, da trenutna situacija v nobenem primeru ne more biti argument za nepremišljeno poseganje v tako temeljni institut, kot so tajne volitve. Ravno nasprotno. Univerza lahko normalno deluje tudi v kriznih časih. V primeru izrednih razmer se lahko mandati podaljšajo za čas trajanja izrednih razmer, habilitacije mirujejo. Ob tem bi omenili, da so se sicer seje že sedaj (razen v primeru epidemije marca 2020) lahko izvajale v živo. Celo z zadnjim odlokom vlade z dne 23. 10. 2020 (Odlok o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih) opredeljujejo kot izjemo organe zavoda (»Prepoved zbiranja ljudi ne velja za javne uslužbence, zaposlene v teh zavodih in posameznike, ki v teh zavodih opravljajo delo na drugi pravni podlagi (na primer podjemne ali avtorske pogodbe) ter za člane organov teh zavodov. Zavodi morajo pri izvajanju dejavnosti upoštevati priporočene smernice ministrstva, pristojnega za zdravje, in Nacionalnega inštituta za javno zdravje za preprečevanje okužbe z virusom SARS-CoV-2.«), tako da bi lahko izvajali tudi volitve v nazive – kar pa ni nujno opravilo (glede na to, da vsi ostali postopki mirujejo). To pomeni, da bi se volitve v naziv lahko izvajale ves čas in da potrebe za elektronske tajne volitve ni.

Na podlagi zgoraj navedenega je mogoče ugotoviti, da gre pri predlaganem sistemu tajnega elektronskega glasovanja na UM za popolnoma neprimeren, neresen in nestrokoven pristop, ki si ga akademska institucija, kot je univerza, po našem prepričanju ne bi smela privoščiti.

Našim konkretnim vprašanjem dodajamo še strokovno stališče zunanjega strokovnjaka – odvetnika, ki se ukvarja predvsem z vprašanji delovnega prava, prava informacijskih tehnologij in elektronskih volitev.

Ob koncu torej ponavljamo naš javni poziv rektorju UM po umaknitvi in ustavitvi spornih volitev. Glede na to, da sicer formalno ureditev postopkov izvolitev presoja tudi Nacionalna agencija za visoko šolstvo (v okviru institucionalnih reakreditacijskih idr. postopkov), splošne (tajne) volitve (dekanov in rektorjev) pa so tudi zakonska norma v Zakonu o visokem šolstvu, na Univerzi v Mariboru pa so postavljene pod vprašaj, pričakujemo tudi jasno opredelitev NAKVIS in MIZŠ.

Sindikat v primeru vztrajanja na predlagani (ne)ureditvi elektronskih tajnih volitev kot reprezentativni predstavnik zaposlenih v visokem šolstvu že zdaj sporoča, da tako izvedenih volitev ni mogoče priznavati za legitimne, in zaradi česar bomo uporabili tudi vsa pravna sredstva za njihovo izpodbijanje.

S spoštovanjem,

izr. prof. dr. Marija Javornik Krečič, predsednica VSS SUM

izr. prof. dr. Simona Sternad Zabukovšek, podpredsednica VSS SUM

Damir Mlakar, podpredsednik VSS SUM

sreda, 14. oktober 2020

torek, 13. oktober 2020

ponedeljek, 05. oktober 2020

Za izenačitev pogojev dela v šolah in na univerzah

V Visokošolskem sindikatu smo bili veseli ukrepa Vlade RS, po katerem lahko pri visokošolskih učiteljih pregrade iz pleksistekla nadomestijo maske. Vendar smo obenem začudeni nad tem, da je učiteljem v šolah, kjer pouk pogosto poteka z večjo fizično bližino in je tveganje okužbe zato tam bistveno večje in širše, dovoljeno predavati brez kakršnekoli zaščite.

Že doslej smo vztrajali, da epidemiologija ni naše strokovno področje, zato smo se izogibali komentarjev na to temo. Tudi v tem primeru ne presojamo, temveč zgolj sprašujemo. Od Vlade RS zahtevamo utemeljitev odločitve, po kateri srednješolski učitelj lahko govori brez maske in pregrade, univerzitetni učitelj pa mora biti zaprt za pregrado.

Brez utemeljitve so taki dvojni standardi videti kot diskriminacija visokega šolstva. Take diskriminacije ne more upravičiti razlika med ravnatelji in rektorji v stopnji aktivnosti v dialogu z vlado o ukrepih proti širjenju virusa. Ministrstvo je skupno in mora poskrbeti za primerljivo obravnavo primerljivih okolij.

V Ljubljani, Mariboru in Kopru, 5. 10. 2020

Visokošolski sindikat Slovenije,

zanj dr. Marko Marinčič, predsednik