Novi Zakon o visokem šolstvu (2025)

Vlada je po dobrih dveh letih snovanja in usklajevanj med deležniki aprila 2025 poslala predlog novega Zakona o visokem šolstvu (ZViS) v DZ. Predlog zakona v pomembni meri izhaja iz veljavnega, ki je bil mnogokrat noveliran.

Med novimi vsebinami so objektivno najpomembnejše določbe o financiranju. Že dosedanji zakon je na papirju zagotavljal ciljni obseg proračunskega financiranja študijske dejavnosti v višini 1 % BDP, toda ker se leta 2016 ni bilo mogoče dogovoriti za formulo postopne rasti proračunskega financiranja, je to stagniralo na 0,55 % BDP. 177. člen novega ZViS zagotavlja zvezno rast financiranja od naslednjega leta dalje, v letih morebitne recesije pa 122. člen zagotavlja, da ne bo rezov. Ker nedavno izplačana izredna sredstva za stroške plačne reforme niso vključena v Temeljni steber financiranja, bo povišica v naslednjem letu izračunana glede na letošnji obseg TSF, to pa pomeni, da bo večinoma zadoščala le za stroške reforme in kritje pravic iz aneksa h KPVIZ iz januarja lani, realno rast pa lahko pričakujemo šele v letu 2027.

129. člen prinaša univerzam pasovna sredstva za financiranje investicij. Tako bo lahko UL veliko bolj sistematično in kontinuirano kakor doslej, ko se je morala za vsako investicijo dogovarjati z vlado, pristopila k reševanju prostorskih težav članic. UL bo prevzela tudi skrb za študentske domove v Ljubljani, saj bodo po 182. členu pripojeni k univerzi v roku dveh let od uveljavitve zakona. Prav tako tudi dva novomeška javna visokošolska zavoda.

S sindikalnega vidika je najpomembnejši 108. člen, ki določa normative neposredne pedagoške obveznosti in različne opcije za plačevanje dodatnega dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev. Gre za vsebine, ki jih je v veljavnem ZViS urejal 63. člen. V določenih elementih smo dosegli njihovo izboljšanje v primerjavi z veljavnim zakonom in večji konsistentnost člena. Člen določa fiksne normative NPO, kakršni že veljajo, pri čemer je bil v ZViS-u od Zujfa dalje naveden učiteljski normativ 5-7 ur tedensko. Poleg razlogov večje skupine študentov in dela na projektu 4. odstavek omogoča pedagoško razbremenitev tudi zaradi zahtevnejše funkcije, za kar veljavni ZViS ni dajal podlage. Novi ZViS določa strokovne sodelavce pri pedagoškem procesu kot pedagoški profil in jim daje opcije pedagoške razbremenitve, plačane pedagoške nadobveze in dopolnilne zaposlitve na projektu. 12. odstavek določa, da se predhodno izkoriščenost vseh možnosti, preden lahko zavod s pedagoškim delavcem sklene avtorsko ali podjemno pogodbo za pedagoško delo, preverja na ravni posameznika in ne institucije. To onemogoča prekarno pedagoško delo, saj se institucije ne bodo več mogle zatekati k interpretaciji, da predhodno »izkoriščene vse možnosti« pomenijo to, da v svojih finančnih in kadrovskih načrtih pač nimajo denarja za zaposlitve, temveč bo to pomenilo, da je pedagog že nekje drugje polno in še dopolnilno zaposlen.

Pot do takšnega 108. člena je bila trnova. Vse različice zakona od lanskega junija dalje so namreč vsebovale variabilne normative »do x ur«, ministrstvo in rektorji pa so zavračali pomisleke, da bi to lahko vodilo v različne zlorabe in privilegije. V takem primeru namreč ne bi bilo jasno, od kod navzgor in navzdol se štejeta pedagoška nadobveza in pedagoška razbremenitev. Januarja 2025 smo zato blokirali obravnavo predloga ZViS na Ekonomsko-socialnem svetu. Malo pred tem smo na rektorsko pobudo pisali ministru in izrazili zaskrbljenost, ker vlada še ni odobrila dodatnega denarja univerzam za stroške plačne reforme, v pismu pa smo izpostavili tudi problem variabilnih normativov. S tem smo dobili priložnost za preureditev 108. člena, saj nas je minister pozval, naj VSS pripravi alternativni predlog, in sklical sejo deležniške delovne skupine za uskladitev zakona. Vendar so nekateri v sindikatu zatem vlekli nenavadne poteze, kar je izkoristila Rektorska konferenca (RKRS) in pripravila še hujši predlog člena, po katerem bi učiteljski normativ lahko tudi poljubno presegal 6 ur. Minister je bil toliko korekten, da je pozval sindikate in RKRS, naj se uskladijo o 108. členu, predsednica RKRS pa je na sestanek povabila tudi predsednike vseh univerzitetnih sindikatov VSS, saj ni bilo povsem jasno, kdo zastopa stališča VSS.

Na februarskem sestanku so morali rektorji kar hitro popustiti pri ideji o normativih »nad x ur«. Tu se je spet pokazal strateški pomen aneksa h KPVIZ iz januarja lani. Niso pa hoteli popustiti pri ideji normativov »pod x ur« in celo nekateri člani pogajalske skupine VSS so začeli izražati pripravljenost za sprejem takšnih variabilnih normativov. Vse pa se je spremenilo, ko so rektorji dobili bistveno vprašanje, na katerega niso imeli dobrega odgovora: kako bi lahko zagotovili, da na bogatih članicah ne bi veljali nižji, na revnih pa višji normativi? To bi seveda vodilo v neenake pogoje za raziskovalno delo in v še hitrejšo kadrovsko širitev in večanje institucionalne moči bogatih članic. Tako smo obranili fiksne normative NPO in je nastal predlagani 108. člen.

Člen tudi razčiščuje nejasnost, ki jo je povzročil 17. člen novembrskega aneksa h KPVIZ, po katerem pedagoško razbremenjeni ne smejo dobiti izplačane pedagoške nadobveze, četudi jo oddelajo in je morda izkazana zaradi matematike razbremenitev. Ta dva instituta bosta po novem na podlagi 8. odstavka izrecno združljiva.

Zato pa člen v 6. odstavku prinaša regulacijo dolgotrajne pedagoške nadobveze: v takem primeru bo moral zavod izpeljati postopke za dodatne zaposlitve. Zahtevalo jo je MVZI in to napovedalo že v končnici stebrnih pogajanj kot hrbtno plat svojega predloga polnega vrednotenja nadobveze. VSS pa je regulacijo sprejel, ker je to korektno do tistih, ki bodo dobili priložnost za pedagoško zaposlitev. Kaj bo 6. odstavek prinesel v praksi, bomo še videli. Po mojem mnenju bo potrebno razlikovati med kratkotrajnimi (nadomeščanja odsotnih sodelavcev in letna nihanja števila študentov) in dolgotrajnimi razlogi za nastanek nadobveze. Denar za dodatne zaposlitve ni problem, saj so univerze v tem mesecu že prejele sredstva za zvišano vrednotenje nadobveze, ki jih bo treba prerazporediti med več zaposlenih.

Navodila UL za uvrstitev v višji PR

UO UL je 19. 12. 2024 hkrati z novim Aktom o sistemizaciji sprejel tudi Navodila UL za uvrstitev v višji PR po 22. členu plačnega zakona ZSTSPJS. Vsebinsko gledano so ta navodila prepisala vsebino 22. člena in določila odgovornosti v postopkih na UL.

Skupina dekanov pa je v naslednjih mesecih pripravila predlog dopolnitve Navodil. Glavni namen 22. člena ZSTSPJS je omogočiti novo zaposlenim, ki so bili doslej zaposleni zunaj javnega sektorja ali v tujini, takšen dvig uvrstitve, kakršnega bi glede na svojo delovno dobo dosegli z napredovanji v javnem sektorju. Omogoča tudi popravke uvrstitev tistim, ki so zaradi premestitve v višji tarifni razred izgubili napredovanja. Pripravljalci dopolnitve Navodil pa so predlagali precej širšo uporabo 22. člena. Pripravili so kriterije, po katerih bi lahko v najvišji PR uvrstili pedagoge in raziskovalce z izjemnimi dosežki, a ne samo to. Množično bi dvignili tudi vse redne profesorje z dolgoletnim stažem in nosilce najzahtevnejših funkcij.

VSS SUL je podal negativno mnenje. Opozorili smo, da namen 22. člena ZSTSPJS ni množičen popravek plač. Poleg tega smo opozorili, da je lahko pravno sporna dodatna kompenzacija za opravljanje funkcij poleg pedagoške razbremenitve in položajnega dodatka, ki ju predpisi že določajo. Predvsem pa smo predlog ocenili kot nespodoben v razmerah, ko je na UL še vedno več deset prekarnih pedagogov, ki bi jih univerza morala zaposliti, a jih plačuje samo s skromnimi honorarji, vodstvo UL pa se pri tem izgovarja na pomanjkanje denarja. Isto velja za IRD sredstva, ki jih nekatere članice zagotavljajo v višini, kot jo določa kolektivna pogodba, nekatere v nižji, nekatere pa sploh ne. Predlog množičnega dviga plač rednih profesorjev smo vzeli kot dokaz, da denar je. Zato smo pozvali UO UL, naj najprej poskrbi za najranljivejše in za pravice iz kolektivne pogodbe.

Rezultat našega stališča na seji UO UL 17. 4. 2025 je bil naslednji. Prvič, dopolnitev Navodil vsebuje zaostrene pogoje za dvig plač starejših rednih profesorjev, določbe o dvigu uvrstitev funkcionarjev pa so umaknili in obljubili, da bodo za mnenje o zakonitosti vprašali ministrstvo. Po oceni članov UO UL bo na podlagi sprejetih kriterijev mogoče v najvišji PR dvigniti nekaj deset učiteljev in raziskovalcev na celotni UL. In drugič, v merilih za delitev sredstev za študijsko dejavnost v letu 2025, ki jih je UO UL sprejel na isti seji 17. 4. 2025, je ena od postavk namenjena tudi zaposlitvam prekarnih pedagogov. V trenutku sprejema sicer na njej ni bilo dovolj denarja za zaposlitev vseh že v letošnjem letu, a proces se je začel, in vztrajali bomo, dokler ta najhujša oblika izkoriščanja ne bo v celoti odpravljena.

Vsa gradiva so objavljena tule.

Normativi za strokovna dela na članicah UL, 2025

UO UL je 17. 4. 2025 sprejel nove normative za strokovna dela na članicah. Prejšnji so veljali od leta 2016. Predlog normativov so dve leti pripravljali glavna tajnica UL in tajniki članic. VSS SUL je s pisnimi pripombami in pogajanji uspel izboljšati normative na naslednjih področjih dela: promocija, študentski referati, mednarodne izmenjave, kadrovske službe, upravljanje zahtevnih projektov, varnost pri delu, informatika, knjižnice, založništvo, knjigarne in podpora pedagoškemu in raziskovalnemu procesu (laboratoriji, umetniški arhivi).

Vsa gradiva so objavljena tule.

Rektorske volitve UL 2025

 

VSS – Sindikat UL je kandidatkama in kandidatu za rektorico/rektorja UL zastavil naslednja vprašanja, da bi pomagal članicam in članom pridobiti boljši vpogled v njihove programe in stališča.

1.) V čem vidite pomen normativov NPO?

2.) Kaj menite o ideji, da bi bilo vrednotenje poučevanja malih skupin študentov faktorizirano s faktorji pod 1, zaradi česar bi bil normativ učitelja višji od 6 ur tedensko oziroma normativ asistentov višji od 10 ur tedensko?

3.) Ali ima univerza po vašem mnenju odgovornost, da zaposlenim zagotovi materialna sredstva za temeljno raziskovalno in umetniško delo, s katerimi razpolagajo individualno?

4.) Kako bi uredili delovnopravni položaj prekarnih pedagogov, ki opravljajo delo na UL samo na podlagi avtorskih pogodb in nimajo varnih zaposlitev drugje?

5.) Kako bi zagotovili stabilizacijo zaposlitev čistih raziskovalcev, ki so zaposleni na začasnih, projektno financiranih pogodbah o zaposlitvi? Kakšno je vaše mnenje o učinkovitosti premostitvenih skladov, ki so bili ustanovljeni za ta namen?

6.) Med strokovnimi delavci je v zadnjih letih veliko fluktuacije, s čimer izgubljamo kontinuiteto znanja. V čem vidite vzroke zanjo? Kako bi lahko UL postala bolj zaželen in konkurenčen delodajalec strokovnih delavcev?

7.) Kakšno je vaše mnenje o elektronskem evidentiranju ne le prisotnosti, temveč tudi prihodov na delo in odhodov z dela akademskih in strokovnih delavcev?

8.) Kako je treba po vašem mnenju izboljšati položaj članic UL s finančnimi težavami?

9.) Ali podpirate, da si članice UL medsebojno posodijo prihranjena sredstva, če vlada še v maju ne bo zagotovila dodatnih proračunskih sredstev za stroške plačne reforme in bo univerzi zmanjkalo centralnih sredstev za interventno ohranjanje likvidnosti finančno šibkejših članic?

10.) Kako in kam naj UL prednostno usmerja dodatna kosovna sredstva za študijsko dejavnost, ko bo na podlagi novega Zakona o visokem šolstvu v prihodnjih letih začelo hitro naraščati proračunsko financiranje?

11.) S sprejemom aneksa h KPVIZ je sobotno leto postalo pravica visokošolskih učiteljev, ki jo je delodajalec dolžan zagotoviti. Kakšne korake nameravate kot rektor(ica) narediti, da se bo ta pravica začela tudi dejansko izvajati?

12.) V tem rektorskem mandatu je UL določila pravila in instrumente upravljanja s pasovnimi sredstvi za znanstvenoraziskovalno dejavnost, pri čemer je predvideno njihovo korigiranje glede na dosedanje izkušnje. Kako jih ocenjujete in kako bi jih korigirali?

13.) Za kakšen sistem merjenja znanstvenoraziskovalne uspešnosti posameznikov, raziskovalnih skupin in institucij se zavzemate?

14.) V čem vidite pomen razvoja sistema mikrodokazil za UL?

15.) Ali je po vašem mnenju za visoko šolstvo dobro ali slabo, da je del enotnega plačnega sistema v javnem sektorju? Bi se zavzeli za izstop iz tega sistema?

16.) Ali menite, da je za visoko šolstvo dobro ali slabo, da zanj velja delovnopravna norma o zaposlovanju visokošolskih pedagogov in raziskovalcev za nedoločen čas?

17.) Kaj menite o ideji, da bi po več ponovnih izvolitvah vsi nazivi postali trajni?

18.) Vlada je v zadnjem predlogu novega ZViS iz začetka marca spremenila dolgo časa usklajeno določbo, po kateri imajo lahko članice univerze samostojno pravno subjektiviteto samo za izvajanje tržne dejavnosti. Po novem bi jim lahko univerza kot podizvajalkam delegirala izvajanje javne službe. Kaj menite o tem? Katere dobre in katere tvegane plati te ureditve vidite?

19.) Kakšno je vaše mnenje o učinkih Pravilnika UL o izogibanju nasprotju interesov, s katerim je UL skušala regulirati delo in dejavnost zaposlenih zunaj matičnega delodajalca? Ali bi ga bilo potrebno spremeniti in kako?

20.) Ena od vas je objavila imena dela svoje prorektorske ekipe, ostala dva ne. Koga od protikandidatov/-k, ki bi v prvem krogu volitev zasedel tretje mesto, bi bili pred drugim krogom pripravljeni povabiti v svojo prorektorsko ekipo?

Odgovori kandidatk in kandidata za rektorico/rektorja UL so objavljeni tule.

Izjava Sindikata Univerze v Mariboru v podporo Večerovim novinarjem

Izjava Sindikata Univerze v Mariboru v podporo Večerovim novinarjem

V Visokošolskem sindikatu Slovenije, Sindikatu Univerze v Mariboru (VSS SUM), z veliko zaskrbljenostjo spremljamo novice o novih odpuščanjih v časopisu Večer. Gre za nadaljevanje prakse lastnikov, ki z odločitvami kažejo na odsotnost zavedanja o pomenu kakovostnega novinarstva in odgovornosti, ki jo mediji nosijo v družbi. Takšni ukrepi ne le ogrožajo delovna mesta, temveč tudi spodkopavajo temelje neodvisnega in kritičnega poročanja, ki sta ključna za delovanje demokratične družbe.

Še zlasti smo ogorčeni, ker se ukinja samostojno uredništvo sobotne priloge Večera, ki je vedno veljala za intelektualen presežek in je prinašala najbolj kvalitetno branje, kar kaže na trende tabloidizacije časopisa. Kakovostni mediji so nepogrešljivi za obstoj informirane javnosti in zdrave države. Še posebej v severovzhodni Sloveniji je Večer že desetletja pomemben posrednik kakovostnih vsebin, ki odražajo lokalne in širše družbene teme. Z odpuščanji in krčenjem sredstev za novinarsko delo nastaja opustošen medijska krajina, ki slabša dostop do raznolikih in verodostojnih informacij.

V sindikatu izražamo polno podporo odpuščenim delavcem ter pozivamo lastnike in odločevalce, naj prepoznajo družbeno vrednost novinarstva in prenehajo z ukrepi, ki ogrožajo njegovo prihodnost. Podobno kot mi se tudi novinarski sindikat na svojem področju trudi za ohranitev dostojnih delovnih pogojev in kakovostnih medijev, ki jih naša družba še kako potrebuje.

Ob tem želimo dodati, da se odpuščanja dogajajo ob istem času, kot se je to zgodilo dr. Frideriku Klampferju na Filozofski fakulteti v Mariboru. Dogajanje kaže na številne podobnosti, želimo pa opozoriti, da je Večer vestno pokrival dogajanje in objavil izmenjavo številnih osebnih in drugih stališč. Ne znamo si predstavljati, kaj bi se zgodilo, če tega v družbi več ne bo. Če sklenemo: odpuščanje novinarjev pri Večeru je kot umor glasnika slabih vesti: ko enkrat odstraniš tistega, ki opozarja na težave, nihče več ne izve, da je bil umor sploh storjen. Če počasi ukinemo kakovosten Večer, ne bomo izgubili le časopisa, ampak tudi oči in ušesa, ki nam sporočajo, kaj se dogaja – vključno z novicami o lastnem pogrebu.

Maribor, 27. 3. 2025

Za VSS SUM

dr. Simon Zupan, predsednik

Izjava ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi dr. Frideriku Klampferju

Izjava ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi dr. Frideriku Klampferju

V Visokošolskem sindikatu Slovenije, Sindikatu Univerze v Mariboru, smo ogorčeni nad odločitvijo Univerze v Mariboru, ki je dr. Frideriku Klampferju, profesorju filozofije na Filozofski fakulteti, odpovedala pogodbo o zaposlitvi.

Formalni razlog za odpoved je domnevna nesposobnost dr. Klampferja, da bi pravočasno obnovil izvolitev v naziv visokošolskega učitelja. Iz skopega obvestila pa ni razvidno, da ključno vprašanje ni postopek izvolitve v naziv, ki še poteka, temveč odločitev univerze, da dr. Klampferju ne podeli dovoljenja za opravljanje dela do zaključka postopka, ki se v tovrstnih primerih praviloma izda rutinsko. Postopek obravnave njegove prošnje za odobritev dovoljenja zbuja močan vtis, da v ospredju niso bili interesi delavca, temveč – nasprotno – vprašanje, kako dr. Klampferju onemogočiti pridobitev dovoljenja. Na to kažeta samovolja in ponižujoča obravnava dr. Klampferja s strani dekana prof. dr. Friša, postopkovne napake in sklicevanje na pravne podlage, ki dr. Klampferju niso bile vročene.

Posebej zgovorni sta naglica in ihta, s katero se je peljal postopek. Za razliko od drugih podobnih primerov, kjer se je delavcem omogočilo, da brez veljavnega naziva in dovoljenja za opravljanje dela po izteku veljavnosti naziva brez vročene odpovedi do zaključka izvolitvenega postopka tudi po več mesecev ostanejo na delovnem mestu in opravljajo druga dela, se je univerza v tem primeru »potrudila« in dr. Klampferju odpoved vročila v dveh tednih.

Pomenljivo je, da se ne dekanu prof. dr. Darku Frišu ne rektorju prof. dr. Zdravku Kačiču v tem času ni zdelo potrebno dr. Klampferja povabiti na sestanek in se z njim pogovoriti osebno, čeprav na Univerzi v Mariboru dela 32 let, je nosilni steber študija filozofije v Mariboru in eden najvidnejših mariborskih izobražencev s področja humanistike.

Še več: namesto tega je univerza prek zasebne detektivke odpoved vročila komaj polnoletnemu sinu dr. Klampferja, ki ji je po naključju odprl vrata.

Da se je Univerza v Mariboru tako neusmiljeno znesla nad svojim dolgoletnim profesorjem, ki predava – etiko (!), pa je sploh simbolno dejanje, ki največ pove o stanju duha na mariborski univerzi.

Tako kot je veljalo v primerih vseh drugih delavcev, bo Sindikat Univerze v Mariboru tudi dr. Klampferju stal ob strani in mu zagotovil pravno podporo.

V Mariboru, 6. marca 2025

Mag. Andrej Vogrin, predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije

Dr. Simon Zupan, predsednik Sindikata Univerze v Mariboru

Dr. Boris Vezjak, podpredsednik Sindikata Univerze v Mariboru

Damir Mlakar, podpredsednik Sindikata Univerze v Mariboru

Omejitev izplačevanja pedagoške nadobveze

Novembra 2024 sklenjeni aneks h KPVIZ, ki uvaja nova delovna mesta in odpravlja plačna nesorazmerja, v 17. členu izenačuje vrednost pedagoške ure v nadobvezi z redno uro, hkrati pa prepoveduje njeno izplačevanje tistim, ki so pedagoško razbremenjeni po 63. členu ZViS zaradi opravljanja funkcije ali dela na projektih. Po večinskem mnenju VSS je ukrep absurden, saj zniža plačo tistim, ki delajo največ. Menimo tudi, da je nezakonit in neizvedljiv, saj prepoveduje plačilo za delo, ki je bilo v tekočem študijskem letu že odrejeno in delno opravljeno. Že med stebrnimi pogajanji so mu nasprotovale predstavnice SUL in SUP, predstavniki SUM pa ne. Po sklenitvi aneksa je VSS je rektorska konferenca začela iskati rešitve in vprašala sindikate, ali bi podprli neko rešitev v novem ZViS. Predsednik VSS je skušal blokirati opredelitev VSS do tega predloga, čeprav je Predsedstvo VSS že v oktobru 2024 zavzelo stališče do tega vprašanja. Ker se je bližal 1. 1. 2025, ko aneks stopi v veljavo, je SUL sam predstavil vodstvu UL svoje stališče. Predlagal je, naj UL sporoči ministrstvu, da v tem študijskem letu ne more drugače, kot da odrejeno nadobvezo še naprej izplačuje, za naprej pa naj MVZI poskrbi za popravek pravne podlage. Ta predlog so nato sprejele vse univerze.