torek, 13. februar 2018

Ob stavki SVIZ: proti poklicnemu cehovstvu




Sporočilo za javnost ob stavki sindikata SVIZ

V Visokošolskem sindikatu Slovenije ostro nasprotujemo vsem poskusom izvršne oblasti in neposrednih delodajalcev, da bi sindikatom ali posameznikom omejili ustavno pravico do stavke. Zato protestiramo proti gesti Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ki je skušalo stavko  sindikata SVIZ ovirati in diskreditirati z okrožnicami in javnimi sporočili o tem, da bodo šole in vrtci na dan stavke odprti. Tak pritisk na javne uslužbence in starše je neokusen in uperjen zoper ustavno pravico do stavke.

Ker so nekateri lansirali v javnost netočno informacijo, da danes poteka tudi stavka na univerzah in da je cilj stavke izboljšanje plač vseh zaposlenih v izobraževanju, želimo javnost obvestiti o nekaterih ključnih dejstvih. SVIZ in Neodvisni sindikat delavcev ljubljanske univerze ne organizirata stavke na univerzah, temveč zaposlene le vabita na shod. Vodstva univerz in delavci niso bili obveščeni o kraju in času stavke, npr. na delovnem mestu, na shodu itd. Vendar to spričo ustavne pravice do stavke ni odločilno. V vsebinskem pogledu je ključna presoja vsakega posameznika o vsebini stavkovnih zahtev. Žal obstajajo bistvene konceptualne in vsebinske razlike med stavko, ki jo je Visokošolski sindikat skupaj s 15 drugimi sindikati organiziral 24. 1., in med SVIZovo današnjo stavko:

1. Zahteve SVIZ-a, ki niso bile javno objavljene, a so bile posredovane vladi, niso bile usklajene z nikomer, še posebno ne z največjim sindikatom v visokem šolstvu. Zato ne preseneča, da dajejo izrazito prednost nižjim ravnem izobraževanja, kjer predvidevajo zvišanja plač za 3-5 plačnih razredov. Ker smo v visokem šolstvu tudi sami izobraževalci učiteljev, se jasno zavedamo podcenjenosti tega poklica in si želimo, da bi se njegov položaj izboljšal. Obenem pa na moremo spregledati, da je že trenutno visokošolski lektor ali asistent, ki izobražuje bodoče učitelje, v veliki večini primerov plačan bistveno slabše kot učitelj v osnovni šoli. Da bi se to nesorazmerje še poglabljalo, namesto da se odpravi, se nam ne zdi sprejemljivo.

2. SVIZ pri učiteljih predvideva nadomestitev starih delovnih mest z novimi, na katera bodo nujno premeščeni vsi učitelji s strokovnim izpitom, torej vsi. V primeru visokošolskih učiteljev pa ne gre za nadomestitev slabše plačanih delovnih mest z novimi, temveč za uvajanje vzporednih delovnih mest, na katera bodo premeščeni samo nekateri, in sicer po presoji dekanov. Tako delovno mesto, ki mu še najbolj ustreza poimenovanje "dober prijatelj bogatega dekana", zavračamo in namesto njega zahtevamo enoten dvig vseh za 4 plačne razrede. Hkrati s tem zavračamo pritiske vlade, naj se dekane-profesorje nadomesti z dekani-menedžerji. Dekanom je treba omogočiti, da poleg vodstvenega deloma še naprej opravljajo tudi pedagoško in raziskovalno delo in da so glede na odgovornost svoje funkcije ustrezno plačani.

3. Zahteve SVIZ povsem izključujejo skupino J, tj. administrativne in tehnične delavce, pri katerih VSS in koordinacija 16 sindikatov zahtevata dvige za 2-3 plačne razrede, tudi pri tistih pod 26. plačnim razredom, ki so bili deležni premajhnih povišanj, pa za 2 plačna razreda. Predlog SVIZ-a glede zvišanega regresa za najnižje plačane se nam ne zdi ustrezen, saj učinkuje karitativno. Poleg tega je zvišanje regresa mogoče doseči le na krovnih pogajanjih vseh sindikatov, ki jih SVIZ zavrača. Namesto višjega regresa je potrebno čimhitrejše usklajevanje najnižje plače z minimalno.

4. V skladu z dogovorom decembra 2016 zahtevamo takojšnji začetek odpravljanja varčevalnih ukrepov po ZUJF-u, zlasti linearnega znižanja plač za 8 %. Na ta način bi bili vsi dobili nazaj, kar jim je bilo odvzeto, obenem pa bi se najnižji plačni razred skoraj izenačil z minimalno plačo.

Čeprav smo načeloma solidarni s sindikati kot interesnimi organizacijami, ki si prizadevajo za boljši položaj svojih članov, je cehovski oz. poklicno interesni pristop v nasprotju z našim razumevanjem poslanstva sindikatov v današnjem svetu. Hegemonijo večjih poklicnih skupin nad manjšimi in v škodo manjših zavračamo. Prepričani smo, da je prihodnost sindikatov samo v sodelovanju, tudi v sodelovanju s sindikati zasebnega sektorja, ki so se pri izboljševanju svojega položaja že pogosto v preteklosti učinkovito naslonili na sindikate javnega sektorja. Značilen primer take soodvisnosti je vprašanje minimalne plače. Prebivalci naj zaposlene v javnem sektorju še naprej razumejo kot izvajalce zdravstvenih, izobraževalnih, varnostnih, socialnih in drugih storitev, ki jih nujno potrebujejo, ne pa kot grupacije, ki se druga zoper drugo prerivajo za večji delež javnega proračuna. Zato nasprotujemo logiki ozkih poklicnih interesov ter hegemoniji "prebivalcem nevarnih" in številčnih poklicev nad maloštevilnimi in "neškodljivimi". V ospredje postavljamo smiselna razmerja med delovnimi mesti, ki jih ta hip predvideva enotni plačni sistem. Poleg tega odločno zahtevamo, da se izpolni tretja točka zahtev naše koordinacije, po kateri mora vlada za višje plače zagotoviti tudi dodatna sredstva. Nikakor ne bomo pristali na to, da bi sindikati, ki so blizu posameznim vladnim strankam, črpali iz državnega proračuna v škodo drugih dejavnosti, ki bi bile ob zvišanju plač prepuščene same sebi in izročene na milost in nemilost trgu.

Zato SVIZ in druge sindikate Konfederacije javnega sektorja pozivamo, da resno razmislijo o smiselnosti tolikšne fragmentacije stavk in sindikalnih zahtev in se vrnejo k skupnim pogajanjem, ki jih narekuje veljavni Zakon o sistemu plač v javnem sektorju. Sindikalni darvinizem, ki ga je vlada dr. Cerarja sprožila z zdravniškim dogovorom, je treba ustaviti zaradi odgovornosti do uporabnikov javnih storitev. Če je neodgovorna in anarhična vlada, bodimo odgovorni vsaj mi!

14. 2. 2018

Visokošolski sindikat Slovenije
zanj dr. Marko Marinčič

petek, 09. februar 2018

Pripombe na nacionalni reformni program 2018

Vlada je pripravila osnutek Nacionalnega reformnega programa za leto 2018 in nam ga februarja 2018 poslala v mnenje. Podali smo dve pripombi.
Osnutek NRP vsebuje čuden zapis, ki prikazuje, kot da je visoko šolstvo v Sloveniji primerjalno gledano dobro financirano in v prednosti pred nižjimi ravnmi izobraževanja. Predlagali smo popravek in to, da naj se država v NRP zaveže k hitrejši rasti proračunskega financiranja visokega šolstva.
Poleg tega osnutek NRP povzema že pripravljeni predlog novega zakona o raziskovanju, ki zlasti prek instituta delovne uspešnosti omogoča izplačevanje do 200 % osnovne plače. Zavzeli smo stališče, da je tak institut treba urediti v ZSPJS, podrobnejša ureditev bi sodila tudi v kolektivno pogodbo.


petek, 26. januar 2018

Podpora žerjavistom, proti netransparentnim investicijam

Ob zadnjih dogodkih v Luki Koper je Visokošolski sindikat Slovenije začel z zbiranjem sindikalne podpore
Sindikatu žerjavistov pomorskih dejavnosti. Podpisu se je poleg Konfederacije sindikatov Pergam pridružilo več sindikatov javnega sektorja.


Spoštovani sindikalni kolegi iz Sindikata žerjavistov pomorskih dejavnosti,

iz medijev in iz vaših objav smo izvedeli za namero uprave Luke Koper po odpovedi pogodbe o zaposlitvi vašemu članu, aktivistu in sindikalnemu zaupniku Mladenu Jovičiću. Strinjamo se z vašo trditvijo, da napovedana izredna odpoved zaradi delovne nesreče, za katero ni dokazano, da bi bil zanjo odgovoren kolega Jovičić, ne zadeva le posameznika, ampak pomeni grožnjo vsem sindikalistom v vašem kolektivu. Ker so vsi roki za izredno odpoved potekli oz. ker po premestitvi na drugo delovno mesto ni pravne osnove zanjo, ‘obnovo’ postopka po tako dolgem obdobju razumemo kot represivni ukrep uprave, ki jo je SDH po nareku vlade ravnokar nastavil zato, da zatre notranjo opozicijo vladnim netransparentnim načrtom glede luke, drugega tira in preplačila udeležbe Madžarske v investiciji v drugi tir Divača-Koper. Cenimo to, da je Sindikat žerjavistov pod vodstvom Mladena Jovičića presegel pogosto omejevanje sindikalnega delovanja na neposredne ekonomske interese zaposlenih in je s političnim angažmajem proti škodljivim potezam vlade pokazal več državotvornosti od nje same. Podpiramo vas v odločenosti, da preprečite politično kaznovanje sindikalista z vsemi sredstvi pravnega in sindikalnega boja.

Ob tej priložnosti se vam tudi lepo zahvaljujemo za podporo, ki ste jo ob stavki izrekli stavkajočim v javnem sektorju!

V Ljubljani, 26. 1. 2018



Visokošolski sindikat Slovenije, dr. Marko Marinčič, predsednik
Sindikat VIR, Ana Jakopič, sekretarka
Sindikat GLOSA, Mitja Šuštar, predsednik
Sindikat novinarjev Slovenije, Iztok Jurančič, glavni tajnik
Sindikat Univerzitetnega kliničnega centra, Vladimir Lazić, tajnik
Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam, Jakob Počivavšek, predsednik
Sindikat Ministrstva za obrambo, Darko Milenković, predsednik
Sindikat carinikov Slovenije, Dušan Pečnik, predsednik
Sindikat medicinskih sester FLORENCE, Miha Benet, predsednik
Sindikat farmacevtov Slovenije, Damir Domjan, predsednik
Sindikat poklicnega gasilstva Slovenije, David Švarc, sekretar
Sindikat veterinarjev Slovenije, Nataša Ajdič, predsednica
Sindikat sevalcev Slovenije, Robert Kokovnik, predsednik
Sindikat laboratorijske medicine Slovenije SILMES, Mojca Završnik, predsednica
Sindikat Centrov za socialno delo Slovenije SINCE07, Perica Radonjić, predsednik

četrtek, 25. januar 2018

Stavkovni shod VSS je uspel

Visokošolski sindikat Slovenije je 24. 1. 2018 izvedel stavko na vseh treh javnih univerzah. Ob 11.15 pripravil shod visokošolskih delavcev pred sedežem UL. Udeležba je bila zelo visoka, med 500 in 600 oseb. Z UM sta prispela 2 avtobusa. Protestniki so s seboj prinesli tranparente, številne prapore in druge rekvizite, razdelili smo jim broške in piščalke. Prišli so zaposleni iz vseh poklicnih skupin, številni dekani UL, rektor in predsednik UO UL terprorektor UM. Tolikšna udeležba in podpora vodstev vseh treh javnih univerz sta stavki v visokem šolstvu dali značaj institucionalne stavke. Padel je mit, da v visokem šolstvu zaradi individualizma in hierarhije ni mogoče organizirati stavke. To je močno sporočilo aktualni in prihodnji vladi.

Zbrane so nagovorili rektor UL, prof. dr. Igor Papič, predsednik VSS, prof. dr. Marko Marinčič, in predsednik VSS SUL, doc. dr. Gorazd Kovačič. Svoj primer absurdne plačne krivice na prehodu iz nižje glasbene šole na akademijo je predstavila Brigita Pavlinc. Hudomušni pesniški utrinek je prispeval Prešernov nagrajenec, prof. dr. Boris A. Novak. Po kratkem programu se je kolona podala pred sedež vlade in se pridružila skupnemu shodu 16 stavkajočih sindikatov. Tam je bila v središču dogajanja ekipa VSS PeF UL, ki je z lutkami nastavila zrcalo vladi.





ponedeljek, 22. januar 2018

Zakaj moramo stavkati?

(Dopis vsem zaposlenim na UL, 22. 1. 2018)

Spoštovane kolegice in kolegi, zaposleni na Univerzi v Ljubljani,
v sredo, 24. 1. 2018 se na univerzah pridružujemo širši stavki javnega sektorja. Ustavili bomo vse delo razen izvedbe izpitov, če se izvajalec tako odloči. Vabim vas na shod visokošolskih delavcev pred sedežem univerze na Kongresnem trgu ob 11.15 in nato na skupni shod pred vlado ob 12.05. Zakaj moramo čim bolj množično priti na shod?
V petek se je odvil prvi krog pogajanj z vlado o naših stavkovnih zahtevah. Vladna stran je izjavila, da se je pripravljena pogajati le o odpravi splošnih varčevalnih ukrepov, vključno z odpravo 8 % znižanja plač, in o dvigu delovnih mest, primerljivih z zdravniki. Toda visokošolskim učiteljem in raziskovalcem ponuja samo 2 plačna razreda, čeprav je zdravnikom odobrila povišanje za 3 do 7 plačnih razredov. Čas je, da visokošolski učitelji in raziskovalci stopijo iz svojih kabinetov in laboratorijev na ulico in vladi povedo, da je njihovo delo vredno več.
Asistentov in ostalih visokošolskih sodelavcev ne priznava kot primerljivih z zdravniki, s čimer krši lastni kriterij primerljivosti, ki ga zamejuje na VIII. in XI. tarifni razred. Ker resno jemlje samo tiste, ki stavkajo, morajo asistenti, predavatelji, lektorji, pedagoški strokovni sodelavci, organizatorji praktičnega usposabljanja in bibliotekarji na protestu povedati, da štejejo.
O strokovnih delavcih iz skupine J se vlada noče pogajati. Tudi sindikati, ki bodo februarja izvedli samostojne stavke, so jih pustili na cedilu v korist nosilnih poklicev svojih dejavnosti. Mi jih ne bomo. Vladi moramo sporočiti, da so tudi strokovna dela v visokem šolstvu zahtevna in podplačana in da najboljši odhajajo v gospodarstvo, kjer jim ponujajo precej več. Zasebni sektor ponuja npr. informatikom rektorsko plačo, v javnem sektorju pa imamo v razmerah ene najvišjih stopenj gospodarske rasti v Evropi še vedno krizne plače.
Ministrstvo za izobraževanje je univerzam zavrnilo izplačilo denarja, potrebnega za višje stroške dela zaradi odprave plačnih anomalij pri najslabše plačanih, s čimer je prekršilo pisni dogovor s sindikati. Zato je dodatni denar za zvišanje plač in za razvoj visokošolske dejavnosti ena od stavkovnih zahtev. Dovolj je bilo zategovanja pasu, ki se vleče že od bolonjske prenove, pri kateri država ni priznala stroškov 5. letnika. Tudi na širitev šolnin kot izhod v sili ne bomo pristali. Država mora univerzam finančno priznati njihov pomen.
Vlada naj ne govori, da ni denarja. Pojasni naj, zakaj je lahko letošnji proračun za osnovne šole zvišala za 57 milijonov evrov, domnevno za plačne dvige OŠ učiteljev, in to še preden je šolski sindikat napovedal stavko, medtem ko proračunska sredstva za visoko šolstvo, izražena kot delež BDP, niža in njihova rast ne dohaja niti stroškov sprostitve napredovanj. Denar je, vprašanje je, kako ga vlada deli! Očitno ga usmerja predvsem k tistim skupinam in institucijam, ki se oglasijo. Zato moramo v sredo priti čim bolj množično na shod.
Vlada je s svojim sprenevedanjem povzročila nastanek zavezništva med sindikatom in rektorji. Vodstva vseh treh javnih univerz podpirajo stavko. Rektor UL, prof. dr. Igor Papič nas bo nagovoril na shodu pred sedežem UL ob 11.15, ki se ga bodo udeležili tudi številni dekani in prodekani. Stavka 24. 1. na univerzah dobiva obliko institucionalne stavke. V sodelovanju je naša moč in protest 24. 1. mora biti šele začetek.
Zaradi vsega tega se moramo v sredo ob 11.15 zbrati na Kongresnem trgu. Vabljeni!

Za zvočne rekvizite bo poskrbljeno. Transparente prinesite s seboj. Ne glede na to, na kateri članici ste zaposleni, se lahko pridružite delavnicam za izdelavo transparentov na PeF ob 8.30, FDV ob 9.00 ali FF ob 10.00.
Stavkovni odbor

petek, 19. januar 2018

torek, 16. januar 2018

Izjava Koordinacije stavkovnih odborov, 15. 1. 2018

Ljubljana, 15. 1. 2018
IZJAVA ZA JAVNOST

24. 1. 2018 bo potekala splošna stavka javnega sektorja, istega dne pa bo ob 12:05 organiziran tudi protestni shod v podporo stavki pred prostori Vlade Republike Slovenije na Gregorčičevi ulici. Stavko je do danes napovedalo 16 sindikatov javnega sektorja, protestni shod in s tem stavkovne zahteve stavkajočih pa bo podprlo 22 sindikatov javnega sektorja iz dejavnosti državne uprave, vzgoje in izobraževanja, zdravstva, kulture, okolja, obrambe, socialnega varstva, socialnega zavarovanja, pravosodja, poklicnega gasilstva ter zaposleni v plačni skupini J v teh dejavnostih. Od Vlade zahtevamo, da se ustrezno ovrednoti delo vseh zaposlenih v naštetih dejavnostih v okviru enotnega plačnega sistema, upoštevajoč načelo enakega plačila za primerljivo delo in odpravo še preostalih varčevalnih ukrepov, ki so bili uveljavljeni v času največje krize, saj Slovenija letos že peto leto zapored beleži gospodarsko rast, in to eno najvišjih v Evropski uniji. Za vse dvige plač brezpogojno zahtevamo tudi zagotovitev potrebnih sredstev za njihovo izplačilo. Ne pristajamo na neodgovorno stališče ministra za javno upravo, ki je večkrat izjavil, da je to »pač stvar delodajalcev«.

Vlada ni pripravljena odpraviti neustreznega vrednotenja delovnih mest z izhodiščnim plačnim razredom nad 26. plačnim razredom, ki izvirajo še iz časa uveljavitve plačnega sistema leta 2008, in se ni pripravljena pogajati o odpravi plačnih nesorazmerij, ki jih je povzročila s sklepanjem dogovorov in višanjem plač posameznim skupinam zaposlenih v javnem sektorju na način, da bi odpravila ta nesorazmerja, ki jih je povzročila sama. Predlogi Vlade so povsem neuravnoteženi in nestrokovni in vodijo v razpad enotnega plačnega sistema. Trditvi, da je Vlada razrahljala enotni plačni sistem pritrjujejo tudi javne izjave predstavnikov koalicije, mi pa dodajamo, da Vlada s svojimi ravnanji še naprej spodbuja njegovo nadaljnjo razgradnjo. Trditve ministra za javno upravo, da si Vlada prizadeva za ohranitev enotnega plačnega sistema, so tako zgolj prazne besede, saj so ravnanja Vlade v praksi drugačna, in kažejo popolno nepoznavanje in nerazumevanje enotnega plačnega sistema. Odražajo tudi odsotnost zgodovinskega spomina, neznosno aroganco Vlade in njeno prepričanost, da se je čas pričel šteti z njo, saj se očitno ne zaveda dejstva, da je bila situacija v javnem sektorju skoraj do potankosti enaka že leta 1996, rešitev tedanjega konflikta pa je bil prav obstoječ enotni plačni sistem.

Prav tako ni res, da Vlada spoštuje vse sklenjene zaveze, saj Vlada zavrača pogajanja o odpravi anomalij, nastalih zaradi dviga plač zdravnikov in zobozdravnikov, zaposlenih pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti, ki bi jih skladno z dogovorom, sklenjenim decembra 2016, morala začeti že pred skoraj letom dni. Prav Vladno zavlačevanje z začetkom teh pogajanj je razlog, da smo sindikati med stavkovne zahteve uvrstili tudi odpravo preostalih osmih varčevalnih ukrepov, ki so še vedno v veljavi, od skupno osemnajstih, ki so bili uveljavljeni v času krize, zlasti leta 2012. Postaja namreč očitno, da želi Vlada, z zavlačevanjem pogajanj o posameznih vsebinah, reševanje posledic lastnih neodgovornih odločitev ter zavez, ki jih je dala, prevaliti na naslednjo Vlado, česar niti ne skriva. Poleg tega obstaja utemeljen strah, da bo z razpadom enotnega plačnega sistema, k čemur očitno teži Vlada, onemogočena tudi odpravo tistih varčevalnih ukrepov, ki so neposredno povezani z enotnim plačnim sistemom, kar zlasti velja za 8 % znižanje plač iz leta 2012.

Da Vlada vodi taktiko zavlačevanja, jasno potrjujejo tudi sklepi, sprejeti na četrtkovi seji Vlade, ki je bila očitno zrežirana izključno kot predstava za javnost, katere edini cilj je bil na zavajajoč način predstaviti zahteve sindikatov in obrniti javnost proti njim. Vlada namreč ni sklenila ničesar, kar bi lahko pripomoglo k razreševanju situacije, saj ni niti sprejela finančnih izhodišč za pogajanja, niti še ni imenovala pogajalske skupine za pogajanja s sindikati. Namesto tega je zgolj izpostavila domnevne finančne posledice zahtev sindikatov, ki jih je ovrednotila z zneskom 991 milijonov evrov. Glede na to, da se Vladne ocene finančnih posledic vsak dan povečajo za nekaj 100 milijonov evrov, utemeljeno dvomimo v verodostojnost teh ocen, na drugi strani pa poudarjamo, da bomo o finančnih posledicah sindikalnih zahtev lahko govorili šele tedaj, ko bo jasno, kdaj in na kakšen način bodo realizirane, kar bo predmet pogajanj med Vlado in sindikati javnega sektorja. Ob tem pa poudarjamo, da so bili stroški dela v javnem sektorju zaradi varčevalnih ukrepov od leta 2012 za več kot 2,5 milijarde evrov nižji, kot bi bili, če varčevalnih ukrepov na račun prejemkov zaposlenih v javnem sektorju ne bi bilo. Vladno oporekanje legitimnosti zahteve po odpravi preostalih varčevalnih ukrepov in finančnih posledic te odprave pa kaže tudi na to, da se Vlada ob sklenitvi dogovora decembra 2016 ni imela namena dogovoriti o tej vsebini, čeprav se je v dogovoru za pogajanja o tem zavezala.

Vlada je tudi sklenila oblikovati posebno pogajalsko skupino, ki se bo pogajala enotno s sindikati javnega sektorja. Odločitev o oblikovanju in sestavi pogajalske skupine je sicer v pristojnosti Vladne strani, dejstvo pa je, da je Vladna stran v isti sapi prekršila svoj lastni sklep, in se že naslednji dan ločeno sestala s sindikatom SVIZ. Že tako je po našem prepričanju nerazumljivo, da se je Vlada za vodjo posebne pogajalske skupine odločila imenovati ministra, ki je pogajanja pripeljal do točke, ko smo sindikati primorani uporabiti stavko kot skrajno orodje, ki nam je na razpolago. Po njegovi udeležbi na petkovih pogajanjih s SVIZ pa ocenjujemo, da je minister nekredibilen sogovornik, in pogajanja z njim na čelu ne bodo zagotavljala zaupanja med obema stranema, ki je nujno potrebno za sklenitev dogovora, zato pozivamo Vlado, da za vodjo pogajalske skupine imenuje drugo, primernejšo osebo.

V podobnih situacijah v preteklosti se je v pogajanja vključil predsednik Vlade. Tokrat pa se je aktualni predsednik namesto za vključitev v pogajanja v javnem sektorju raje odločil za umik v ozadje. Pričakovali bi, da se bo aktivno vključil in prevzel odgovornost za razreševanje trenutne situacije, če ocenjuje, da gre za tako pomembno temo, da zahteva »širši družbeni konsenz«. Da je Vlada na čelu s predsednikom Vlade v stiski, kaže tudi njen predlog, da se z zahtevami sindikatov javnega sektorja seznani Ekonomsko socialni svet. Če bo do tega prišlo, bo imela Vlada delodajalskim organizacijam priložnost pojasniti svoja neodgovorna ravnanja in njihove posledice, odprla pa bo tudi dobrodošlo širšo razpravo o ravni in rasti plač v Sloveniji, zlasti v zasebnem sektorju. Sindikati javnega sektorja takšno razpravo podpiramo, podpiramo tudi zaposlene v zasebnem sektorju v prizadevanjih za nov dogovor o politiki plač ali novi splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo, katerih cilj mora biti dvig plač v zasebnem sektorju.

Podcenjujoč odnos Vlade do večine sindikatov javnega sektorja in njihovih predlogov in zahtev kaže na podcenjujoč odnos Vlade do lastnih zaposlenih. Napovedana stavka in protesti so zato posledica neznosnega sprenevedanja Vlade, ki se ne drži svojih zavez, in ki je nekaterih skupinam zaposlenim plače povišala do 28%, medtem ko zavrača celo nižje, a prav tako legitimne in enako upravičene zahteve ostalih zaposlenih.

Zato pozivamo vse delavce javnega sektorja in vse druge, ki jim je mar, da se, ne glede na članstvo v sindikatu, pridružijo stavki v dejavnostih in pri delodajalcih, kjer je stavka napovedana, in čim bolj množično podprejo protestni shod, ki bo na dan stavke potekal med 12:05 do 14. ure pred vladno palačo na Gregorčičevi v Ljubljani.

Za dostojanstvo vseh zaposlenih gre!!!

Jakob Počivavšek, Vodja koordinacije stavkovnih odborov