četrtek, 14. junij 2018

Ob rektorskih volitvah na Univerzi v Mariboru



V Visokošolskem sindikatu Slovenije (VSS) smo zadovoljni, ker so lahko na izid volitev za rektorja Univerze v Mariboru vplivali tudi nepedagoški delavci in študenti, ki imajo po novem neposredno volilno pravico (brez netransparentnega in zlorabam prodvrženega sistema elektorjev). Ta nova ureditev je skupni dosežek VSS in ŠOS. Nepedagoški delavci so svojo novo pravico v zelo veliki meri izkoristili in jim za to izrekamo priznanje. Udeležba študentov sicer ni bila izrazito visoka, vendar bistveno višja kot v času, ko so volili elektorji. Svoje mnenje so tako lahko izrazili študenti, ki razmišljajo o prihodnji usodi univerze in jim niso tuji širši družbeni razmisleki. Neposredne študentske volitve so tudi naložba za morebitne prihodnje priložnosti, ko bodo lahko študenti z opredelitvijo o rektorskih kandidatih odločali o svojih temeljnih interesih.

Novemu rektorju prof. dr. Zdravku Kačiču iskreno čestitamo, da mu je uspelo kot posamezniku premagati skoraj celotno (pro)rektorsko ekipo. Prepričani smo, da so k temu veliko pripomogla tudi dogajanja na rektoratu, ki so pomenila neposredno ogrožanje človeške integritete, še posebno integritete žensk. Upamo, da bo novemu rektorju uspelo tudi v vodstvenih organih vzpostaviti dobre medčloveške odnose in akademsko kulturo, ki ne bo pomenila le osnovne korektnosti, temveč bo lahko za zgled tudi drugim javnim ustanovam.

Za dober rezultat čestitamo tudi drugouvrščenemu Žanu Janu Oplotniku, ki je bil kot prorektor izrazito odziven, naklonjen socialnemu dialogu in je pokazal veliko razumevanja za realne probleme zaposlenih.

Od novega rektorja pričakujemo, da bo ta dialog ohranil in ga dvignil še na višjo raven. Prepričani smo, da se bo držal predvolilnih zavez glede ohranjanja sedanje ravni pravic zaposlenih, obenem pa ga vabimo h konkretnim pogovorom o tem, kakšna naj bi bila prihodnja ureditev slovenskega visokega šolstva. Skupaj z vodstvom Univerze v Ljubljani in, kot upamo, tudi Univerze na Primorskem, bi želeli v duhu univerzitetne avtonomije in ne glede na sestavo prihodnje vlade oblikovati predloge zakonodajnih rešitev, tudi kar zadeva področje univerzitetnega raziskovanja. Srednjeročni cilj VSS je samostojna kolektivna pogodba za visoko šolstvo.

Ljubljana, Maribor 14. 6. 2018

Visokošolski sindikat Slovenije

zanj
red. prof. dr. Marko Marinčič, predsednik
izr. prof. dr. Marija Javornik Krečič, predsednica Sindikata Univerze v Mariboru







petek, 01. junij 2018

Pobuda rektorjev za ustavno presojo ZViS, 2018

Rektorska konferenca je maja 2018 prek dveh svetnikov vložila v Državni svet predlog, naj DS sproži pobudo za ustavno presojo večine členov Zakona o visokem šolstvu. Predlog pobude je izhajal iz teze, da določenih materij sploh ne sme urejati zakon, temveč avtonomno univerze same. Med takimi so pedagoški normativi ter sestava in način volitev organov. Pobuda je oporekala tudi umestitvi zaposlenih v javni plačni sistem. Najbolj radikalna je bila teza, da bi morali univerze izvzeti iz pristojnosti Zakona o zavodih, s tem pa tudi Zakona o javnih financah. Izstopile bi iz javnega sektorja. Rektorji in drugi organi univerz bi tako dobili potencialno povsem proste roke pri načinu porabe denarja, individualno bi lahko določali plače in normative, lahko bi prišlo do odprave sistema splošnih volitev. Kaj bi vse to pomenilo za razmerja moči med predstojniki in zaposlenimi, ni treba podrobneje razlagati. Reforma bi bila tudi zelo tvegana za javno financiranje univerz, saj bi te ob deregulaciji stroškov dela težko izkazale, za kaj potrebujejo pričakovani obseg sredstev, in vlada bi dobila alibi za krčenje financiranja. Predlog namreč oporeka celo temu, da bi smel zakon določiti namembnost proračunskih sredstev.
Vodstvoma UL in UM ter javnosti smo predstavili skrajne možne scenarije takega pravnega eksperimenta. Nato sta vodstvi UL in UM umaknili podporo, pristojna komisija DS pa je ob angažmaju Branimirja Štruklja umaknila predlog z dnevnega reda. Z vodstvom UL smo se dogovorili, da bomo glavni deležniki poskusili poiskati medsebojno soglasje o prenovi ZViS in s skupnim predlogom nastopili nasproti vladi.
Povezava do dokumentov je tule.




nedelja, 27. maj 2018

Vlada se noče pogajati o letni uskladitvi plač


KOORDINACIJA STAVKOVNIH ODBOROV SINDIKATOV JAVNEGA SEKTORJA

Ljubljana, 20. 5. 2018

IZJAVA ZA JAVNOST

V Koordinaciji stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja po večmesečnem molku vladne strani obveščamo javnost, da Vlada Mira Cerarja v odstopu neposredno krši peti in šesti odstavek 5. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS). Kljub pozivu k pogajanjem o letni uskladitvi plačne lestvice, ki bi se po ZSPS morala pričeti najkasneje do 1. maja tekočega leta in h katerim smo vladno stran in predsednike koalicijskih strank pozvali dne 6.4.2018, do današnjega dne še ni sklicala pogajalske komisije, na kateri bi se pogajanja o letni uskladitvi plač pričela.
Gre za ravnanje, ki jasno kaže,:
- da so vladavina prava in spoštovanje pravnih norm zgolj prazne besede, ki so tako kot zrežirani odstop predsednika Vlade namenjene predvolilnemu cirkusu in
- da Vlada dejansko ne spoštuje pravil in zakonov, ki veljajo v Republiki Sloveniji.
Že vnaprej jasno opozarjamo tudi na dejstvo, da ima Vlada v zakonu določeno izrecno dolžnost in pooblastilo za pogajanja o letni uskladitvi plač v javnem sektorju in gre torej za nalogo, ki nesporno spada med naloge, ki jih mora Vlada opravljati tudi v času tekočih poslov, kar nenazadnje smiselno izhaja tudi iz mnenj Službe Vlade za zakonodajo, ki jih je pripravljala v zvezi z vprašanjem katere naloge spadajo med tekoče posle.
Posebej opozarjamo tudi na nesprejemljivost dejstva, da so Vlada in resorna ministrstva zaustavila praktično vse aktivnosti in pogajanja tudi glede vsebin, ki niso neposredno povezana s plačnim sistemom in izvirajo iz predhodno sklenjenih dogovorov (npr. sprejemanje kadrovskih standardov in normativov), v katerih so zaveze Vlade vsebinsko in rokovno opredeljene. Glede na to, da imajo Vlada in njeni predstavniki še naprej pooblastila za opravljanje teh funkcij in za to tudi prejemajo polno plačilo, se nam zdi popolnoma nesprejemljivo, da nekaterih svojih nalog v tem času ne opravljajo. Poseben primer dvoličnosti je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, ki ob vsesplošnem vladnem bojkotu socialnega dialoga tik pred volitvami predlaga spremembo Kolektivne pogodbe za vzgojo in izobraževanje; s tem vlada potrjuje tezo, da se je pripravljena pogajati za spremembo kolektivne pogodbe predvsem takrat, ko je sama zainteresirana za njeno spremembo, s svojim ravnanjem pa kaže tudi na povsem neenakopravno in diskriminatorno obravnavo zaposlenih v javnem sektorju, kot doslej pa je očitno pristranska celo znotraj ožjega področja izobraževanja. 
Poleg tega opozarjamo na še en razkorak med besedami in dejanji predsednika Vlade v odstopu, ki je v mesecu marcu javno izjavljal, da pogajanj nima smisla nadaljevati, če pa bo treba kakšen pogovor tu in tam opraviti, "bomo pa verjetno za to odprti" (objava na https://www.24ur.com/novice/slovenija/jakob-pocivavsek-bi-se-pogajal-naprej-cerar-vztraja-pogajanj-s-sindikati-nima-smisla-nadaljevati.html). Očitno je, da so bile tudi to zgolj prazne besede, saj se vladna stran ni niti odzvala na pobudo za sestanek, na katerem bi sindikatom predstavila Sklepno informacijo o poteku pogajanj o razrešitvi stavkovnih zahtev reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, s katero se je Vlada seznanila na svoji seji dne 22.3.2018 in v kateri so nekatere netočnosti in pomanjkljivosti, na katere smo v koordinaciji že opozorili.
Zgoraj navedeno v povezavi z dejstvom, da Vlada ni izpolnila vseh svojih zavez iz dogovora s sindikati javnega sektorja iz decembra 2016, jasno kaže na to, da Vlada v odstopu ni kredibilen partner, s katerim bi bilo možno voditi konstruktiven dialog, volilno kampanjo kot predstavo za javnost za lastno korist pa postavlja pred svojo nalogo in odgovornost za vodenje države in pred svoje zaveze do delavcev za izboljšanje njihovega položaja. Glede na navedeno smo ocenili, da v tem trenutku stavkovne aktivnosti zoper tako nekredibilnega partnerja niso smiselne. Ocena o nekredibilnosti velja za Vlado v celoti oz. vsekakor tudi za koalicijski partnerici, ki sta ključno soodgovorni za propad pogajanj, zdaj pa sta se preračunljivo skrili za predsednikom »brez pooblastil«.
So pa zato sindikati v Koordinaciji sklenili, da bodo novo Vlado ne glede na njeno sestavo takoj po volitvah pozvali k pogajanjem s sindikati javnega sektorja, ki se morajo nadaljevati takoj in brez sklicevanja na 100 dni miru. Pričakujemo, da se bodo pogajanja nadaljevala od točke, na kateri so bila le-ta prekinjena z odstopom predsednika Vlade. V kolikor pripravljenosti na nadaljevanje pogajanj ne bo, bo Koordinacija stavkovnih odborov nadaljevala s stavkovnimi aktivnostmi, h katerim bo povabila tudi ostale sindikate iz Pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja in druge, ki bi bili v teh aktivnostih v korist javnih uslužbencev pripravljeni sodelovati.

Jakob Počivavšek,
Vodja Koordinacije stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja

nedelja, 20. maj 2018

3. okrogla miza z rektorskimi kandidati: Položaj žensk v akademskem svetu

Univerza v Mariboru, Univerzitetna galerija, 29. 5. 2018, 15:00

Sodelujejo:
doc. dr. Marina Tavčar Krajnc (moderatorka)
prof. dr. Zdravko Kačič
prof. dr. Žan Jan Oplotnik
prof. dr. Niko Samec
prof. dr. Jernej Turk

Uvodno predavanje:
red. prof. dr. Milica Antić Gaber (Univerza v Ljubljani)

nedelja, 13. maj 2018

Pregled predvolilnih programov političnih strank, 2018

Predvolilni programi večjih političnih strank: ukrepi na področju visokega šolstva in znanosti

VSS je pregledal programe političnih strank pred državnozborskimi volitvami 2018, ki jim predvolilne ankete kažejo zanesljiv vstop v DZ. V nadaljevanju navajamo ukrepe (brez ocen razmer in deklariranja smernic), ki jih stranke ponujajo na področjih visokega šolstva in znanosti. Pregled predlaganih ukrepov izkazuje poznavanje posebnosti področja ter interesne in ideološke usmeritve posameznih strank. Stranke smo razvrstili od leve proti desni.


Levica

Visoko in višje šolstvo
• Omejili bomo prikrite šolnine v obliki vpisnin, plačevanja za opravljanje izpitov ipd. Zagotovili bomo štipendije, subvencije, ustrezne bivalne razmere oz. druge oblike gmotne podpore vsem študentkam in študentom, ki potrebujejo pomoč pri zagotavljanju dostojnega življenja. V javnem visokem šolstvu bomo odpravili vse oblike šolnin in drugih oblik prenašanja finančnega bremena na študentke in študente.
• Definirali bomo javno službo na področju visokega šolstva in zagotovili, da bo javno financirana v polnem obsegu. Javno financiranje na vseh ravneh izobraževanja bo neodvisno od kriterijev, ki s kakovostjo poučevanja nimajo nikakršne zveze, kot so glavarine, prehodnost med letniki in zaposljivost diplomantov.
• Poskrbeli bomo, da država z ustreznimi razpisi zagotovi mesta in plačilo za vsa obvezna
pripravništva.
• Borili se bomo proti uvajanju korporativnega upravljanja na javnih univerzah ter za
demokratizacijo upravljanja univerz. Stremeli bomo k enakopravnemu sodelovanju vseh delavk in delavcev pri odločanju in si prizadevali za zmanjševanje pomena vloge upravnih služb v primerjavi s strokovnimi telesi.
• Prizadevali si bomo za zmanjšanje drobljenja znanstvenih področij. Spodbujali bomo holistične pristope, ki so orientirani problemsko in ne zgolj strogo disciplinarno, pri čemer ne bomo krnili avtonomnosti disciplinarnih polj.
• Ukinili bomo koncesije zasebnim visokošolskim zavodom, kjer primerljive študijske programe ponujajo že javni zavodi.
• Uvedli bomo ustreznejša merila za akreditacijo visokošolskih ustanov in programov in poskrbeli za natančnejše in doslednejše postopke pri ugotavljanju izpolnjevanja teh meril.

Znanost
• Uvedli bomo stabilno sistemsko financiranje javnih raziskovalnih organizacij.
• Javna sredstva za raziskave in razvoj bomo povečali na 0,75 % BDP do leta 2020 in na 1 % BDP do konca mandata. Povečanje sredstev bo v prvi fazi namenjeno predvsem vzpostavitvi institucionalnega financiranja ob ohranjanju ravni drugih oblik financiranja.
• Spodbujali bomo prost dostop do rezultatov javno financiranega raziskovanja, tako do baz podatkov kot do znanstvenih člankov, objavljenih na podlagi javno financiranih raziskav. Pri vseh oblikah komercializacije rezultatov javno financiranega znanstvenoraziskovalnega dela bomo zagotovili prost dostop za nekomercialno rabo.
• Zmanjšali bomo dominacijo kvantitativnih bibliometričnih kazalcev in povečali pomen notranjih znanstvenih načinov ocenjevanja znanstvenih dosežkov, javnega intelektualnega delovanja, popularizacije znanosti in skrbi za razvoj teoretskega dela ter terminologije v slovenskem jeziku pri vrednotenju dela raziskovalcev in pedagogov v znanosti.


SD

Visoko šolstvo
• Celostno bomo zakonsko uredili področje visokega šolstva.
• Opredelili bomo javno službo na področju visokega šolstva.
• Opredelili bomo vlogo in pomen slovenskega jezika v visokem šolstvu ter pogoje, pod katerimi bo dejavnost mogoča tudi v tujih jezikih.
• Univerze bomo raziskovalno krepili.
• Pospešili bomo dinamiko naraščanja sredstev za visoko šolstvo, da bi že leta 2025 dosegli financiranje v višini 1% BDP iz javnih sredstev.
• Uvajali bomo prožnejše oblike in poteke študija.
• Borili se bomo proti fiktivnim vpisom in zlorabam davkoplačevalskega denarja.
• Povečevali bomo kapacitete (predvsem enoposteljnih sob) v študentskih domovih.
• Sistemsko bomo podprli delo z nadarjenimi v visokem šolstvu.
• Spodbujali bomo NAKVIS, da bi za debirokratizacijo in krepitev svetovalne vloge še bolje zagotavljal kakovost visokošolskih programov.
• Krepili bomo avtonomijo univerz.
• Univerzam bomo omogočili ustanavljanje odcepljenih podjetij (spin off podjetja).
• Univerzam bomo olajšali spreminjanje študijskih programov.
• Zaposlenim na univerzah bomo omogočili boljšo povezljivost statusov pedagoga in raziskovalca.

Znanost
• Uvedli bomo evropsko primerljiv način financiranja raziskovalcev in raziskovalnih organizacij.
• Dvignili bomo višino javnih nacionalnih sredstev za raziskovanje na 1 % BDP do leta 2022.
• Z davčnimi ugodnostmi bomo spodbujali zasebna vlaganja v raziskave in razvoj, da bodo skupaj z javnimi dosegla 3 % BDP do leta 2022.
• Okrepili bomo nacionalno projektno financiranje ter ga neposredno povezali z izzivi in potrebami slovenskega razvoja.
• Uvedli bomo delno institucionalno financiranje javnih raziskovalnih organizacij.
• Omogočili bomo transfer znanja iz raziskovalnih organizacij h podjetjem s pomočjo odcepljenih podjetij, spodbujanjem inovacij in patentnih prijav.
• Spodbujali bomo sodelovanje med gospodarstvom in znanstveno skupnostjo s shemami medsebojnega prehajanja raziskovalcev in so-uporabe raziskovalne opreme.
• Povečali bomo število mladih raziskovalcev.
• Poenostavili bomo postopke vključevanja mladih slovenskih znanstvenikov, ki so se izobrazili v tujini, v delo univerz in raziskovalnih inštitutov.
• Prizadevali si bomo za evropsko primerljivo ceno raziskovalne ure.
• S sistemskimi ukrepi bomo spodbujali prehajanje raziskovalcev med gospodarstvom, raziskovalnim sektorjem in univerzam.


DeSUS
http://desus.si/program_stranke/ (veljavni program iz leta 2011)
• Smo proti podeljevanju koncesij zasebnim univerzam za iste programe,  ki  jih izvajajo državne univerze. Zasebne univerze morajo delovati tržno.
• Znotraj posamezne državne univerze in med univerzami je potrebno racionalizirati število programov.
• Bolonjski model študija mora zagotoviti dokončanje študija v treh oziroma petih letih, vključno z diplomo. Najdražja in nesprejemljiva je sedanja praksa podaljševanja študija - zaradi socialne varnosti študentov in možnosti študentskega dela, ki postaja pravilo in ne izjema. Študenti se morajo posvetiti izključno študiju in ne smejo biti obremenjeni s skrbjo za svoj socialni položaj. Socialno šibkim in uspešnim študentom bomo  zagotoviti štipendije, ostalim pa študijske kredite.
• Diplomantom bomo zagotoviti pripravništvo po končanem študiju. Zato bomo uvedli obvezno leto pripravništva in delodajalce oprostili dajatev.
• Večji del raziskovalnih projektov mora biti vezan na sofinanciranje gospodarstva.
• Zagotovili bomo bolj fleksibilno zaposlovanje na univerzah in večjo prehodnost med univerzo, inštituti in gospodarstvom.


SMC

Visoko šolstvo in znanost
• Vključitev strokovnjakov iz prakse v študijski proces na strokovnih programih (do 50%).
• Spodbuda najboljšim študentom s kadrovskimi štipendijami iz gospodarstva (izvzete iz skupnega dohodka gospodinjstva).
• Vključevanje visokošolskih in znanstvenih institucij v mednarodne projekte, oblikovanje skupnih študijskih programov ter izmenjave študentov in profesorjev.
• Nadaljnja podpora študentskim projektom z gospodarstvom in uveljavitev sheme mladih raziskovalcev za gospodarstvo.
• Podpora projektu digitalnih učbenikov in predavanj z namenom razvoja študija ter učenja na daljavo (tudi za starejše).
• Okrepitev mreže Nacionalnih kontaktnih točk in podpornega sistema za pomoč prijaviteljem na evropske projekte.
• Povečanje sredstev za raziskave in razvoj za prednostna področja razvoja.
• Kriterije uspešnega raziskovalnega dela uravnotežiti glede na potrebe znanosti, gospodarstva, države in družbe.
• Odprt dostop do raziskovalnih rezultatov, financiranih iz javnih sredstev.


LMŠ (Lista Marjana Šarca)

Znanost
• Ustvariti znanju, znanosti in inovacijam stabilno in stimulativno okolje.
• Zagotoviti transparentno in neodvisno financiranje znanosti.
• Vzpostaviti sodobno raziskovalno infrastrukturo.
• Vzpostaviti konkurenčne pogoje dela, ki so primerljivi z razvitimi državami, in ustaviti beg možganov.
• Vzpodbuditi raziskave in razvoj, ki prinašajo izdelke in storitve z visoko dodano vrednostjo, vključno z davčnimi olajšavami.
• Okrepiti spodbude za povezovanje izobraževanja in znanosti s potrebami gospodarstva in okolja.


NSi

Visoko šolstvo
• Izboljšali bomo zaposljivost visokošolskih diplomantov z večjim poudarkom in upoštevanjem družbenih potreb in trga dela tudi pri ponudbi oziroma razpisu študijskih programov in vpisnih mest.
• Spodbujali bomo regionalizacijo visokega šolstva s podporo dejavnostim posameznih regij in tamkajšnjega gospodarstva in negospodarstva.
• Izboljšati sistem upravljanja visokošolskih zavodov, predvsem z razmejitvijo akademskega od poslovnega upravljanja ter ustrezno sestavo upravnih odborov;
• Dvigniti učinkovitost visokega šolstva, izboljšati in poenostaviti sistem njegovega financiranja, kjer bi se upoštevali študijski dosežki študentov (dosežene kreditne točke v posameznem študijskem letu);
• Ukiniti programsko binarnost na prvi stopnji in jo »nadomestiti« z ustreznimi razlikami med akademskimi in strokovnimi študijskimi programi in posledično dati več pristojnosti in odgovornosti glede sprejemanja kandidatov za študij na visokošolske zavode.


SDS

Visoko šolstvo
• omogočili bomo ustanavljanje in financiranje visokošolskih kakovostnih programov, ki jih država v strategiji sprejme kot strateško potrebne z analizo potreb v državi,
• zagotovili izbirnost visokošolskih programov in odpravili ovire za nastajanje novih programov na javnih fakultetah pa tudi s podeljevanjem koncesij zasebnim fakultetam po jasnih in merljivih kriterijih,
• zagotovili dosledno uveljavljanje objektivno preverljivih standardov s pomočjo sistema akreditacij in evalvacij ter spodbujanjem odličnosti prek stimulativnega financiranja,
• uvedli sprejemni izpit na univerzi, tako da bo matura le del kriterijev za vpis na univerzo, izbira drugih kriterijev pa bo sodila v pristojnost visokošolskih ustanov,
• uvedli intervju v okviru sprejemnega izpita za nekatere fakultete (pedagoški programi),
• spodbudili fakultete, da strokovni izpit za učitelje umestijo v dodiplomski program,
spodbujali mednarodno izmenjavo dijakov, študentov, učiteljev - Erazmus za vse,
zagotovili sistematično vzpostavitev ter zagotavljanje povratnih informacij s strani alumnov in njihovih delodajalcev o potrebah in priložnostih za izpopolnjevanje obstoječih študijskih programov in njihovega izvajanja,
zmanjšali beg možganov, tudi z ustanovitvijo nove javne univerzepolitehnike,
vključili delodajalce pri evalviranju in izboljševanju srednješolskih strokovnih in visokošolskih programov.

Znanost
zagotovili bomo razvoj in izboljšanje kakovosti slovenske znanosti v svetovnem merilu,
zaščitili intelektualno lastnino z razširitvijo dejavnosti patentnega urada Slovenije s pravno pomočjo raziskovalcem - inovatorjem,
omogočili aktivno sodelovanje z JRO in Univerzami pri pisanju patentov, zaščiti intelektualne lastnine v Sloveniji in na tujem, tako da bomo omogočili financiranje začasnih skupin strokovnjakov z različnih področij za razvoj od izuma do prototipa ter raziskave trga,
uvedli možnost zaposlitve uveljavljenih tujih strokovnjakov in poenostavili postopke zaposlovanja z mednarodnimi razpisi ter prite

ponedeljek, 23. april 2018

2. okrogla miza z rektorskimi kandidati: Etika v visokem šolstvu

Univerza v Mariboru, Univerzitetna galerija, 8. 5. 2018, 15:00

Sodelujejo:
izr. prof. dr. Boris Vezjak (moderator)
prof. dr. Zdravko Kačič
prof. dr. Žan Jan Oplotnik
prof. dr. Niko Samec
prof. dr. Jernej Turk

Uvodno predavanje:
izr. prof. dr. Friderik Klampfer (Univerza v Mariboru)

ponedeljek, 16. april 2018

1. okrogla miza z rektorskimi kandidati: Mobing na delovnem mestu

Univerza v Mariboru, Univerzitetna galerija, 19. 4. 2018, 15:00

Sodelujejo:
doc. dr. Marina Tavčar Krajnc (moderatorka)
prof. dr. Zdravko Kačič
prof. dr. Žan Jan Oplotnik
prof. dr. Niko Samec
prof. dr. Jernej Turk

Uvodno predavanje:
doc. dr. Elizabeta Zirnstein (Univerza na Primorskem)