torek, 16. oktober 2018

Napoved stavke v javnem sektorju 4. 12. 2018

KOORDINACIJA STAVKOVNIH ODBOROV SINDIKATOV JAVNEGA SEKTORJA

Datum: 15.10.2018

IZJAVA ZA JAVNOST

Po odstopu predsednika Vlade, s čimer je ta marca letos preprečil sklenitev dogovora med Vlado in sindikati javnega sektorja, je Koordinacija stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja (v nadaljevanju: Koordinacija) napovedala, da novi vladi ne bo dala 100 dni miru, da pa ji bo dala razumen rok za seznanitev s stanjem pogajanj ter oblikovanje izhodišč za pogajanja, hkrati pa je poudarila, da se morajo pogajanja nadaljevati s točke, na kateri so bila prekinjena.
Na dan 13. 10. 2018 je minil en mesec od imenovanja nove Vlade, kar je po mnenju Koordinacije dovolj dolgo obdobje, v katerem bi Vlada morala začeti pogajanja s sindikati javnega sektorja. Začetek pogajanj do konca tega obdobja je napovedal tudi sam minister za javno upravo na prvem sestanku s predstavniki stavkovnih odborov, dne 19.9.2018. Kljub temu Vlada do današnjega dne še ni sprejela niti izhodišč za pogajanja o razreševanju stavkovnih zahtev sindikatov javnega sektorja, kar v Koordinaciji ocenjujemo kot nesprejemljivo zavlačevanje z začetkom pogajanj, ki kaže na to, da vladni predstavniki z zatrjevanjem, da je razrešitev stavkovnih zahtev prioriteta te Vlade, niso mislili resno.
Koordinacija stavkovnih odborov je zato v ponedeljek, 15.10.2018, sprejela sklep o začetku priprav na splošno stavko javnega sektorja s protestnim shodom, ki se bo začela v torek, 4.12.2018. Stavki se utegnejo pridružiti tudi nekateri sindikati, ki v stavki 24.1.2018 niso sodelovali, so pa podprli vse stavkovne zahteve.
V Koordinaciji smo že večkrat poudarili, da je bila po naši oceni usklajena velika večina vsebin, na katere so se nanašale stavkovne zahteve sindikatov javnega sektorja. Pomemben doprinos k uskladitvi nekaterih rešitev je tedaj podal vrh koalicije, ki so ga sestavljale tri od petih strank, ki sestavljajo tudi obstoječo koalicijo. Sindikati v Koordinaciji zahtevamo, da se tiste vsebinske rešitve, ki so bile usklajene, ne odpirajo ponovno, je pa ostalo odprtih nekaj vsebinskih točk, za katere pričakujemo, da se bodo pogajanja o njih nadaljevala in uskladile rešitve, ki bodo sprejemljive za obe strani. Kot eno pomembnejših točk izpostavljamo dogovor o načinu odprave 8% znižanja vrednosti plačnih razredov, glede česar je bilo marca 2018 doseženo načelno soglasje o oblikovanju formule za usklajevanje vrednosti plačnih razredov, ki bi v določenem obdobju nadomestila omenjeno znižanje.
Podpiramo tudi vladni predlog za povišanje uvrstitev dveh nazivov na delovnem mestu učitelja za dodaten plačni razred iz marca 2018, a hkrati zahtevamo, da se istočasno identificira in v enaki višini poviša tudi uvrstitve vseh drugih primerljivih delovnih mest in nazivov v vseh drugih dejavnostih javnega sektorja. Vsakršen drugačen pristop bi pomenil nadaljnje rušenje enotnega plačnega sistema, takšno ravnanje pa bi bilo v nasprotju s prvo stavkovno zahtevo sindikatov Koordinacije, s katero je zahtevala in še vedno zahteva ohranitev enotnega plačnega sistema.
V Koordinaciji zato zahtevamo, da vladna pogajalska skupina s polnim mandatom nemudoma nadaljuje pogajanja za razreševanje stavkovnih zahtev. Ker se vladna stran do danes kljub večkratnim pozivom ni bila pripravljena sestati in s Koordinacijo obravnavati ter natančno identificirati vsebinskih točk, na katerih so bila pogajanja marca 2018 prekinjena, je Koordinacija pripravila predlog sporazuma o razreševanju stavkovnih zahtev, ki ga bo na prvem sklicu pogajanj predstavila Vladi. Stavka z začetkom 4.12.2018 bo izvedena, v kolikor do tega datuma ne bo podpisan sporazum o razreševanju stavkovnih zahtev. S konkretnejšimi informacijami o trajanju in samem načinu izvedbe splošne stavke javnega sektorja bo Koordinacija obvestila javnost naknadno, upoštevaje pogajalska izhodišča, ki jih bo sprejela Vlada in potek pogajanj v naslednjih dneh oziroma tednih.

Jakob Počivavšek
Vodja Koordinacije stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja


petek, 12. oktober 2018

Poziv k razrešitvi člana Sveta Nakvis iz vrst sindikatov

VISOKOŠOLSKI SINDIKAT SLOVENIJE

NACIONALNA AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE
ZA KAKOVOST V VISOKEM ŠOLSTVU
SLOVENSKA CESTA 9
1000 LJUBLJANA

Datum: 12.10.2018

ZADEVA: POZIV K RAZREŠITVI ČLANA SVETA NAKVIS, PREDSTAVNIKA REPREZENTATIVNIH SINDIKATOV VISOKEGA ŠOLSTVA

Spoštovani,
Visokošolski sindikat Slovenije (VSS) podaja zahtevo za razrešitev dr. Bruna Završnika iz Sveta NAKVISA. Pri tem se opiramo na vaš dopis z dne 11.10.2018, v katerem ste zapisali »Dokument za napovedane sestanke je bil 1. 10. 2018 poslan vsem zgoraj navedenim deležnikom. Poslan je bil sindikatu SVIZ, ki je tudi imenoval člana Sveta NAKVIS. Pomotoma pa dokument takrat ni bil posredovan tudi na VSS, za kar se iskreno opravičujemo.«

Očitno je, da je prišlo junija 2016 ob imenovanju omenjenega člana Sveta NAKVISA kot predstavnika reprezentativnih sindikatov v visokem šolstvu do vrste nezakonitih ravnanj, zaradi česar bomo, upoštevaje dokumentacijo, ki nam jo boste posredovali, razmislili tudi o podaji morebitnih kazenskih ovadb zaradi opuščanja dolžne skrbnosti ter zaradi omogočanja nezakonito pridobljene osebne koristi za sebe oziroma za drugo osebo zoper odgovorne osebe.

Tako kot ste tokrat VSS, ki je od dne 24.3.2016 dalje reprezentativen sindikat za dejavnost visokega šolstva, »pomotoma« pozabili poslati vabilo na sestanke glede novega predloga minimalnih kriterijev za izvolitve v nazive visokošolskih pedagoških delavcev, torej glede materije, ki usodno vpliva na položaj naših članic in članov, tako ste leta 2016 »pozabili« pozvati VSS k dogovoru o imenovanju predstavnika reprezentativnih sindikatov v visokem šolstvu v Svet NAKVIS. S tem nam je bila odvzeta možnost sodelovanja v postopku imenovanja člana Sveta NAKVIS.

Poleg tega lahko iz vašega dopisa celo sklepamo, da je zgoraj omenjenega predstavnika sindikatov imenoval celo en sam sindikat, t.j. SVIZ, kar bi pomenilo, da ste izključili tudi preostale sindikate, ki imajo reprezentativnost za visoko šolstvo oziroma širšo reprezentativnost za področje izobraževanja, med njimi VIR ter NSDLU. Zakon o visokem šolstvu v 51.h členu  namreč določa, podobno kot v drugih področnih zakonih, kjer imajo sindikati predstavnika v različnih organih, da »enega člana imenujejo reprezentativni sindikati na področju visokega šolstva po dogovoru.« Dogovor je konstitutiven element imenovanja predstavnika sindikatov, NAKVIS ne more priznati zakonitosti imenovanju osebe brez dogovora vseh sindikatov s potrebno reprezentativnostjo. Kaj bi storili, če bi štirje sindikati imenovali vsak svojega predstavnika? SVIZ nima zakonskega pooblastila, da sam imenuje predstavnika v Svet NAKVISA, in to bi NAKVISU moralo biti znano.

Zato zahtevamo, da nam na podlagi ZDIJZ nemudoma posredujete kopijo vse dokumentacije, povezane z imenovanjem dr. Bruna Završnika v Svet NAKVISA. Posredujte nam tudi morebitno izjavo o izpolnjevanju pogojev v Svet NAKVIS, ki jo je podpisala omenjena oseba.

Poleg kršitve določbe o imenovanju člana v Svet NAKVIS s strani reprezentativnih sindikatov za področje visokega šolstva (in to ni samo SVIZ!) je bila očitna nezakonitost pri imenovanju dr. Bruna Završnika v Svet NAKVISA tudi v tem, da dr. Bruno Završnik ob »imenovanju« ni izpolnjeval »minimalnih« zakonskih pogojev za imenovanje v Svet NAKVISA. VSS razpolaga z informacijo in dokumentacijo, da je bil dr. Završnik dne 7.5.2015 izvoljen za člana Senata Ekonomsko poslovne fakultete Univerze v Mariboru, to funkcijo pa je zasedal vse do letošnjega leta, ko je odstopil s funkcije člana omenjenega senata. Sedmi odstavek 51.h člena Zakona o visokem šolstvu izrecno določa, da za člana Sveta NAKVIS ne morejo biti imenovani člani senatov univerz in njihovih članic. Navedeno pomeni, da je bilo imenovanje dr. Završnika za člana Sveta NAKVIS-a izrecno v nasprotju s citiranim odstavkom 51.h člena Zakona o visokem šolstvu. Ob tem opozarjamo še na drugi odstavek citiranega člena, ki nalaga, da člani Sveta agencije pri izvajanju nalog in sprejemanju odločitev upoštevajo načela preprečevanja konflikta interesov in načela nepristranskosti ter v ta namen podpišejo posebno izjavo, s katero se zavežejo k spoštovanju načel, določenih v tem členu.

Ker menimo, da je treba zagotoviti zakonito in legitimno predstavljanje interesov zaposlenih v visokem šolstvu v Svetu NAKVIS-a preko predstavnika reprezentativnih sindikatov v visokem šolstvu v omenjenem organu, pozivamo Svet NAKVIS-a, da čim prej:
- razreši dr. Završnika s funkcije člana Sveta NAKVIS-a in
- na podlagi devetega odstavka 51.h člena Zakona o visokem šolstvu pozove reprezentativne sindikate v visokem šolstvu, da sklenejo dogovor in po dogovoru imenujejo svojega novega predstavnika v Svet NAKVIS-a. 

Pričakujemo, da boste sledili temu pozivu in čim prej sprejeli ustrezne odločitve.
Lep pozdrav.

za predsedstvo Visokošolskega sindikata Slovenije
dr. Marko Marinčič, predsednik

sreda, 10. oktober 2018

Nakvisov predlog novih Minimalnih standardov, 2018

Agencija Nakvis je sredi leta 2018 pripravila osnutek nerazumno zaostrenih novih Minimalnih standardov za izvolitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev. Njihov glavni učinek bi bilo zdesetkanje vrst kandidatov za naziva izredni in redni profesor. Rektorska konferenca ga je na svoji junijski seji zavrnila, nato je Nakvis poskušal ustvariti vtis usklajevanj z deležniki z organiziranjem zaprtega posveta o osnutku. VSS ga je 10. 10. 2018 pozval k umiku osnutka in odpovedi posveta in o tajnem dokumentu obvestil članstvo in javnost. Napovedali smo, da bomo članstvo sindikata pozvali k množični udeležbi na posvetu, če ne bo preklican skupaj z osnutkom Minimalnih standardov.


Nakvis nam je naslednji dan odgovoril in nas vabil k sodelovanju ter se skliceval na kooperativnost člana sveta agencije, ki ga je imenoval sindikat SVIZ. V odgovor smo 12. 10. 2018 pozvali Svet Nakvisa k razrešitvi tega člana, saj je imel v času imenovanja funkcijo, s katero se članstvo v Svetu Nakvisa po zakonu izključuje, VSS kot reprezentativni sindikat pa je bil takrat izločen iz postopkov. Zatem je Nakvis posvet odpovedal, deležnike pa povabil k podaji pripomb k spornemu osnutku, s čimer bi priznali njegovo legitimnost kot primernega izhodišča. Z drugimi deležniki smo se dogovorili za ponovno popolno zavrnitev osnutka. Na naš poziv k razrešitvi člana Sveta Nakvis iz vrst sindikatov je Nakvis odgovoril, da je to pristojnost sindikatov.

Direktor Nakvis je medtem začel promovirati idejo o zaostritvi meril za izvajanje doktorskega študija, s katero bi med drugim bil pogoj za nosilstvo predmetov vodenje raziskovalnega projekta v zadnjih 5 letih. To bi opustošilo nekatere študijske programe na največjih univerzah, saj je pridobivanje projektov zaradi politike in podhranjenosti ARRS zelo oteženo.

Povezava na dokumente je tule.
Peticija s pozivom Nakvisu, naj umakne sporni dokument, je tule.


Poziv Nakvisu k umiku novih Minimalnih standardov


Javni poziv Svetu agencije NAKVIS k umiku
Osnutka novih Minimalnih standardov za izvolitve v nazive

V Visokošolskem sindikatu Slovenije smo pridobili Nakvisov osnutek novih Minimalnih standardov za izvolitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev invisokošolskih sodelavcev. Izvedeli smo, da je Rektorska konferenca RS junija letos ta osnutek že ostro zavrnila, kljub temu pa Nakvis poskuša ustvariti vtis usklajenosti z deležniki tako, da skuša inscenirati neformalne pogovore o njem na posameznih univerzah in za 26. 10. 2018 organizira zaprt posvet v ozkem krogu, kamor vabi manjše število »zadolženih za izvolitve« na posameznih univerzah. Sindikati z dokumentom, ki bi pomembno vplival na položaj zaposlenih, nismo seznanjeni, prav tako ne z njegovim statusom. Kaže, da nastaja na netransparenten, ozek in izključujoč način in da ne uživa nobene legitimnosti, vendar ga vodstvo agencije kljub temu vsiljuje. Še več, tisti zaposleni, ki so dokument videli, so šokirani nad njegovo vsebino in njegova današnja objava (osnutek skupaj s tem pozivom objavlja sindikat, česar agencija ni storila) bo zagotovo sprožila veliko ogorčenja.

Osnutek novih Minimalnih standardov prinaša nerazumno, absurdno in na nekaterih področjih nedosegljivo zaostrene kriterije in pogoje za izvolitve v nazive, še zlasti za naziv izrednega in rednega profesorja. Očitno je eden njegovih glavnih namenov zdesetkati vrste kandidatov za naziv izrednega in rednega profesorja in tako sčasoma doseči piramidno strukturo nazivov z zelo redkimi profesorji. Ker zaostruje tudi kriterije za obnavljanje naziva, izrednim profesorjem grozi z degradacijo, če se ne bi kmalu po uveljavitvi novih Minimalnih standardov uspeli prebiti med redne profesorje. Čemu to služi, ni jasno, zdi pa se, da izvira iz ideje, da bi morala biti univerza organizirana strogo hierarhično. Pri tem gre za temeljno pomoto: habilitacijski nazivi v sedanjem sistemu odražajo predvsem znanstveno-pedagoško in umetniško karierno napredovanje posameznika, vodstvene funkcije (predstojnik, dekan, rektor) pa so od tega ločene. Dopuščamo tudi možnost, da avtorji izhajajo iz želje po omejevanju mase plač v visokem šolstvu in raziskovanju.

Podrobnejši pregled Predloga kaže na vrsto nerealnih in neutemeljenih zahtev, ki daleč presegajo koncept minimalnih standardov. Osnutek neposredno povezuje habilitacijske kriterije s kazalniki ARRS, ki zaradi mehansko kvantitativne logike pogosto spodbujajo »objavljanje zaradi objavljanja«, ob tem pa se nenehno spreminjajo. Neposredna uporaba teh kriterijev bi pomenila, da kar dve paradržavni agenciji posegata na ključno področje vsebinske avtonomije akademskega dela. Zahtevano število citatov je nerazumno visoko. Sprašujemo se, koliko raziskovalcev v Sloveniji in svetu jih v posameznih disciplinah sploh dosega, pri tem pa poudarjamo, da citiranost niha tudi glede na številčnost posameznih področij in podpodročij. Tak kriterij bi kvečjemu spodbudil vzajemno citiranje in druge anomalije, ki nimajo nobene zveze s kakovostjo znanstvene produkcije. Dokument s favoriziranjem koncepta bibliometrije, katerih orodja upravljajo zasebne založbe anglofonih znanstvenih revij, degradira pomen objav v drugih jezikih in monografskih objav ter postavlja nekatere discipline v izrazito neenakovreden položaj. Zahtevana strnjena gostovanja v tujini nimajo nikakršne sistemske podpore v ureditvi, ki bi delavcem omogočila pravo sobotno leto s financiranjem stroškov in nadomestnih pedagoških zaposlitev. Besedilo med možnimi strokovnimi kriteriji za izvolitev v najvišja dva naziva poudarja pridobivanje sredstev in zasedanje dekanskega položaja.

Za predvidene zaostritve minimalnih standardov agencija ne podaja nobene razumne utemeljitve. Taki standardi bi povzročili ustavitev napredovanj zaposlenih in onemogočenje njihovega kariernega razvoja. Najvišji nazivi bi ostali omejeni na tiste, ki jih že imajo, a so jih pridobili pod bistveno milejšimi zahtevami.

V Visokošolskem sindikatu Slovenije ugotavljamo, da je zasnova osnutka novih Minimalnih standardov tako vsebinsko zgrešena in v ničemer ne prispeva k temu, da bi bili v najvišje nazive izvoljeni dejansko najboljši visokošolski učitelji, zato na tej osnovi niti z morebitnimi dopolnitvami in kompromisni predlogi ni mogoče priti do sprejemljive različice. Zato pozivamo Svet NAKVIS, da umakne omenjeni osnutek, da trajno ustavi vse postopke v zvezi z njim in da odpove ekskluzivni posvet o njem, sklican za petek, 26. 10. 2018 ob 13h v prostorih Nakvis. Če se to ne bo zgodilo, bomo pozvali naše članstvo k množični in aktivni udeležbi na tem posvetu. Zlasti od kolegov in kolegic, ki imajo najvišja dva naziva in so se habilitirali po manj zahtevnih merilih, pričakujemo, da se bodo zavzeli za dosegljivost meril, ki so predpisana mlajšim generacijam. Če bo agencija pri vsebinsko tako neutemeljenem zaostrovanju vztrajala, se bomo namreč v Visokošolskem sindikatu prisiljeni vrniti k predlogu, po katerem bi iz zakona črtali trajne nazive rednih profesorjev in znanstvenih svetnikov.


red. prof. dr. Marko Marinčič, predsednik VSS

Ljubljana, Maribor, Koper, 10. 10. 2018

----------------------

Peticijo z gornjim pozivom lahko podpišete tule.

petek, 20. julij 2018

Pravilnik o sobotnem letu

UL je junija 2018 poslala sindikatom v mnenje osnutek Pravilnika o sobotnem letu in drugih odsotnostih. VSS SUL je v svojem mnenju ocenil, da Pravilnik odraža sistemsko neurejeno stanje v nacionalnih predpisih in financiranju, zaradi katerega pravega sobotnega leta v Sloveniji sploh ni, saj si mora učitelj pogosto sam financirati bivanje in delovanje v tujini, pa tudi nadomeščati samega sebe tako, da celoletno snov zgoščeno oddela v enem semestru. Pri tem je delovanje v tujini pogoj za prvo ali ponovno izvolitev v naziv izrednega profesorja. Vodstvu UL smo predlagali, naj odloži sprejem Pravilnika, saj smo ga brali tako, da pokriva nezmožnost članic za financiranje sobotnega leta z možnostjo razlage, da je sobotno leto v izključnem interesu posameznika, to pa bi bilo sporočilo financerju, da univerza ne potrebuje dodatnih namenskih sredstev.

Rektor je v odgovoru sindikatu pojasnil, da je sprejem Pravilnika nujen zaradi uskladitve razumevanj in praks med članicami in zaradi zahtev davčnih predpisov. Zapisal pa je tudi, da je delovanje v tujini, ki je pomembno za temeljno delo visokošolskega učitelja ali raziskovalca in za izpolnitev habilitacijskega pogoja, v interesu delodajalca. Iz tega sledi, da ne more biti zgolj v finančno breme zaposlenega. To stališče je pomembno. Seveda bo treba doseči izboljšanje financiranja visokega šolstva, a potem bo pomembna tudi struktura kosovnega financiranja, v kateri bo moral biti prostor tudi za sistemsko kritje materialnih stroškov sobotnega leta in pedagoških nadomeščanj.

UO UL je Pravilnik v predlagani obliki sprejel 4. 10. 2018.


Dokumenti so dostopni tule. 



četrtek, 14. junij 2018

Ob rektorskih volitvah na Univerzi v Mariboru



V Visokošolskem sindikatu Slovenije (VSS) smo zadovoljni, ker so lahko na izid volitev za rektorja Univerze v Mariboru vplivali tudi nepedagoški delavci in študenti, ki imajo po novem neposredno volilno pravico (brez netransparentnega in zlorabam prodvrženega sistema elektorjev). Ta nova ureditev je skupni dosežek VSS in ŠOS. Nepedagoški delavci so svojo novo pravico v zelo veliki meri izkoristili in jim za to izrekamo priznanje. Udeležba študentov sicer ni bila izrazito visoka, vendar bistveno višja kot v času, ko so volili elektorji. Svoje mnenje so tako lahko izrazili študenti, ki razmišljajo o prihodnji usodi univerze in jim niso tuji širši družbeni razmisleki. Neposredne študentske volitve so tudi naložba za morebitne prihodnje priložnosti, ko bodo lahko študenti z opredelitvijo o rektorskih kandidatih odločali o svojih temeljnih interesih.

Novemu rektorju prof. dr. Zdravku Kačiču iskreno čestitamo, da mu je uspelo kot posamezniku premagati skoraj celotno (pro)rektorsko ekipo. Prepričani smo, da so k temu veliko pripomogla tudi dogajanja na rektoratu, ki so pomenila neposredno ogrožanje človeške integritete, še posebno integritete žensk. Upamo, da bo novemu rektorju uspelo tudi v vodstvenih organih vzpostaviti dobre medčloveške odnose in akademsko kulturo, ki ne bo pomenila le osnovne korektnosti, temveč bo lahko za zgled tudi drugim javnim ustanovam.

Za dober rezultat čestitamo tudi drugouvrščenemu Žanu Janu Oplotniku, ki je bil kot prorektor izrazito odziven, naklonjen socialnemu dialogu in je pokazal veliko razumevanja za realne probleme zaposlenih.

Od novega rektorja pričakujemo, da bo ta dialog ohranil in ga dvignil še na višjo raven. Prepričani smo, da se bo držal predvolilnih zavez glede ohranjanja sedanje ravni pravic zaposlenih, obenem pa ga vabimo h konkretnim pogovorom o tem, kakšna naj bi bila prihodnja ureditev slovenskega visokega šolstva. Skupaj z vodstvom Univerze v Ljubljani in, kot upamo, tudi Univerze na Primorskem, bi želeli v duhu univerzitetne avtonomije in ne glede na sestavo prihodnje vlade oblikovati predloge zakonodajnih rešitev, tudi kar zadeva področje univerzitetnega raziskovanja. Srednjeročni cilj VSS je samostojna kolektivna pogodba za visoko šolstvo.

Ljubljana, Maribor 14. 6. 2018

Visokošolski sindikat Slovenije

zanj
red. prof. dr. Marko Marinčič, predsednik
izr. prof. dr. Marija Javornik Krečič, predsednica Sindikata Univerze v Mariboru







petek, 01. junij 2018

Pobuda rektorjev za ustavno presojo ZViS, 2018

Rektorska konferenca je maja 2018 prek dveh svetnikov vložila v Državni svet predlog, naj DS sproži pobudo za ustavno presojo večine členov Zakona o visokem šolstvu. Predlog pobude je izhajal iz teze, da določenih materij sploh ne sme urejati zakon, temveč avtonomno univerze same. Med takimi so pedagoški normativi ter sestava in način volitev organov. Pobuda je oporekala tudi umestitvi zaposlenih v javni plačni sistem. Najbolj radikalna je bila teza, da bi morali univerze izvzeti iz pristojnosti Zakona o zavodih, s tem pa tudi Zakona o javnih financah. Izstopile bi iz javnega sektorja. Rektorji in drugi organi univerz bi tako dobili potencialno povsem proste roke pri načinu porabe denarja, individualno bi lahko določali plače in normative, lahko bi prišlo do odprave sistema splošnih volitev. Kaj bi vse to pomenilo za razmerja moči med predstojniki in zaposlenimi, ni treba podrobneje razlagati. Reforma bi bila tudi zelo tvegana za javno financiranje univerz, saj bi te ob deregulaciji stroškov dela težko izkazale, za kaj potrebujejo pričakovani obseg sredstev, in vlada bi dobila alibi za krčenje financiranja. Predlog namreč oporeka celo temu, da bi smel zakon določiti namembnost proračunskih sredstev.
Vodstvoma UL in UM ter javnosti smo predstavili skrajne možne scenarije takega pravnega eksperimenta. Nato sta vodstvi UL in UM umaknili podporo, pristojna komisija DS pa je ob angažmaju Branimirja Štruklja umaknila predlog z dnevnega reda. Z vodstvom UL smo se dogovorili, da bomo glavni deležniki poskusili poiskati medsebojno soglasje o prenovi ZViS in s skupnim predlogom nastopili nasproti vladi.
Povezava do dokumentov je tule.