Javni poziv v zvezi z izvajanjem elektronskih volitev na UM

Maribor, 26. 10. 2020

Javni poziv rektorju UM k umiku spornih sprememb aktov o volitvah dekanov in delovanju akademskih zborov in ustavitvi elektronskih volitev, ki ne zagotavljajo tajnosti

Visokošolski sindikat Slovenije, Sindikat Univerze v Mariboru (v nadaljevanju VSS SUM) je preučil gradivo, ki ga organom odločanja pri točki Protokol izvedbe elektronskih volitev na senatu UM predlaga Oddelek za splošne pravne in kadrovske zadeve UM. Prav tako je gradivo posredoval zunanjemu strokovnjaku, ki se strokovno ukvarja z vprašanji zagotavljanja tajnosti in svobode volitev. Mnenje prilagamo temu dopisu.

VSS SUM na tem mestu ne ponavlja svojih obširnih vsebinskih načelnih stališč glede volitev, izpostavljamo samo, da kot sindikat apriori ne nasprotujemo elektronskemu glasovanju, kadar gre za javno glasovanje, absolutno pa protestiramo proti izvajanju »tajnih elektronskih volitev« (na organih ali kot samostojne volitve), brez dejansko zagotovljene tajnosti. Posebej je namreč potrebno opozoriti, da razpravljamo o volitvah na ravni delodajalca in da so volilni upravičenci praviloma (podrejeni) delavci, zato je mogoče nanje izvajati učinkovit pritisk tako, da izraženemu glasu volivca sledi (pozitivna ali negativna) pravna, socialna, ekonomska, čustvena, sankcija. Sistem, ki spoštuje pravne norme, mora zagotoviti svobodne volitve tako, da onemogoči že zgolj hipotetično možnost nadzora nad izraženim glasom. Univerza v Mariboru očitno ni tak sistem. Kot se je dogajalo v nedavni preteklosti (ob vseh sodnih in inšpekcijsko dokazanih nezakonitostih, ki so jih uvajali mariborski univerzitetni pravni strokovnjaki, z dvigovanjem rok, pa potrjevali univerzitetni organi), rektor Univerze v Mariboru izkorišča resne zdravstvene razmere za uvajanje sistemskih sprememb, ki v predlagani obliki pod vprašaj postavljajo institut tajnih volitev, s čimer se znova kaže nizka raven  pravne kulture in nespoštovanje temeljnih demokratičnih standardov na Univerzi v Mariboru.

Rektorja UM prof. dr. Zdravka Kačiča zato javno pozivamo, da protokol za izvajanje volitev z aplikacijo Polly in spremembe obeh aktov (o volitvah dekanov in delovanju akademskih zborov) umakne iz obravnave, sporno izvajanje volitev (na senatih fakultet in v študentski svet) pa ustavi. Ureditev elektronskega glasovanja je namreč uvedel brez potrebne (zunanje) verifikacije, brez opravljene analize uvedenega sistema, preizkusa in podanih nujnih odgovorov, kako zagotoviti tajnost volitev.

Če se v nadaljevanju posvetimo analizi pripravljenega gradiva, na osnovi katere smo naš javni poziv rektorju tudi podali, uvodoma ugotavljamo, da aplikacija Polly (v nadaljevanju Polly) ni profesionalna rešitev Microsofta, namenjena tajnemu glasovanju, temveč je dodatek zunanjega izvajalca (https://www.polly.ai), v prvi vrsti namenjen izvajanju anket (polls and surveys) v MS Teams, spletnem orodju za skupinsko delo znotraj podjetij ali ustanov (tudi šolskih sistemov). Organizacije lahko s Polly v realnem času zbirajo praktične povratne informacije, s katerimi izboljšajo delovni proces (workflow). Na predstavitveni strani ponudnik aplikacije Polly tako kot prvi primer uporabe aplikacije navaja odločanje o vrsti hrane, ki jo želijo sodelavci naročiti za kosilo (npr. izbiranje med pico in sušijem), ali spremljanje zadovoljstva delavcev z delovnim okoljem in klimo v kolektivu, pri katerem uporabniki denimo glasujejo s čustvenimi simboli (npr. 😊 ☹). Kar je ključno: ponudnik aplikacije na svoji predstavitveni strani nikjer (!!!) ne navaja, da gre za aplikacijo, namenjeno za izvajanje elektronskega tajnega glasovanja na uradnih dogodkih, kot so seje ali volitve organov. Za izvedbo verodostojnih e-volitev namreč obstajajo profesionalne rešitve, ki tako izvajalcu kot volivcem zagotavljajo integriteto in tajnost.

Zakaj ponudnik Pollyja ne oglašuje kot platforme za e-volitve, postane jasno tudi ob prebiranju dokumenta »Izvedba elektronskih anonimnih volitev v sistemu Polly za MS Teams«, ki ga je za člane senata in UO UM pripravil Oddelek za splošne pravne in kadrovske zadeve UM. Dokument, v katerem so podane smernice za izvedbo volitev s Polly, namreč razkriva številne tehnične in organizacijske pomanjkljivosti predlagane oblike »tajnega« elektronskega glasovanja. V oči najbolj bode dejstvo, da Polly zaradi nenamenskosti aplikacije pri izvedbi vključuje improvizacijo, ki resno ogroža minimalne standarde izvajanja tajnega elektronskega glasovanja. To (nehote) prizna tudi predlagatelj sam, saj na približno štirih straneh smernic (ostalo je slikovno gradivo) ponuja ad hoc rešitve ter kar desetkrat uporabi besedne zveze, kot so »jamči izvajalec« ali »jamči komisija«, in to na mestih, ki pri tajnih volitvah sploh ne morejo biti stvar osebnega jamstva, jamstva organa oz. jamstva kogarkoli. Tak primer sta izjavi, da »volilna komisija jamči, da v času volitev ni vpogledala v delne rezultate« ali da »izvajalec jamči, da ni oddal glasu«. Omenjene izjave implicitno priznavajo, da ima sistem šibke točke na ključnih mestih in da omenjena možnost obstaja. Si je denimo mogoče predstavljati, zakaj bi morala sicer pri klasičnih volitvah volilna komisija »jamčiti«, da med glasovanjem ne bo odpirala volilnih skrinjic ali da v skrinjico ne bo oddajala svojih dodatnih glasov?

Ker je imel VSS SUM za analizo smernic zelo malo, v nadaljevanju izpostavljamo samo nekatera vprašanja, ki se ob tem zastavljajo, ob tem pa rektorja prosimo za javne pisne odgovore nanje:

1.      Ali je aplikacija Polly namenjena izvajanju e-volitev?

2.      Kdo bo nadziral informacijsko infrastrukturo in digitalne identitete v času volitev? Bo to RCUM ali zunanji izvajalec?

3.      Bo nadzor prepuščen vsaki posamezni članici (npr. pri glasovanjih v fakultetnih organih)? Je predlagatelj v svoji odločitvi upošteval možnosti zlorabe in pritiskov, povezanih s tem, še posebej za IKT-koordinatorje? Ob tem posebej poudarjamo, da gre za delavce, ki so odvisni od delodajalca oz. v podrejenem položaju do odločevalcev in po našem prepričanju nobene volitve njihovega položaja ne bi smele izrabljati. Številni primeri preteklih in aktualnih pritiskov nadrejenih na delavce UM namreč jasno kažejo, da poštenost in korektnost posameznih vodilnih delavcev ne more biti osnova za uveljavitev predlaganega sistema.

4.      Informacijska infrastruktura UM je kompleksna in sestavljena iz mnogih komponent, ki beležijo delovanje-logiranje. Kako se bo preprečila možnost zlorabe, da bi bilo beleženje vključeno na dveh mestih in bi se na ta način omogočila deanonimizacija glasovanja? Kdo in kako bo to nadzoroval?

5.      Platforma ne omogoča izpolnitve volilnega imenika. Kako se bodo reševali morebitni spori v primeru tesnega izida, saj platforma poda le informacijo o skupnem številu oddanih glasov, ne pa kdo je oz. ni glasoval?

6.      Ali ima volilna komisija možnost evidentirati volilnega upravičenca, ki je glasoval? Ali lahko po zaključku glasovanja komisija preveri število oddanih glasov glede na volilni imenik in ugotovi, kdo je glasoval? Na kakšen način to preveri? Ali je mogoče izdelati seznam upravičencev, ki so glasovali?

7.      Kdo imenuje volilno komisijo ter osebo, zadolženo za tehnično izvedbo in kreiranje volitev znotraj platforme MS Teams?

8.      Na kakšen način bo preprečeno uhajanje informacij o vmesnih rezultatih volitev? Podpis izjave volilne komisije in administratorja, ki so zaposleni, odvisni od delodajalca, ki ima vse vzvode moči, ni nikakršno zagotovilo in je tudi pravno neustrezno.

9.      Sistem MS Teams omogoča sočasno prijavo z isto identiteto na več napravah, pri čemer sistem uporabnika na to ne opozori, Polly pa hkrati omogoča sočasno glasovanje z vseh naprav. Uporabnik tako ne ve, da lahko tik pred zaključkom glasovanja druga oseba z njegovo digitalno identiteto (do teh imajo v praksi kljub opozorilom pogosto dostop drugi uporabniki), (ponovno) odda volilni glas.

10.  Kaj preprečuje nadrejenim, da bi ob glasovanju na daljavo od podrejenih oseb izsilile, da glasujejo po njihovih navodilih ali jim kot dokaz za oddani glas posredujejo posnetek zaslona? Kaj bo delavcu zagotavljalo, da bo lahko volil sam (po svobodni volji) ne pa v pisarni ob prisotnosti nadrejenega?

11.  Predlagatelj vidi rešitev v tem, da administratorji, izvajalci in člani komisij »jamčijo«, da ne bodo preverjali vmesnih rezultatov glasovanja ali oddajajo nedovoljenega glasu. S tako »rešitvijo« predlagatelj priznava, da obstaja možnost preverjanja vmesnih rezultatov, kar je v nasprotju s temeljnim postulatom tajnosti glasovanja, saj so lahko volitve tajne zgolj v primeru, ko vpogled ni možen. Sistem tako ne more temeljiti na »jamstvih« ali »zavezah« posameznikov in organov, temveč na neizvedljivosti kršenja tajnosti.

12.  Kdo (z imenom in priimkom) znotraj univerzitetne uprave je odločil in izbral Polly kot ustrezno aplikacijo in na podlagi česa? Kdo (zunanja organizacija, posameznik) je opravil verifikacijo izbrane rešitve?

Po našem prepričanju elektronski tajnih volitev ni mogoče uvesti ad hoc v dveh mesecih, kot je to primer na UM. Če bi v univerzitetni upravi prebrali vsaj kakšno (strokovno) razpravo na temo e- in i-volitev, bi lahko ugotovili, da je skupno opozorilo teh razprav o potrebni premišljenosti in postopnosti uvajanja elektronskih volitev, preizkusih, o potrebnosti široke javne razprave, o različnih (pravnih, socioloških, etičnih, tehničnih ...) vidikih in temeljnem predpogoju: ZAUPANJU. Kot je mogoče razbrati iz poteka uvajanja, se slednje zdi očitno rektorju kar kategorija na ukaz in norma, ki je (njegova, birokratska?) oblastna odločitev oziroma razglasitev. Kako naj si sicer razložimo popolno ignoranco pomislekov, dvomov in opozoril reprezentativnih predstavnikov zaposlenih — torej volivcev. V razmislek in kot komentar navedenemu dodajamo še svežo misel predsednika Ustavnega sodišča RS (prebrano na socialnem omrežju), sicer tudi profesorja na Pravni fakulteti UM: »Zaupanje ne temelji na ukazu ali normi, zaupanje ni oblastna odločitev, zaupanje je rezultat.« (Rajko Knez, predsednik US, 13. 10. 2020)

Menimo tudi, da je ob uvajanju elektronskih volitev nujno, da ima izbrana rešitev/aplikacija ustrezno revizijsko sled, ki mora omogočati rekonstrukcijo dogodkov po izvedbi e-volitev, v primeru pritožb oz. dvomov o pravilnosti izvedbe. V izogib vsem dvomom predlagamo izvedbo zunanje revizije, ki jo izvede ustrezna institucija,  najbolje iz skupine big 4 (Deloite, KPMG, Ernst & Young, PwC), pri čemer je treba validirati cel proces od dodelitve identitete, izvedbe do obdelave rezultatov.

Še pred sprejemom odločitve o uvedbi tajnega elektronskega glasovanja na organih bi zato morala univerza pridobiti najmanj naslednje:

•  mnenje zunanjega revizorja izmed glavnih štirih revizijskih organizacij (Deloitte, KPMG, Ernst & Young, PwC),
• temeljito analizo različnih vidikov uvajanja elektronskih vidikov in zagotoviti široko strokovno javno razpravo,
• zaupanje ljudi, ki ga ni mogoče izsiliti.

Posebej skrbi, da so nekateri fakultetni/univerzitetni organi kljub številnim opozorilom (in PRED POTRDITVIJO KAKRŠNEGA KOLI PROTOKOLA) že začeli uporabljati aplikacijo Polly za izvajanje »tajnega« glasovanja, pri čemer so se v praksi nemudoma potrdile njene pomanjkljivosti (zadnji primer na Filozofski fakulteti, kjer je bilo med volitvami na seji senata možno sproti spremljati rezultat). Naj senat UM spomnimo, da se je isti problem pojavil že v preteklosti, ko je bil na seji senata tudi za volitve rednih profesorjev v uporabi elektronski način glasovanja, vendar je bil nato ukinjen. V letu 2015 sta zaradi takega načina glasovanja, ki ni zagotavljal tajnosti (rezultate je bilo namreč mogoče spremljati sproti), dva profesorja pravne fakultete UM zahtevala obnovo habilitacijskih postopkov.

Posebej velja poudariti, da vodstvo univerze uvajanje elektronskega tajnega glasovanja na vseh organih opravičuje s sklicevanjem na trenutne zdravstvene razmere. Naj ponovimo, da trenutna situacija v nobenem primeru ne more biti argument za nepremišljeno poseganje v tako temeljni institut, kot so tajne volitve. Ravno nasprotno. Univerza lahko normalno deluje tudi v kriznih časih. V primeru izrednih razmer se lahko mandati podaljšajo za čas trajanja izrednih razmer, habilitacije mirujejo. Ob tem bi omenili, da so se sicer seje že sedaj (razen v primeru epidemije marca 2020) lahko izvajale v živo. Celo z zadnjim odlokom vlade z dne 23. 10. 2020 (Odlok o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih) opredeljujejo kot izjemo organe zavoda (»Prepoved zbiranja ljudi ne velja za javne uslužbence, zaposlene v teh zavodih in posameznike, ki v teh zavodih opravljajo delo na drugi pravni podlagi (na primer podjemne ali avtorske pogodbe) ter za člane organov teh zavodov. Zavodi morajo pri izvajanju dejavnosti upoštevati priporočene smernice ministrstva, pristojnega za zdravje, in Nacionalnega inštituta za javno zdravje za preprečevanje okužbe z virusom SARS-CoV-2.«), tako da bi lahko izvajali tudi volitve v nazive – kar pa ni nujno opravilo (glede na to, da vsi ostali postopki mirujejo). To pomeni, da bi se volitve v naziv lahko izvajale ves čas in da potrebe za elektronske tajne volitve ni.

Na podlagi zgoraj navedenega je mogoče ugotoviti, da gre pri predlaganem sistemu tajnega elektronskega glasovanja na UM za popolnoma neprimeren, neresen in nestrokoven pristop, ki si ga akademska institucija, kot je univerza, po našem prepričanju ne bi smela privoščiti.

Našim konkretnim vprašanjem dodajamo še strokovno stališče zunanjega strokovnjaka – odvetnika, ki se ukvarja predvsem z vprašanji delovnega prava, prava informacijskih tehnologij in elektronskih volitev.

Ob koncu torej ponavljamo naš javni poziv rektorju UM po umaknitvi in ustavitvi spornih volitev. Glede na to, da sicer formalno ureditev postopkov izvolitev presoja tudi Nacionalna agencija za visoko šolstvo (v okviru institucionalnih reakreditacijskih idr. postopkov), splošne (tajne) volitve (dekanov in rektorjev) pa so tudi zakonska norma v Zakonu o visokem šolstvu, na Univerzi v Mariboru pa so postavljene pod vprašaj, pričakujemo tudi jasno opredelitev NAKVIS in MIZŠ.

Sindikat v primeru vztrajanja na predlagani (ne)ureditvi elektronskih tajnih volitev kot reprezentativni predstavnik zaposlenih v visokem šolstvu že zdaj sporoča, da tako izvedenih volitev ni mogoče priznavati za legitimne, in zaradi česar bomo uporabili tudi vsa pravna sredstva za njihovo izpodbijanje.

S spoštovanjem,

izr. prof. dr. Marija Javornik Krečič, predsednica VSS SUM

izr. prof. dr. Simona Sternad Zabukovšek, podpredsednica VSS SUM

Damir Mlakar, podpredsednik VSS SUM

Za izenačitev pogojev dela v šolah in na univerzah

V Visokošolskem sindikatu smo bili veseli ukrepa Vlade RS, po katerem lahko pri visokošolskih učiteljih pregrade iz pleksistekla nadomestijo maske. Vendar smo obenem začudeni nad tem, da je učiteljem v šolah, kjer pouk pogosto poteka z večjo fizično bližino in je tveganje okužbe zato tam bistveno večje in širše, dovoljeno predavati brez kakršnekoli zaščite.

Že doslej smo vztrajali, da epidemiologija ni naše strokovno področje, zato smo se izogibali komentarjev na to temo. Tudi v tem primeru ne presojamo, temveč zgolj sprašujemo. Od Vlade RS zahtevamo utemeljitev odločitve, po kateri srednješolski učitelj lahko govori brez maske in pregrade, univerzitetni učitelj pa mora biti zaprt za pregrado.

Brez utemeljitve so taki dvojni standardi videti kot diskriminacija visokega šolstva. Take diskriminacije ne more upravičiti razlika med ravnatelji in rektorji v stopnji aktivnosti v dialogu z vlado o ukrepih proti širjenju virusa. Ministrstvo je skupno in mora poskrbeti za primerljivo obravnavo primerljivih okolij.

V Ljubljani, Mariboru in Kopru, 5. 10. 2020

Visokošolski sindikat Slovenije,

zanj dr. Marko Marinčič, predsednik

Navodilo UL o izplačilu redne delovne uspešnosti

 Sredi leta 2020 se je sprostil institut izplačevanja redne delovne uspešnosti v javnem sektorju, ki je bil zamrznjen od ZUJF v letu 2012. UL je julija 2020 poslala predlog pravilnika v mnenje sindikatom. VSS SUL je predlagal tri spremembe:

- Črtanje določbe, da se določitev skupnega obsega sredstev in s tem tudi samo izplačilo "lahko" izvede, kar bi lahko pomenilo tudi, da se ga ne izvede.

- Doda naj se posvetovanje s sindikatom o tem, ali se določitev skupnega obsega sredstev izvede na ravni članice kot celote ali na ravni posameznih organizacijskih enot v njej. To je pomembno zaradi tega, ker so nekatere OE poslovno uspešnejše kot druge in bi lahko njihovi zaposleni oz. vodje lobirali za to, da se RDU izplača predvsem znotraj njih, s čimer bi bil ta institut vezan na tržno uspešnost posamezne OE.

- Postopek ugotavljanja doseganja kriterijev naj se vodi na obrazcu, ki je priloga KPJS, in ne na unikatnem lokalnem obrazcu.

UL je sprejela naše pripombe in jih vključila v sprejeto verzijo navodila.

Dokumenti so objavljeni tule.

Skupna izjava deležnikov o izvedbi študijskega leta 2020-2021

SPOROČILO ZA JAVNOST 

Ljubljana, 16. september 2020 

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport z visokošolskimi deležniki uskladilo smernice za zimski semester novega študijskega leta 

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Nacionalni inštitut za javno zdravje sta, v sodelovanju z Univerzo v Ljubljani, Univerzo v Mariboru, Univerzo na Primorskem, Univerzo v Novi Gorici, s Študentsko organizacijo Slovenije, s Sindikatom vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture v Sloveniji in z Visokošolskim sindikatom Slovenije, pripravila smernice za zimski semester študijskega leta 2020/21. Smernice so pripomoček visokošolskim zavodom za lažjo in konsistentno organizacijo dela v trenutnih epidemioloških razmerah. 

Vsi, ki smo sodelovali pri pripravi smernic, v študijskem letu 2020/21 pričakujemo kakovostno izvedbo študijske dejavnosti v skladu z akreditiranimi študijskimi programi. Osnovno izhodišče v zimskem semestru je izvedba študijskega procesa na fakultetah v vseh primerih, kjer se aktivnosti lahko izvedejo varno ob upoštevanju priporočil NIJZ. Kadar to ni izvedljivo, priporoča kombinirano izvedbo študijske dejavnosti (hibridni model), izvedbo na daljavo pa le v izjemnih oziroma utemeljenih primerih. 

Pri izvedbi študijskih programov v prostorih fakultetnaj imajo prednost tisti deli učnih enot, pri katerih sodelujejo manjše skupine študentk in študentov in kjer prostorske kapacitete zagotavljajo pogoje za varno izvedbo v skladu s priporočili. 

Hibridni model pomeni kombinirano izvedbo študijske dejavnosti z izvedbo 'v živo' in z izvajanjem na daljavo. Kjer je ob upoštevanju priporočil NIJZ mogoče organizirati študijsko dejavnost 'v živo', delitve skupin niso potrebne. V ostalih primerih se študentkam in študentom, ki se zaradi prostorskih omejitev v predavalnici ali zaradi osebnih zdravstvenih omejitev ali zaradi karantene oz. drugih z novim koronavirusom povezanih razlogov  predavanj ne morejo udeležiti 'v živo', omogoči dostop (spremljanje in sodelovanje) na daljavo. 

Prehod na študij na daljavo se izvede zgolj, kadar načrtovana izvedba 'v živo' ali kombinirana izvedba nista mogoči in kadar vodstvo visokošolskega zavoda presodi, da je takšna prilagoditev izvedbe potrebna in pedagoško ustrezna. 

Smernice vključujejo NIJZ priporočila tudi za ostale oblike študija. Za čim bolj nemoten potek študijskega procesa je pomembno dosledno upoštevanje preventivnih ukrepov. 

Smernice bosta MIZŠ in NIJZ posodabljala glede na epidemiološke razmere v Republiki Sloveniji in jih objavljala na spletni strani: 

https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-izobrazevanje-znanost-in-sport/o-ministrstvu/direktorat-za-visoko-solstvo/

Izjave 

Prof. dr. Igor Papič, rektor Univerze v Ljubljani:  »Veseli me, da smo vsi deležniki uspešno uskladili Smernice za izvedbo zimskega semestra novega študijskega leta 2020/21. Za članicami Univerze v Ljubljani je daljše obdobje priprav na izvedbo študijskega procesa ob upoštevanju vseh preventivnih ukrepov. Pomembno je osnovno izhodišče, ki je v tem, da se študenti vrnejo na fakultete in akademije ter da izvajamo študijski proces »v živo« ob upoštevanju vseh preventivnih ukrepov, kar zajema tudi varnostne razdalje in prostorske omejitve. Kjer tega ne bomo mogli zagotoviti v celoti, bomo uporabili hibridni sistem. V ta namen bomo predavalnice opremili z ustrezno avdio-vizualno opremo, pri kritju tovrstnih dodanih stroškov pa pričakujemo pomoč ministrstva. Z usklajenimi smernicami v danih epidemioloških pogojih zagotavljamo optimalno izvedbo študijskega procesa glede kakovosti in hkrati ustrezne pogoje za preprečevanje širjenja okužbe med študenti in zaposlenimi. Vsem študentom in zaposlenim želim uspešen začetek študijskega leta v novih, spremenjenih pogojih.« 

Prof. dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru: »Na Univerzi v Mariboru skrbimo za ustrezno organizacijo pedagoškega procesa ob strogem upoštevanju vseh odlokov Vlade RS in priporočil ter navodil NIJZ. Že v času poletnih dopustov smo naslovili prošnjo na MIZŠ za skupen pristop in pripravo ustreznih navodil ter smernic za izobraževalni proces v študijskem letu 2020/2021. Izpostavljamo, da je pri organizaciji študijskega procesa  potrebno upoštevati tako vsa pravila kot infrastrukturne možnosti, ki jih ima posamezna inštitucija na področju izobraževanja. S strani pristojnih inštitucij smo v začetku tega tedna uskladili smernice za izvedbo študijskih dejavnosti v zimskem semestru 2020/21, ki jih bomo na Univerzi v Mariboru implementirali v navodila članicam za organizacijo študijskega procesa in seveda z njimi seznanili vse deležnike, tako študente, zaposlene kot zunanje sodelavce, ki pristopajo v stavbe Univerze v Mariboru. Prva skrb na Univerzi v Mariboru je zdravje tako študentov, kot zaposlenih, prav tako pa tudi kakovostna izvedba akreditiranih študijskih programov, zato si bomo pri tem prizadevali, da bomo v čim večji meri študijski proces izvajali v prostorih Univerze v Mariboru ter tako postopoma, kot bo mogoče, akademsko življenje vračali v običajne tirnice.«   

Prof. dr. Klavdija Kutnar, rektorica Univerze na Primorskem: »V trenutnih razmerah je varnost študentov in zaposlenih naša prva skupna skrb. Zato vsi akterji stalno iščemo najoptimalnejše rešitve in tehtamo različne možnosti ter iščemo pravo ravnovesje med varnostjo vseh, kakovostjo izobraževanja in raziskovanja, varovanjem osebnih podatkov in zagotavljanjem enakega dostopa ter enakih pravic vsem. Vsi skupaj si želimo čimprejšnjega povratka v običajne razmere, ko bomo lahko spet sprejeli vse študente v predavalnice, laboratorije in specializirane predavalnice istočasno, ko ne bomo omejevali zadrževanja v naših prostorih in bomo lahko ponovno v polnosti živeli akademski in študentski utrip. Do takrat pa bo potrebno naše delo prilagajati. In verjamemo, da dogovorjene smernice trenutno predstavljajo zadovoljivo začasno prilagoditev in s tem najboljši možen kompromis med vsemi različnimi in obstoječimi pravicami.« 

Prof. dr. Danilo Zavrtanik, rektor Univerze v Novi Gorici: »UNG podpira smernice za izvedbo študijskih dejavnosti v zimskem semestru 2020/21, ki sta jih pripravila MIZŠ in NIJZ. Bomo pa na UNG, glede na dosedanje pozitivne izkušnje in za zagotavljanje čimbolj kakovostnega, dostopnega in vključujočega pedagoškega procesa, v času trajanja ukrepov izvajali pedagoške dejavnosti v “hibridni” obliki. Na UNG bo tak način poučevanja potekal v obliki predavanj v živo v predavalnici, s sočasnim predvajanjem predavanj (zvok, slika, prosojnice, tabla) preko internetnih povezav. To je edini način, ki omogoča udeležbo na predavanjih tudi študentom, ki iz različnih razlogov ne morejo sodelovati na klasičnih predavanjih v predavalnici, kar smo sicer že zagotavljali tudi pred pandemijo.«

Klemen Peran, predsednik Študentske organizacije Slovenije: "ŠOS je v preteklih tednih intenzivno sodeloval pri pripravi Smernic za izvedbo študijske dejavnosti v prihajajočem zimskem semestru. Glede na izkušnje ob izvajanju študija na daljavo v preteklem študijskem letu smo zagovarjali izvedbo študijskih aktivnosti v živo, kjer je mogoče upoštevati smernice, ki jih je podal NIJZ. Kakovost študija in pridobljeno znanje sta namreč neprimerljivo večja ob izvajanju študija v živo. Študij po bolonjski reformi je tako ali tako že organiziran na način, da študente usmerja k samostojnemu delu in študiju, kontaktne ure (predavanja, seminarji in vaje) so minimizirane. Veseli nas, da so v končnem besedilu smernic upoštevani vsi predlogi, ki smo jih študenti tekom usklajevanja predali MIZŠ. Študente pa še naprej spodbujamo k upoštevanju priporočil, podanih s strani NIJZ in MIZŠ." 

Branimir Štrukelj, predsednik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije: »Za SVIZ je bistvenega pomena, da se vsi socialni partnerji zavzemamo, da je v usmeritvah jasno zapisano, da ima prednost izvedba študijskega procesa v živo, če je ob tem le mogoče zagotoviti upoštevanje priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Končne smernice so, glede na to, da so razmere trenutno nepredvidljive, spisane ustrezno, v njih pa je upoštevano, kar smo se dogovorili v delovni skupini. SVIZ se v skladu s tem pridružuje skupni izjavi.«

Prof. dr. Marko Marinčič, predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije:  »Prav se nam zdi, da je Nacionalni inštitut za javno zdravje izdal usmeritve oz. priporočila, ki javnim univerzam nudijo poenoten okvir za izvedbo študija, podobno kot je to urejeno za osnovne in srednje šole. Menimo namreč, da prilagajanje oblik študija posebnim razmeram tudi na najvišji ravni izobraževanja ne more biti v celoti prepuščeno posameznim univerzam, fakultetam in celo oddelkom, med drugim zato, ker ustanove in njihove enote ne morejo prevzeti vse odgovornosti za odločitve, ki zadevajo zdravstveno varnost celotnega prebivalstva. Okvir se nam zdi povsem zadosten in lahko nadomesti natančnejša navodila na nižjih ravneh izobraževanja, saj lahko v konkretnih situacijah za zdravje udeležencev študijskega procesa poskrbijo zgolj ti udeleženci sami, in sicer z odgovornim ravnanjem. Predvsem smo zadovoljni, da usmeritve zdravstveni vidik dopolnjujejo s specifičnimi pedagoškimi potrebami, pri čemer dajejo absolutno prednost izvedbi v živo, ki je predvidena tudi z akreditiranimi študijskimi programi. Kombiniranje žive in online izvedbe, ki bo v primeru slabših epidemioloških razmer ponekod morda nujno, že pomeni začasno prilagoditev, ki s seboj prinaša številne logistične zaplete in stroške. Izvedba zgolj v virtualni obliki pa je po teh smernicah upravičena samo v res utemeljenih posebnih primerih. Živi stik med udeleženci študija ima s pedagoškega stališča nenadomestljive prednosti. Poleg tega je pomembna naloga in odgovornost javne univerze, da goji živo akademsko skupnost.«

Poziv Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport glede začetka študijskega leta

V Visokošolskem sindikatu Slovenije smo zadovoljni, da nam je v preteklem semestru kljub epidemiji uspelo s poukom na daljavo izpeljati velik del študijskega procesa. Vendar obenem ugotavljamo – to se ujema tudi z večinskim mnenjem, ki smo ga zaznali med študenti – da študijskega leta prav na nobenem področju nismo mogli izpeljati v neokrnjeni obliki in na enaki ravni. To ne velja samo za različne vrste praktičnih vaj, temveč prav za vse oblike študija, pri katerih je pomembna interakcija v prostoru, torej za vse tisto, v čemer se univerzitetni študij razlikuje od branja priročnikov in spremljanja posnetih predavanj na spletu. Tvorni del študijskega procesa pa je tudi vse tisto, kar se znotraj univerzitetne skupnosti dogaja mimo formalnih študijskih dejavnosti; večina tega je v zadnjem semestru izostala.

Študijski proces v živo in druge oblike medosebnega stika znotraj akademske skupnosti razumemo kot temelj funkcionalne in v družbeno okolje vpete univerze. To je še posebno pomembno v primeru visokošolskih ustanov, kot so tri slovenske javne univerze; te so bile ustanovljene zato, da prebivalstvu Slovenije omogočajo vsestranski razvoj, te naloge pa kot iz življenjskega okolja izolirane »dopisne« ponudnice znanja ne bi mogle učinkovito opravljati.

V primeru, da se epidemija ne bo stopnjevala, se zavzemamo, da se čimvečji del študija že oktobra izvede v živo. Dopuščamo možnost, da bo zaradi splošnih razmer in zaradi občasnih primerov kolektivne karantene zaradi okužbe posameznikov treba klasične oblike nekaj časa kombinirati z virtualnimi, vendar to razumemo kot ukrep v sili, ki mu bo sledila čimprejšnja vrnitev v normalne razmere. Glede študija v živo se zavzemamo se za čimbolj življenjska napotila, ki bodo upoštevala zrelost odraslih oseb in specifične okoliščine pedagoškega procesa na univerzi. Ob strogem upoštevanju higienskih pravil in uporabi zaščite, kar lahko pri odrasli študentski populaciji pričakujemo, univerza pač ne more biti bolj rizično okolje kot trgovski center. Predvsem pa ne vidimo nikakršnega razloga, da bi bil režim na univerzah enak ali celo strožji kot v osnovnih in srednjih šolah. Opraviti imamo s populacijo, ki lahko marsikatero omejitev (npr. neprestano razkuževanje prostorov, kar je že trenutno samo priporočeno) kompenzira z odgovornim vedenjem.

Od Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport pričakujemo jasne usmeritve glede žive izvedbe študija. Te usmeritve so potrebne čimprej, ker je množica študentov v negotovosti glede najema bivališča, organizacije prevoza in podobno. Pri visokošolskem študiju gre za tako pomemben javni interes, da odgovornost ne more biti v celoti prepuščena univerzitetni avtonomiji. Država, v tem primeru Ministrstvo za izobraževanje znanost in šport, je dolžna brez dvoličnega sklicevanja na »avtonomijo« univerz aktivirati model izvedbe visokošolskega študija v živo; če državi manjka izvirnih idej ali če trenutna ministrska garnitura nima časa za ukvarjanje z visokim šolstvom, naj se nasloni npr. na italijanski model.

Obenem od univerzitetnih vodstev, ki s svojo pasivnostjo hote ali nehote spodbujajo stihijsko preobrazbo naših univerz v obrobne dopisne šole, pričakujemo, da bodo oblikovali kolikor mogoče enotna in enostavna pravila, da ne bodo učitelji in študenti znotraj iste univerze ali celo iste fakultete kaotično razpeti med resničnimi in virtualnimi prostori. Pri tem virtualne rešitve razumemo strogo kot začasne, dokončno rešitev pa vidimo šele v vrnitvi k študiju v živo.

Ljubljana, Maribor in Koper, 27. 8. 2020

 

za Visokošolski sindikat Slovenije

dr. Marko Marinčič, predsednik

Podpora Sindikatu novinarjev Slovenije

V Visokošolskem sindikatu Slovenije podpiramo stališče Sindikata novinarjev Slovenije, da je pred morebitnimi korenitimi spremembami medijske zakonodaje potrebna široka javna razprava, ki naj bo predvsem strokovna in čimmanj podvržena ozkim strankarskim interesom. Menimo, da so spremembe in izboljšave pri delovanju RTV Slovenija potrebne, vendar bi morale izhajati iz javnega poslanstva te ustanove, ki daleč presega spremljanje dogajanja v lokalni politiki. RTV Slovenija s stališča javnega interesa razumemo kot kulturno ustanovo v najširšem smislu te besede. Te naloge že zdaj ne izpolnjuje idealno (med drugim zaradi prevelikega vpliva strankarske politike na programski svet), še slabše pa bi jo, če bi bila podvržena finančnim pritiskom in komercializaciji, kar iz nove zakonodaje neposredno izhaja. Namesto tega bi bilo treba takoj zmanjšati število strankarskih predstavnikov v programskem svetu.

Velik korak nazaj bi pomenila tudi sprememba, po kateri bi izvršna oblast dobila neposreden vpliv na Slovensko tiskovno agencijo. Sedanja ureditev terja vsaj iskanje kompromisnih kadrovskih rešitev v Državnem zboru in s tem politiko sili v samoomejevanje. Agencija ne sme postati organ vlade; slednja ima za posredovanje svojih sporočil dovolj svojih lastnih kanalov. Podrejanja nacionalne tiskovne agencije vladi si lahko želi samo oblast, ki je prepričana, da bo trajala večno. Dokler imamo parlamentarno demokracijo, je lahko taka želja samo iracionalna. Racionalna je samo toliko, kolikor je eksplicitno nedemokratična. Ker si ne želimo, da bi agencija postala orodje cenzure in propagande, najsi bo »desne« ali »leve«, tako rešitev zavračamo.

V Ljubljani, 15. julija 2020

za Visokošolski sindikat Slovenije

dr. Marko Marinčič, predsednik

Nadomestilo za čakanje in dodatki v času epidemije ter nadomestilo za uporabo lastnih sredstev

Protikoronski interventni zakon ZIUZEOP je v 26. členu samo za napotene na čakanje v zasebnem sektorju, ne pa tudi za javne uslužbence, določil, da nadomestilo plače na čakanju, ki sicer znaša 80 % plače, ne sme biti nižje od minimalne plače. Sindikati smo med nastajanjem zakona opozarjali, da gre za diskriminacijo, a takrat se je mudilo z njegovim sprejemom. Nato sta vlada in DZ v noveli ZIUZEOP-A popravila to krivico samo na pol, z jasno veljavo šele od začetka maja dalje, ne pa tudi od uradnega začetka epidemije, 13. 3. 2020 dalje. KSS Pergam je dosegla, da je MJU 22. 5. izdalo pisno pojasnilo vsem delodajalcem v javnem sektorju, da minimum nadomestila na čakanju velja od 13. 3. in da naj tistim, ki so prejeli nadomestilo, nižje od minimalne plače, izvedejo poračun.

Rektorji javnih univerz so se pred tem že dogovorili, da bodo krivico poravnali na način izplačila delne solidarnostne pomoči. Opozorili smo jih, da bi to lahko bilo pravno sporno, saj je znesek solidarnostne pomoči fiksen in bi jo bilo težko upravičiti pri tistih pod 36. PR, ki so bili z napotitvijo na čakanje oškodovani pri svojem dohodku v znesku, ki je manjši od zneska solidarnostne pomoči. Namesto tega smo napore vložili v to, da je MJU s pojasnilom priskrbelo pravno podlago za doplačilo nadomestila plače za čas čakanja na delo zaradi epidemije.

Kdor je bil zaradi epidemije oškodovan na drugačne načine in lahko to dokaže, naj izkoristi možnost in vloži zahtevek za delodajalčevo solidarnostno pomoč. Članom sindikatov pripada 20 % višja. Opozarjamo pa pred populistično in neutemeljeno kampanjo nekaterih sindikatov, ki so javnim uslužbencem obljubljali, da lahko vsi po vrsti prejmejo delodajalčevo solidarnostno pomoč zgolj zato, ker se je zgodila epidemija.

***

V javnem sektorju je v času epidemije zaradi vladne neresnosti prišlo do velikih in neupravičenih razlikovanj zaposlenih v različnih medsebojno primerljivih ustanovah pri dodelitvi 65% dodatka za delo v rizičnih razmerah po 39. členu KPJS in dodatka za nevarnost in posebne obremenitve po 71. členu ZIUZEOP. Ta člen je zajamčil, da bo vlada delodajalcem financirala stroške izplačila obeh dodatkov, v praksi pa je vlada pošiljala protislovne signale delodajalcem. Univerze niso dobile od MIZŠ nobene usmeritve glede dodatka za delo v rizičnih razmerah, glede dodatka za nevarnost in posebne obremenitve pa je vlada 23. 4. sprejela razrez in smernice, po katerih visoko šolstvo dobi 63.799 EUR za tiste, ki so bili v prvih dveh tednih epidemije najbolj obremenjeni s prehodom na delo od doma.

VSS Sindikat UL je vodstvu UL 27. 4. 2020 predlagal proaktiven pristop, sicer bi bile možnosti, da bi vlada refundirala stroške dodatkov, minimalne. Predlagal je tudi, naj pičla vladna sredstva za dodatek za nevarnost in posebne obremenitve prednostno razdeli informatikom in izvajalcem praktičnih predmetov, ki so na daljavo izvajali zahtevne simulacije laboratorijskih ipd. vaj. 19. 5. je VSS pisal rektorjem treh univerz na temo dodatkov in nadomestila plače na čakanju (ko je kazalo, da MJU ne bo izdalo pojasnila).

UL je 20. 5. predlagala tri stopnje kombinacije obeh dodatkov. Dodatnih 100 % naj bi dobili zaposleni na določenih inštitutih UL MF, kjer izvajajo laboratorijsko delo za zdravstveno dejavnost in preučujejo brise za test okužbe z novim koronavirusom. 65 % naj bi dobili tisti, ki so v času epidemije delali na delovnem mestu s strankami, pošto ali v čiščenju in vzdrževanju. UL je predlagala 20 % dodatek za tiste, ki so v času epidemije delali v stavbah članic in pri tem niso imeli fizičnega stika s strankami. VSS SUL je podprl ta predlog, hkrati pa predlagal univerzi, naj v sklepih jasno navede, za kateri dodatek gre, in naj dodatka za delavce v zdravstveni dejavnosti izterja od Ministrstva za zdravje, zato da bo denar, ki ga je vlada namenila študijski dejavnosti, lahko izplačala tistim, ki so bili najbolj obremenjeni pri prehodu na delo na daljavo. Glede teh je ponovil svoj predlog, naj sredstva dodeli predvsem informatikom in izvajalcem praktičnih predmetov, ki so na daljavo izvajali zahtevne simulacije laboratorijskih ipd. vaj.

Po prejemu vladnih smernic je UL znižala svoj predlog in nam 1. 6. poslala v mnenje predlog Sklepa o določitvi del in nalog, ki se na UL v času epidemije opravljajo v nevarnih pogojih. Tam je za veterinarje in čistilke predvideno le 75% priznavanje 65% dodatka za delo v rizičnih razmerah, za poštne receptorje 40% in za ostale delavce v pisarna 20-odstotno, toreh 0,20 x 0,65 = 13 %. Sindikat je 3. 6. odgovoril, da je do tega modela faktorizacije zadržan, poudaril je avtorstvo in odgovornost vlade, podprl je, da upravičenci po dveh mesecih in pol epidemije končno dobijo izplačilo, kakršnega vlada pač dovoli, in opozoril na možnost individualnih dožb in poračuna vsem. Predlagal je, da se deleže priznavanja dodatka opredeli kot fiksne in ne kot maksimalne ter da naj zaradi izjemno zahtevnih delovnih in prostorskih pogojev na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo  UL MF polni dodatek prejmejo tudi administrativni delavci.

***

VSS je predlagal univerzam določitev nadomestila za uporabo sredstev zaposlenega (J150) tistim, ki v času epidemije ali tudi po njej delajo od doma. Ta pravica izhaja iz zakona, ni pa bila doslej konkretizirana v kolektivni pogodbi. MIZŠ kljub prizadevanjem UL ni podalo jasne usmeritve, kot standard, ki ima lahko nek orientacijski pomen tudi za ostale dele javnega sektorja, pa smo predlagali pravilnik MORS. V dejavnosti obrambe zaposleni, kadar delajo od doma, prejmejo nadomestilo v višini 1 EUR dnevno, če uporabljajo lasten računalnik, 1 EUR dnevno za uporabo lastnega telefona in 2 EUR dnevno za ostale stroške prostora in vzdrževanja.

UL je 28. 5. 2020 poslala sindikatom v mnenje predlog Navodil za občasno delo strokovnih delavcev na domu po dogovoru. Uporabljalo se bo v času, ko je epidemija že preklicana, ukrepi pa še veljajo in je zaželeno, da vsaj del strokovnih delavcev dela od doma. Uporabljalo se bo tudi potem, ko ukrepov ne bo več, in sicer na željo zaposlenega in ob odobritvi nadrejenega en dan v tednu. UL je predlagala nadomestilo za uporabo sredstev zaposlenega v višini 2 EUR na dan, in sicer pod predpostavko, da strokovni delavci pri delu na domu uporabljajo službene računalnike, kar pa večinoma ne drži. Predlog Navodil je prav tako zmotno domneval, da vprašanja nadomestila pri delu pedagogov in raziskovalcev na domu ni treba rešiti tu ali drugod, saj naj bi bilo vse v zvezi s tem urejeno že v Pravilniku o delovni in pedagoški obveznosti visokošolskih učiteljev in sodelavcev. VSS SUL je 31. 5. opozoril UL, da je potrebno pri višini nadomestila upoštevati, ali zaposleni doma uporablja službeno ali lastno opremo, in da je potrebno nekje določiti tudi višino nadomestila za akademske delavce, seveda v enaki višini kot za strokovne. Rektor je upošteval obe pripombi in je v Navodilih za občasno delo na domu po dogovoru in v Navodilih za določanje plač in drugih prejemkov (oboje je sprejel 1. 6.) določil, da zaposlenim, kadar delajo zunaj prostorov delodajalca, pripada dnevno nadomestilo v višini 2 EUR, če delajo na službeni opremi, ali 3 EUR, če delajo na lastni opremi.

***

Dokumenti so dostopni tule. Razvrstite jih kronološko.