sobota, 18. marec 2017

Stališče do izhodišč za novi Zakon o visokem šolstvu

VSS se je aktivno vključil v pripravo izhodišč za novo visokošolsko (in raziskovalno) zakonodajo, ki nastaja v okviru delovnih skupin Sveta za visoko šolstvo in Sveta za znanost in tehnologijo.
Sindikalni predlog izhodišč iz avgusta 2016 opredeljuje vsebino javne službe, ki vključuje tudi doktorski študij in temeljno raziskovanje. Iz logike javne službe sledijo na strani države obveznost proračunskega financiranja; na strani izvajalcev pogoji za kakovost, ki med drugim pomenijo umeščenost v javni plačni sistem, načelo enakega plačila za enako vrsto dela (nadobveza, honorarci) in natančno opredelitev normativa n.p.o., da se prepreči faktorizacijo vrednotenja ur pod 1; na strani uporabnikov pa časovno neomejeno pravico do študija brez šolnine, tudi na 3. stopnji, medtem ko mora trajanje študentskih socialnih bonitet ostati časovno omejeno. Edini upravičen razlog za šolnine bi bila jezikovno ali časovno ločena (večerna) izvedba.
Predlagali smo model financiranja, ki izhaja iz financiranja študijskih programov, iz česar se da izračunati, koliko denarja je potrebnega za plače, koliko za materialne stroške obratovanja in temeljnega raziskovanja in koliko za investicije. Tako bi se izognili scenarijem iz zadnjih let, ko je vlada znižala obseg kosovnega financiranja za 12 %, univerze pa so se nato morale znajti z notranjimi rezi.
Poleg tega smo predlagali, da se bistveno izboljša stabilnost financiranja raziskovalne dejavnosti in raziskovalcev, preden bi se sploh lahko pogovarjali o zlitju visokošolske in raziskovalne sfere s skupnim zakonom o univerzah in inštitutih. Nekateri predstavniki akademskega menedžmenta se namreč zavzemajo za zlitje delovnih mest visokošolskega učitelja in raziskovalca. To bi vodilo v boje za prerazporejanje pedagoških ur, da bi raziskovalci, ki so financirani razpisno, tako zmanjšali svojo prekarnost oz. jo prerazporedili na zaposlene v visokošolski dejavnosti. Koristniki prekarizacije visokošolskih delovnih mest bi bili predvsem tisti z institucionalno močjo.
Nasprotni predlog izhodišč je podala skupina rektorjev in direktorjev velikih inštitutov. Zavzemajo se za avtonomijo na več ravneh. Ena od njih je organizacijska, kar pomeni, da zakon ne bi več določal, kateri so glavni organi zavodov in kako se jih imenuje (volitve), temveč bi dogovor med deležniki o tem prenesli na raven posameznih zavodov, kjer bi bil rezultat odvisen od trenutne pogajalske moči sindikatov in študentov. Prav tako bi se v socialnem dialogu znotraj vsake univerze posebej dogovarjali o vseh delovno pravnih vprašanjih, od plač do vprašanja zaposlovanja za nedoločen čas. Izrecno so se zavzemali za izstop univerz iz javnega plačnega sistema in izpod določil kolektivnih pogodb na državni ravni (te določajo umestitve v plačne razrede) bi vlado, ki je njihova sopodpisnica, razbremenil obveznosti zadostnega financiranja visokega šolstva. Ob potencialno zaostrenih finančnih razmerah bi bili sindikati na posameznih zavodih pahnjeni v vlogo stečajnega upravitelja pravic zaposlenih, saj bi lahko izbirali med odpuščanjem in nižanjem plač. Rektorji so želeli tudi proste roke (mimo Nakvis) pri spreminjanju in opuščanju študijskih programov, kar bi lahko bilo sredstvo za varčevanje in tudi alibi vladi za krčenje proračunskega financiranja.
VSS je podal odgovor na predlog rektorjev in direktorjev. Zatem je novembra 2016 v delovni skupini SVŠ nastala sinteza obeh predlogov izhodišč, ki vsebuje vse ključne varovalke za položaj zaposlenih.
Toda vodstvo MIZŠ je na skupno sejo SVŽ in SZT, sklicano za 15. 2. 2017, posredovalo povsem drugo besedilo, iz katerega so izginile praktično vse zakonske varovalke na področju pravic zaposlenih in kakovosti izobraževalnega procesa. S tem je izreklo nezaupnico ožji delovni skupini in tudi Svetu za visoko šolstvo, ki jo je imenoval. Največji problem je vsebina izhodišč, saj je zastavljena tako, da naj novi ZViS legalizira vrsto nezakonitih in samovoljnih praks na področju plač, pedagoškega normativa in vrste zaposlitev, ki se žal dogajajo na naših univerzah. Tak zakon bi bil povsem nesprejemljiv za zaposlene. VSS je zato 14. 2. 2017 pozval ministrico dr. Majo Makovec Brenčič k umiku neusklajenih izhodišč. Na skupni seji svetov za visoko šolstvo in za znanost in tehnologijo 15. 2. 2017 se je ministrica zavezala k vključitvi varovalk na področjih delovnega prava, plačnega sistema, pedagoškega normativa in demokratičnih volitev organov v dopolnjena izhodišča, ki jih bo MIZŠ poslalo v javno razpravo.
1. 3. 2017 je MIZŠ objavilo le malo spremenjena uradna izhodišča. Ta merijo na fleksibilizacijo normativa in plač, zlitje delovnih mest visokošolskega učitelja in raziskovalca in prekarizacijo učiteljev, ki bi postali odvisni od pridobivanja razpisnih in tržnih virov. Poleg tega se norčujejo iz sodbe Ustavnega sodišča, ki je že aprila 2011 zahtevalo zakonsko opredelitev visokošolske javne službe, izhodišča MIZŠ pa predvidevajo, da jo bodo definirali kar zavodi sami. VSS je ostro zavrnil izhodišča in skupaj s pripombami navedel tudi vrsto dosedanjih sistemskih in individualnih kršitev pravic zaposlenih in zlorab položaja, ki dokazujejo, da si nekateri rektorji in dekani ne zaslužijo povečane kadrovske avtonomije, saj bi se s tem njihova samovolja izjemno okrepila.
Ključni dokumenti so objavljeni na tej povezavi. Razvrstite jih kronološko.

četrtek, 16. februar 2017

Veriženje projektnih zaposlitev za določen čas

Na UL je veliko število raziskovalcev, ki jim delodajalec leta ali celo desetletja dolgo nezakonito veriži pogodbe o zaposlitvi za določen čas, čeprav bi jim moral po Zakonu o delovnih razmerjih (54. - 56. člen) izstaviti pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. UL je z Navodili za urejanje položaja asistentov-učiteljev (2015) in Navodili za zaposlovanje (2016) naslovila tudi problem raziskovalcev, vendar na način, ki je za dekane neobvezujoč, saj je le priporočilo. Februarja 2017 je pripravila predlog sprememb Navodil za zaposlovanje, ki pa položaj raziskovalcev potencialno še poslabšujejo. VSS - Sindikat UL je opozoril univerzo na pomanjkljivosti in predlagal zavezujoč pristop, ki naj sledi zakonu brez dodatnih pogojevanj in ki naj poišče tudi sistemske notranje finančne rešitve za obdobja, ko je raziskovalec začasno brez financiranja.

Ključni dokumenti so objavljeni na tej povezavi. Razvrstite jih kronološko.

torek, 14. februar 2017

Nova Merila UL za vrednotenje pedagoškega dela

UL je konec januarja 2017 po predhodnih posvetovanjih s sindikati objavila predlog novih Meril UL za vrednotenje dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev in ga poslala članicam v javno razpravo. VSS SUL se je vključil vanjo in univerzi poslal vrsto pripomb in predlogov.

Naši temeljni pripombi sta, da je prevajanje posrednega pedagoškega dela, sodelovanja pri upravljanju in zlasti raziskovanja v ure neizvedljivo in da bi bil temeljni učinek takih Meril krepitev nadzorovalne in pastoralne oblasti predstojnikov.

Predlagali smo, naj Merila določijo 45-minutno trajanje obračunske ure, sicer bo lahko prišlo do težav z zunanjimi nadzornimi institucijami ali do notranjega izumljanja faktorizacije. Zavrnili smo tudi faktoriziranje vrednotenja izvedbe predavanj s faktorjem pod 1 v skupinah z manj kot 10 študenti, saj je to nezakonito. Zavrnili smo možnost, da merila akademij, ki jim UL namenja premalo denarja, določijo drugačen, to je višji normativ, ki bi ga tako prilagodile svojemu finančnemu stanju. 63. člen Zakona o visokem šolstvu je nedvoumen in sodna praksa mu pritrjuje.

Rektorja smo opozorili, da mora v letni seštevek ur vključiti tudi dnevni odmor za malico. Zavrnili smo določbo, da se pri nadobvezi plača samo neposredno pedagoško delo, ostalih vrst dela pa ne. Zavrnili smo omejitev števila vaj učiteljev na največ štiri ure, saj ponekod v študijskih programih izrazito prevladujejo vaje. Opozorili smo, da je treba normativ določiti za vse poklice in tega vprašanja ne delegirati individualnim pogodbam o zaposlitvi, kjer to doslej ni bilo urejeno, saj lahko pride do velikih razlik med obremenitvijo posameznikov na istem delovnem mestu. Opozorili smo, da mora po Statutu UL soglasje k Merilom članice dati senat članice in ne Senat UL. Opozorili smo, da je mešanje vrednotenja dela, ki ima pravno podlago v ZViS, in plačnih napredovanj, ki ima podlago v ZSPJS, nesistemsko.

ponedeljek, 13. februar 2017

Javna podoba Univerze v Mariboru: sestanek z vodstveno ekipo UM

Maribor, 13. 2. 2017

Na Univerzi v Mariboru je 13. 2. 2017 na pobudo UM potekal sestanek vodstvene ekipe UM (prorektorji, dekani, študentski predstavniki) s predstavniki reprezentativnih sindikatov. Na vabilu na sestanek je bila edina točka dnevnega reda Javna podoba UM. Zbrane je nagovorila tudi predsednica VSS SUM Marija Javornik Krečič:

Spoštovani rektor, dekani in dekanice,
Najprej bi se zahvalila za povabilo in za sestanek, ki pa je po naši oceni bistveno prepozen ter vsebinsko zgrešen. Do sestanka je namreč prišlo šele v trenutku, ko imate pred sabo račun, račun za epiloge pravnih postopkov, v katere je zaposlene potisnilo vodstvo UM, in račun za nepripravljenost na socialni dialog. In če že na začetku izpostavim bistveno: ta račun, predvsem pa odločitve vodstva univerze, ki so do njega pripeljale, so glavni in edini razlog za slabo medijsko podobo UM v javnosti. Kljub temu dejstvu se še vedno ne pogovarjamo o tem, o čemer bi se morali (pravzaprav že pred leti):

·        o vzpostavitvi zakonitosti, spoštovanju predpisov in zakonov,
·        o popravi krivic (npr. z izdajo ustreznih Aneksov in izplačili za nezakonito nenapredovanje zaposlenim na UM),
·        o odgovornosti,
·        o spoštovanju interventne zakonodaje in vladni zavrnitvi avtentične razlage, iz česar je jasno, da se moramo pogovarjati o rektorskih volitvah, ki morajo biti letos – torej v letu 2017,
·        o Pravilniku o napredovanju na UM in kakšne posledice bi imela ad hoc razveljavitev za zaposlene, zato temu sindikati ostro nasprotujemo;
·        o tem, kaj bomo naredili, ker si naš delodajalec kot edini delodajalec v javnem sektorju v pripisuje diskrecijsko pravico, ki je ne po zakonu pa tudi po spornem Pravilniku sploh nima, in onemogoča napredovanja nepedagoškim delavcem za 2 plačna razreda, čeprav je to predvidel v finančnih načrtih in glede na to prejel sredstva;
·        ali bomo govorili o tem, kje vidimo rezerve in kje prepoznavamo nepotrebno trošenje univerzitetnega denarja, medtem ko domnevno za zakonita izplačila tega denarja ni.
·        Ali bomo govorili o priznanju, da se je končno dokazalo, da je avtonomija tudi na mariborski univerzi omejena z zakoni in pravnim redom v RS? Da univerza niso fevdi, vrtički, ali - če želite - zasebne korporacije, kjer lahko vodilni delajo povsem po svoje (domnevno v imenu dobrega gospodarja, avtonomije ali izvoljenosti).

To so vprašanja, ki zanimajo sindikate in ta vprašanja bi morala biti na dnevnem redu. Prepričani smo namreč, da je njihovo odporanje in iskanje odgovorov nanje edino trdno zagotovilo, da se bo UM povzpela tudi po lestvici pozitivne medijske prepoznavnosti.

Ampak ne. Sem smo bili povabljeni, ker je vodstvo presodilo, da je javna podoba Univerze slaba in ker - kot smo lahko slišali v dosedanjih izvajanjih -, naj bi bili za to krivi sindikati. Zdi se, da so nekateri tukaj poponoma pomešali osnovne pojme: Ne razlikujejo namreč, da je po definiciji naloga in pristojnost poslovodstva, da skrbi za finančne pogoje in zakonitost odločitev na instituciji, vloga sindikatov pa je, da skrbijo za pravice zaposlenih,

V iskanju razlogov za obstoječe stanje (finančno, materialno in moralno) ter posledično javno podobo univerze ste se tako usmerili na napačno tarčo – na sindikate. Torej na tistega, ki je nezakonitosti DOKAZAL, in ne tistega, ki jih je ustvarjal in dolga leta ohranjal, ki je morda zanje ne samo dvignil roko, ampak jih celo izvajal. Želeli ste se pogovarjati o javni podobi univerze v Mariboru:

·        Kje ste bili, spoštovani dekani in dekanice, ki zdaj dajate pobude za srečanja in razpravljate o tem, kaj je primerno in kaj ne, ko je Visokošolski sindikat od nastanka 2012 naprej dajal nešteto pobud, da naj nas vodstva univerze in fakultet razumejo kot zaveznika v odnosu do financerja in v nastopanju univerze v širšem družbenem prostoru?
·        Kje ste bili, ko smo v postopkih sprejemanja pravnih aktov in odločitev na UM (pa tudi na ravni države) s svojim strokovnim delom podali mnoge predloge, s katerimi bi lahko probleme razrešili sami?
·        Kje ste bili, ko so eskalirali za akademski svet nepojmljivi ekscesi (mobing, spolno nadlegovanje, prodaja diplome) in so v javnosti ob vaši obnemelosti ali celo tihi podpori (v nekaj primerih pa tudi javni) sporočali vaša simbolna vrednostna sporočila o tem, kaj je prav in kaj je tu dovoljeno, sprejemljivo, na tihem pa celo normalno ali zaželeno?
·        Ali ste postavili vprašanje, zakaj nekdo na vodilnem mestu za promocijo te univerze prejema bržkone dvakrat višjo plačo kot vaši asistenti v laboratorijih in predavalnicah, vi pa naj ne bi imeli denarja za izplačilo njihovih plač?
·        Ali ste postavili vprašanje o spodobnosti kazenskega preganjanja za 6 mesečno zaporno kazen sindikalnega predstavnika, medtem ko ostanejo druge dokazane nezakonistosti brez obrazov in posledic?
·        Ali ste se zavzeli za odprti dialog, ko je rektor na senatu prepovedal razpravo – pa smo naslednji dan o tem brali v časopisih, ker so bili na seji mediji?
·        Kje ste bili, ko je VSS podajal svoja pravna stališča na sejah organov? Ste jih prebrali, ste kdaj o tem razpravljali. V obdobju od nastanka VSS smo posredovali 257 opredelitev o dogajanju in 116 strokovnih pravnih mnenj in stališč -- vsebinskih opredelitev o različnih problematikah (nadobveza, sistemizacija, napredovanja…), s katerimi smo poskušali najprej razrešiti probleme znotraj naše institucije. Tukaj. In kaj smo ob tem doživljali. Opravičujem se, ker bom spomnila na konkreten dogodek, za katerega se mi zdi, da najbolj plastično ponazarja odnos, ki ga je na tej univerzi v poskusih vzpostavitve dialoga doživljal sindikat. V razreševanju številnih individualnih primerov na eni od fakultet je eden od dekanov, ki je danes tukaj,  povedal (opravičujem se, ker gre za po mojem mnenju neprimerno izražanje, a bom citirala): ''da se poserje na pravno mnenje'' sindikata. Ja, to je odnos, ki smo da doživljali.
 In zdaj naj bi se celo zagovarjali zaradi slabe javne podobe univerze?
Šele ko smo namesto pogovora in soočanja vsebinskih argumentov izkusili aroganco, ignoranco, tudi pritiske in osebne diskreditacije, smo sprožili 4 kolektivne delovne spore, 18 individualnih tožb in 6 inšpekcijskih prijav, ki so rezultirale v dokazanih sistemskih nezakonitostih.

Rezultati strokovnega dela sindikata so dosežki za zaposlene – ne privilegiji, ne bohotenje in razkošje, zgolj in samo izenačitev izpolnjevanja OSNOVNIH obveznosti do zaposlenih – enako kot na drugih javnih univerzah v državi. Mi smo svoje delo opravili. Pa vi?

Želela bi povedati še tole: dejstvo je, da kljub izrazitemu negativizmu do sindikatov na tej univerzi, so sindikati pomemben javnopolitični dejavnik. V preteklem obdobju se je VSS profiliral kot resen in kredibilen dejavnik v slovenskem visokošolskem prostoru – če si to priznate ali ne, če vam je všeč ali ne. In to navkljub številnim oviram in pritiskom predvsem (ali zgolj) na UM. Vse uporabljene poti in možnosti, da smo dosegli odpravo sistemskih anomalij, so bile LEGALNE in LEGITIMNE. Ob tem smo ohranili svojo avtonomnost, ostali smo konsistentni in zavezani svojemu poslanstvu.
Želim vam sporočiti, kar vam sporočamo od prvega dne našega obstoja: podporo za prizadevanje za stabilno proračunsko financiranje z naše strani imate zagotovoljeno, ravnanje, poti in možnosti, ki jih pri svojem delu v skladu s svojim poslanstvom izbira sindikat, pa niso vaša izbira! Če boste v vodstvu UM ravnali zakonito, legitimno in etično ter pri tem spoštovali zaposlene in človekovo dostojanstvo, ki jim pritiče, se bo medijska podoba naše univerze nemudoma in brez posebnega napora izboljšala. Do izpolnitve teh pogojev in brez tega so vsa prizadevanja in vsi sestanki zaman.

petek, 10. februar 2017

Pisni poziv Upravnemu odboru pred sprejemanjem Finančnega načrta Univerze v Mariboru za leto 2017

Maribor, 10. 2. 2017

Spoštovani predsednik, člani in članici Upravnega odbora UM,

pred sprejemanjem Finančnega načrta Univerze v Mariboru za leto 2017 na 24. redni seji UO UM, ki bo 14. 2. 2017 vas Visokošolski sindikat Slovenije, Sindikat UM (VSS SUM) v skladu s svojim poslanstvom, poznavanjem problematike in v luči zadnjih pravnih epilogov pisno poziva k zakonitosti, ki se kaže v spoštovanju razsodb Vrhovnega sodišča, končnih odločitev in naloženih ukrepov pristojne inšpekcije Ministrstva za javno upravo ter nenazadnje izhaja iz nalog, pristojnosti in odgovornosti, kot jih ima Upravni Odbor UM kot upravljalski organ.

Dne 3. 2. 2017 smo vam posredovali v vednost zahtevo vodstvu UM za posredovanje informacij o finančnem stanju Univerze v Mariboru (in posameznih njenih članic). S finančnim stanjem Univerze v Mariboru ste člani in članice UO glede na svoje naloge in odgovornosti natančno seznanjeni, zaposleni (in javnost) pa v pomanjkanju celovitih informacij težko razumejo, da Univerza po (delno) javno dostopnih podatkih na eni strani izkazuje presežek (12 milijonov evrov), po drugi strani pa v Finančnem načrtu za leto 2017 (še vedno) ne predvideva poplačila zaposlenim, ki so bili, kot je potrdilo sodišče in inšpekcija, zaradi nezakonitosti oškodovani v oceni okoli 5 milijonov evrov.

Rektor je v svojih javnih nastopih napovedoval pridobitev kredita in zagotavljal, tako javno kot na eni od prejšnji sej Upravnega odbora, da za to že ima soglasje pristojnega ministrstva. Po informacijah Visokošolskega sindikata ta informacija ne drži, saj ima zaradi izkazanega presežnega finančnega stanja Univerze v Mariboru zadržke Ministrstvo za finance. Pustimo ob strani korektnost pri obveščanju javnosti, zaposlenih  in Upravnega odbora, dejstvo je, da se o upravičenosti najema kredita sprašuje tudi sindikat – iz navodil članicam za pripravo finančnih načrtov namreč lahko sklepamo, da namerava vodstvo Univerze za  poplačilo tega kredita bremeniti posamezne članice, in sicer tiste, ki so zaradi nezakonitega ravnanja (prejšnjih) vodstev že tako finančno oslabljene.

Poleg tega je iz sprejemanja finančnih načrtov po članicah razvidno, da so imele fakultete navodilo, da v svoje finančne načrte (zavestno) prikažejo manjši dejanski dolg do zaposlenih, kot dejansko obstaja, in sicer, da iz zneska izvzamejo tako zakonite zamudne obresti kot tudi izločitev usklajevanja z nazivi v obdobju trajanja interventnih ukrepov. Ob tem opozarjamo, da Univerza v Mariboru  kljub dokončnim sodnim in inšpekcijskim odločbam zaposlenim po 3. a. členu ZSPJS ni izdala niti Aneksov k pogodbam niti z njimi ni sklenila kakršnih koli sporazumov, na podlagi katerih bi lahko predvidevala, da so zaposleni te sporazume pripravljeni podpisati in/ali odplačevanje dolga razpotegniti v nedoločno prihodnost. Poudarjamo, da za takšna navodila vodstva UM ne obstajajo ne finančni razlogi, ne pravni predpisi ne pisni dogovori z zaposlenimi.

Ob tem Upravni odbor Univerze v Mariboru ponovno opozarjamo, da izvajanje napredovanja v času trajanja interventnih ukrepov ni alternativna izbira vodstva Univerze v Mariboru (ali njihova avtonomija!), ampak zakonska dolžnost, ki sta jo drugi dve javni Univerzi v skladu s  stališčem Ministrstva za javno upravo, usklajeno z Ministrstvom za izobraževanjem, da za pedagoška delovna mesta interventna zakonodaja ne velja, saj je naziv pogoj za zasedbo delovnega mesta, dosledno izpolnjevali že v času trajanja interventnih ukrepov. Upamo, da smo tudi v Mariboru (z razsodbami sodišč) končno prišli do točke, ko sklicevanje na avtonomijo in brezpogojno zaupanje vodstvu univerzitetnim organom ne more in ne sme biti vodilo pri odločanju.

Ob koncu izpostavljamo, da je tudi po razsodbi Vrhovnega sodišča Univerza v Mariboru edini in enoten pravni subjekt, ki je dolžan zaposlenim delavcem zagotavljati enake pravice ne glede na to, na kateri članici opravljajo svoje delo. Za predloge Finančnih načrtov UM za leto 2017, ki izkazujejo manjši dolg do zaposlenih, ki ga je potrebno poplačati in je posledica neizpolnjevanja pravic in obveznosti izhajajočih iz zakonov in kolektivne pogodbe,  ni nikakršnih razlogov v finančnem stanju pravnega subjekta – Univerze v Mariboru, ki je zaposlenim EDINI delodajalec.

Pozivamo torej članice in člane Upravnega odbora, da v  primeru neustreznih finančnih načrtov, kot so predloženi, saj ne vsebujejo realnega stroška poplačila dolga, teh ne sprejmejo,  oziroma da v skladu s svojo odgovornostjo in pristojnostjo poskrbijo za zakonitost.

V nasprotnem primeru  bomo ponovno prisiljeni sprožiti ustrezne pravne postopke, prisiljeni preveriti odgovornost članov organa, če bo ob poznavanju vseh dejstev sprejet načrt, ki ne bo predvideval poplačila, o tem obvestiti Ministrstvo za izobraževanje in zahtevati, da k letnim programom dela za Univerzo v Mariboru ne poda soglasja ter nenazadnje javno postaviti vprašanje po odgovornosti, da se nezakonitost na Univerzi v Mariboru še kar nadaljuje.

Obveščamo Vas, da se predstavniki VSS SUM tokratne seje zaradi izkušenj z neprimernim načinom komunikacije na seji UO UM (in Senata UM) ne bomo udeležili in zato podajamo pisni poziv.  Glede na to vas vljudno prosimo za pisno obrazložitev odločitve, ki jo boste sprejeli na seji UO (14. 2. 2017) pri točki Finančni načrt, in jo bomo lahko v vednost posredovali zaposlenim na UM.

Visokošolski sindikat Slovenije, Sindikat Univerze v Mariboru,

zanj dr. Simona Sternad Zabukovšek, l. r.
podpredsednica  VSS SUM


V vednost:
-          Članom in članicam Upravnega odbora UM – priporočeno po pošti in po elektronski pošti
-          Vodstvu Univerze v Mariboru – po elektronski pošti
-          Senatu UM
-          Dekanom in dekanicam fakultet UM – po elektronski pošti
-          Ministrstvu za izobraževanje  – po elektronski pošti
-          Zaposlenim na UM – po elektronski pošti

sobota, 04. februar 2017

Zahteva za dostop do informacij javnega značaja: izplačilo razlik v plači

Maribor, 3. 2. 2017

Z razveljavitvijo 9. člena Pravilnika o napredovanju na Univerzi v Mariboru in zahtevo za uskladitev sistemizacije z zakonodajo s strani pristojne inšpekcije Ministrstva za javno upravo  je bila leta 2016 Univerzi v Mariboru na podlagi 3.a. člena ZSPJS naložena izdaja ustreznih Aneksov k Pogodbam o zaposlitvi ter izplačilo razlik v plači zaposlenim za nazaj, v času, ko se višina plače ni uskladila z doseženim nazivom pedagoških delavcev.

Sindikat Univerze v Mariboru je na podlagi 17. člena Zakona o informacijah javnega značaja na rektorja Univerze v Mariboru prof. dr. Igorja Tičarja naslovil zahtevo, da VSS SUM posreduje naslednje informacije:

  1. o rezultatu Izkaza prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov UM za leto 2016 (presežek prihodkov oz. presežek odhodkov) po članicah in skupno stanje UM,
  2. o stanju presežka iz Bilance stanja na dan 31. 12. 2016 po članicah in skupno stanje UM,
  3. o stanju pasovnih časovnih razmejitev iz Bilance stanja na dan 31. 12. 2016 po članicah in skupno stanje na UM.
Celotna izjava je dostopna tukaj.

nedelja, 22. januar 2017

Sporočilo za javnost ob vložitvi tožbe VSS zoper 6. člen Pravilnika o napredovanju na UM

Ljubljana, 22. 1. 2017

Visokošolski sindikat Slovenije je od leta 2012 vodstvu in Upravnemu odboru Univerze v Mariboru večkrat posredoval stališča glede vsebin, ki so posegale v delovnopravni položaj zaposlenih. Ta stališča so zadevala tudi 9. člen Pravilnika o napredovanju na UM in sistemizacijo delovnih mest, ki je po oceni sindikata UM pomenila poskus nezakonitega izločanja iz veljavnega sistema javnih uslužbencev. Za dialog o teh vprašanjih na strani vodstva Univerze žal ni bilo posluha, zato je bil sindikat prisiljen uporabiti pravna sredstva in v letu 2016 mu je v stališčih pritrdilo tako Vrhovno sodišče z razveljavitvijo 9. člena Pravilnika kot tudi pristojna Inšpekcija Ministrstva za javno upravo, ki je Univerzi naložila uskladitev sistemizacije z zakonodajo in izplačila razlik v plači zaposlenim za celotno obdobje, ko se določitev višine plače ni usklajevala z doseženim nazivom pedagoških delavcev.

Glede na finančne posledice zadnjih razsodb v korist sindikata (okoli 5 milijonov evrov)  smo v mandatu aktualnega vodstva Univerze v Mariboru pričakovali več posluha za dogovore o tej in o sorodnih problematikah. Ta pričakovanja so izhajala tudi iz nekaterih medijskih nastopov rektorja, kjer se je skliceval na ''podedovanost'' problemov. Žal pa rektor tudi po enoznačnih odločitvah sodišč vztraja pri ureditvi, s katero je v letih 2015 in 2016 omejitve horizontalnih napredovanj celo zaostril, saj je zaposlenim na Univerzi v Mariboru, ki izpolnjujejo vse (v primerjavi z zaposlenimi drugje v javnem sektorju bistveno višje) kriterije za horizontalno napredovanje za dva plačna razreda, omogoči napredovanje zgolj za enega. S tem so zaposleni na UM ponovno postavljeni v neenak položaj z zaposlenimi v osnovnih šolah, vrtcih in na drugih dveh javnih univerzah, kjer si ravnatelji in oba rektorja ne lastijo podobnih diskrecijskih pravic. Posebej nerazumljivo je ravnanje trenutnega vodstva UM zato, ker so s takšno odločitvijo oškodovani nepedagoški delavci, ki drugih možnosti napredovanj in s tem izboljšanja svojega položaja v primerjavi s pedagoškimi delavci (napredovanje v  nazivih) sploh nimajo. Hkrati gre za kategorijo najnižje plačanih zaposlenih na univerzi (strokovnih sodelavcev, tehničnih delavcev, čistilk), med katerimi številni z osnovno plačo ne dosegajo niti minimalne plače. Številni pozivi sindikata ne samo k spoštovanju zakonodaje, ampak tudi k ustreznejšemu odnosu do šibkejše poklicne skupne, so naleteli  na gluha ušesa. Odnos je bil podoben kot v primeru napredovanj pedagoških delavcev v naziv, kjer smo osnovne pravice uveljavili šele na sodišču. Še posebej nas je presenetilo, da nas je rektor na sestanku 28.10.2016, na katerem smo se želeli o vprašanju horizontalnih napredovanj dogovoriti, izrecno napotil na sodišče. Ker članstvo od sindikata upravičeno pričakuje zaščito svojih pravic, nam ni preostalo drugega, kot da to nenavadno sugestijo sprejmemo. Zato je Odvetniška pisarna Mihurko za VSS SUM na Delovno sodišče v Mariboru, 20. 1. 2017, vložila kolektivni delovni spor zoper 6. člen Pravilnika o napredovanju, v naslednjih dneh pa bodo sledili tudi vzorčni individualni zahtevki zaposlenih.

Ob tem sindikat že zdaj postavlja vprašanje odgovornosti za plačilo sodnih stroškov in finančnih posledic za Univerzo v primeru izgubljenih sporov (kot se je to zgodilo v primeru spora, ki je zadeval samo pedagoške delavce). Podatek, da bi zakonska realizacija napredovanj za nepedagoške delavce na celotni univerzi bržkone predstavljala minimalen strošek v primerjavi s povečanimi obsegi dela in avtorskimi pogodbami, ki se na UM sicer izplačujejo nekaterim (pedagoškim in drugim) delavcem ter privatnim inštitutom oz. zasebnikom, je ima jasno simbolno sporočilo. Pove skoraj vse o odnosu vodstva Univerze do svojih ljudi, sploh tistih na dnu univerzitetne hierarhije.

Red. prof. dr. Marko Marinčič, predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije
Izred. prof. dr. Marija Javornik Krečič, predsednica VSS, Sindikata Univerze v Mariboru