Novi zakon o raziskovanju (Pikalo), 2019

Po konstituiranju nove vlade jeseni 2018 je resorni minister sklenil, da bo MIZŠ nadaljevalo pripravo novega zakona o znanstveno-raziskovalni dejavnosti tam, kjer so usklajevanja obtičala ob odstopu predhodne vlade, in z isto delovno skupino. VSS vanjo ni bil vključen. Besedilo je doživelo še precej sprememb, med drugim je bil dosežen pristanek MGRT, da ta zakon in s tem MIZŠ prevzame tudi področje inovacij. 18. 4. 2019 je MIZŠ objavilo predlog Zakona o znanstveno-raziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZRID). Objavilo ga je z zavedanjem, da delovna skupina še ni povsem dokončala dela in da predlog zakona, zlasti zelo obetavna formula rasti financiranja (MF) in opcija "dvojnih plač" (MJU), še ni prestal medresorskega usklajevanja.
VSS je 16. 5. 2019 poslal svoje pripombe, v katerih je kot glavne izpostavil naslednje pomanjkljivosti predloga ZZRID in podal svoje predloge:
- zakon ne podaja vsebinskih definicij znanosti in javne službe, kar sovpada s tem, da so številni že pomešali raziskovalno finančno uspešnost, vladi pa otežuje upravičenje izključitve zasebnih inštitutov in fakultet iz stabilnega financiranja;
- zakon ne določa načina razdelitve dodatnega denarja v okviru "stabilnega financiranja" znotraj zavodov, kar lahko vodi v netransparentno zakoličenje položajev moči v naslednjih desetletjih;
- zakon ne naslavlja problemov s samovoljnim in izkoriščevalskim (prisvajanje avtorstev, ki reproducira reference in moč) vodenjem nekaterih (!) programskih skupin in predpostavlja, da bo pod plaščem pasovnega financiranja institucij na mikro ravni vse ostalo kot doslej;
- VSS zato predlaga, naj zakon določi tudi smernice za razdelitev denarja na univerzah, ki bi povzročile rekonstituiranje programskih skupin: denar se najprej pasovno dodeli zavodom, nato znotraj njih po raziskovalnih področjih oz. članicah in od tod posameznikom v obliki stabilne zaposlitve raziskovalcev in v obliki IRD, ob upoštevanju stanja zaposlenosti v zadnjih 5 letih, raziskovalnih dosežkov in razlik med materialnimi stroški po raziskovalnih področjih; zatem bodo posamezniki na novi podlagi materialne suverenosti na novo konstituirali programske skupine; kjer so bile te vodene korektno, se ne bo spremenilo nič, drugod bo vodenje moralo pridobiti demokratično legitimacijo;
- opozorili smo, da 63. člen omogoča drobitev začasnih pogodb o zaposlitvi in razveljavlja splošno normo ZDR-1;
- opozorili smo na probleme v zvezi s t.i. "dvojnimi plačami";
- ker je mogoče interpretirati predlog ZZRID tako, da dopušča delovanje raziskovalcev znotraj javnih raziskovalnih organizacij prek statusa s.p., smo predlagali varovalko: znotraj JRO je mogoče raziskovati le v okviru zaposlitve;
- opozorili smo na nejasnosti, kdo bo nosil breme financiranja odprtega dostopa do znanstvenih objav, in na reprodukcijo razslojevanja raziskovalcev na bogate in revne;
- predlagali smo nekoliko drugačno sestavo Razvojnega sveta, tudi s predstavnikom sindikatov iz visokega šolstva, in Komisije za etiko v znanosti.
Gradiva so dostopna tule.

Sklenjen dogovor o regresu v javnem sektorju

15. 5. 2019

Vlada in večina reprezentativnih sindikatov v javnem sektorju so podpisali aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti, s katerim so za leto 2019 določili regres v višini minimalne plače, ki v letu 2019 znaša 886,63 EUR bruto. Zaposleni, ki prejemajo minimalno plačo, pa bodo dobili regres v višini 1.050 EUR bruto. Brez posebnega dogovora bi vsi javni uslužbenci prejeli regres v višini minimalne plače. Tudi Visokošolski sindikat je prispeval svoj podpis, zato da najslabše plačani pridobijo nekaj, čeprav smo med pogajanji predlagali, da je treba izhodiščne plačne razrede najnižje uvrščenih delovnih mest dvigniti na raven minimalne plače in nekoliko kompresirati plačno lestvico.

Stališče VSS o predlogu zakona o raziskovanju

STALIŠČE VISOKOŠOLSKEGA SINDIKATA SLOVENIJE O PREDLOGU ZAKONA O ZNANSTVENORAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI DEJAVNOSTI

Skupščina Visokošolskega sindikata Slovenije je 10. 5. 2018 na rednem letnem zboru med drugim obravnavala novi predlog Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZRID), ki ga je ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport poslalo v javno razpravo. V prilogi je podrobno stališče o predlogu zakona. Ključni poudarki so naslednji:

- izrazito podpiramo namen predloga, da se obseg proračunskega financiranja znanosti dvigne na vsaj 1 % BDP do leta 2025, vendar od ob tem pričakujemo jasna določila glede načina delitve dodatnega denarja;

- nasprotujemo ohranjanju in krepitvi ureditve, ko država in njena agencija vsebinsko in personalno odločilno vplivata na znanstveno delo kot temeljno področje univerzitetne avtonomije; z novim predlogom se ta vpliv širi na celotno področje »stabilnega financiranja«, nova pooblastila pa dobivajo tudi drugi resorji izvršne oblasti;

- zahtevamo dostop visokošolskih učiteljev, sodelavcev z raziskovalno obveznostjo in raziskovalcev do materialnih sredstev za raziskovanje;

- nasprotujemo odstopom od Zakona o delovnih razmerjih, ki bi dokončno legalizirali prekarni položaj raziskovalcev (63. člen);

- nasprotujemo »dvojnim plačam«, ki bi akademske delavce razslojevale glede na profitabilnost dejavnosti in položaj znotraj institucije ter bi pomenile odstop od bistvenega načela veljavnega plačnega sistema, »enako plačilo za primerljivo delo«;

- zavračamo tudi temu vzporedno zamisel o samostostojnih podjetnikih kot pogodbenih »izvajalcih« raziskovalne dejavnosti;

- zavračamo degradacijo znanosti na raven »predstopnje« aplikativnega raziskovanja in komercializacije rezultatov;

- zahtevamo udeležbo predstavnikov zaposlenih v visokem šolstvu v razvojnem svetu in varovalke za neodvisno delovanje komisije za etiko v znanosti;

- podpiramo prizadevanja za odprti dostop do javno financiranih publikacij, vendar menimo, da zakonske zahteve ni mogoče postavljati, dokler se ne razjasnijo finančni mehanizmi in pravila vrednotenja objav glede na vrsto odprtega dostopa.

V Visokošolskem sindikatu Slovenije smo presenečeni nad dejstvom, da predlagatelj sploh ni poskusil definirati raziskovalnih dejavnosti v javnem interesu, ki so potemtakem upravičene do proračunskega financiranja, ob tem pa skuša znotraj javnih raziskovalnih ustanov vključno z univerzami na široko odpreti vrata lovu na dobiček. Obžalujemo, da ob prizadevanju ministrstva za ugodnejše materialne razmere pred nas prihaja predlog, ki bi pospešil nekatere najbolj negativne težnje v raziskovalni dejavnosti na univerzah. Zato pričakujemo, da bo ministrstvo kot predlagatelj podaljšalo javno razpravo in z vključitvijo širšega kroga udeleženih v znanosti omogočilo nastanek predloga, ki bi namesto kratkoročnega dobička posameznikov postavil v ospredje znanstveno skupnost in dolgoročne razvojne interese družbe.

Ljubljana-Maribor-Koper, 16. 5. 2019

za Visokošolski sindikat Slovenije

dr. Marko Marinčič, predsednik

Poziv Univerzi v Mariboru k spoštovanju pravic delavcev

Javni poziv Univerzi v Mariboru in Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport k spoštovanju pravic univerzitetnih delavcev

Zaradi prizadevanja Pogajalske skupine javnega sektorja in še posebej Visokošolskega sindikata Slovenije je bilo v zadnji stavkovni sporazum z vlado (december 2018, Uradni list RS, št. 80/18) prvič doslej vključeno določilo, da mora vlada za zvišanja plač zagotoviti proračunska sredstva:

Vlada se zavezuje, da bo v okviru svojih pristojnosti in obstoječih sistemov financiranja zagotovila, da bodo za potrebe neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov (vključno z javnimi zavodi s področja zdravstva in sociale, visokošolskimi in raziskovalnimi zavodi ipd.) sredstva za stroške dela, ki izvirajo iz tega dogovora in kolektivnih pogodb, katerih podpisnica je, upoštevana pri usklajevanju predlogov finančnih načrtov neposrednih uporabnikov in pri pripravi izhodišč za pripravo finančnih načrtov posrednih uporabnikov, na prihodkovni in odhodkovni strani.

Dne 3. 1. 2019 smo se predstavniki sindikatov skupaj z rektorji javnih univerz udeležili sestanka, ki smo ga zahtevali zaradi negotovosti glede uresničevanja vladno-sindikalnega sporazuma. Dobili smo natančne informacije o tem, koliko denarja bodo univerze prejele za zvišane plače in koliko na podlagi zvišanj, ki so bila predvidena že prej in sledijo iz Zakona o visokem šolstvu. Čeprav sta se vlada in ministrstvo dogovora držala, smo bili seznanjeni, da so na Univerzi v Mariboru pred prvomajskimi prazniki članicam UM z rektorata posredovali navodila za pripravo rebalansa finančnega načrta z oceno delitve sredstev po uredbi za leto 2019, ki nekaterim članicam ne zagotavlja niti sredstev za zvišane plače, dodatnih zvišanj, ki so bila univerzi namenjena v proračunu, pa sploh niso bile deležne. Poleg tega je ocena dodeljenih sredstev opravljena po predpostavki, da bo v prihodnosti morda prišlo do sprememb, o katerih pa zdaj ne vemo ničesar.

Naknadna pojasnila, češ da gre samo za akontacijo in da bodo po delitvi vse članice s sredstvi iz razvojnega stebra dosegle sredstva zvišanih plač, nas zaradi slabih preteklih izkušenj niso prepričala.  

Od vodstva Univerze v Mariboru torej pričakujemo, da bo v skladu z dogovorom tudi pri delitvi denarja znotraj univerze uveljavilo osnovno intenco dogovora. Njena vsebina je namreč tale: sredstva za plače so zagotovljena na ravni posameznega delavca in delavke, ki mu ali ji je sindikat izboril boljšo plačo, zato v tem pogledu ni razloga za negotovost, kaj šele, da bi arbitrarne delitve lahko odpirale prostor za pristranskost in finančne pritiske. Od Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport in od Univerze v Mariboru zahtevamo, da finančni načrt na prihodkovni in odhodkovni strani uskladita z veljavnim sporazumom. To je odgovornost obeh.

Neljubi dogodek nas v Visokošolskem sindikatu Slovenije samo prepričuje o pravilnosti našega dosedanjega stališča. Stališče sindikata je bilo in ostaja, da so državne univerze ustavna kategorija, zato ima država kot ustanoviteljica do njih prav posebno odgovornost. Državna univerza ne more delovati po logiki podjetja. Odgovornost države zadeva vsebino dela, ki je v javnem interesu, to delo pa sloni na ljudeh, visokošolskih učiteljih in učiteljicah, sodelavcih in sodelavkah, strokovnih in tehničnih delavcih in delavkah. Ti ljudje so ogrodje pomembnega družbenega poslanstva, ki ga v pustem administrativnem jeziku imenujemo »javna služba«.

Ob tem, ko pričakujemo, da bo vlada v primeru Univerze v Mariboru uresničila izpolnitev veljavnih zavez, bomo še naprej – in še posebno ob morebitnih spremembah zakonodaje – vztrajali, da se v merila za financiranje postavi na prvo mesto obstoječe število delovnih mest, kot je to že zdaj določeno v primeru umetniških akademij. Ocenjujemo, da država v sedanjem sistemu v celoti ne financira niti akreditiranih študijskih programov, kaj šele materialnih stroškov znanstvenega dela, ki je bistvo univerze in delovne obveznosti vsakogar, ki na univerzi deluje kot učitelj, sodelavec ali raziskovalec. Vztrajali bomo, da tudi ta materialna sredstva dosežejo vsakogar.

za Visokošolski sindikat Slovenije

dr. Marko Marinčič, predsednik, l. r.

za KSS PERGAM

Jakob Počivavšek, predsednik, l. r.

 

Poziv k neposredni zaposlitvi čistilk, varnostnikov, ...

Ljubljana, 18. 03. 2019 

ZAPOSLOVALCEM V DEJAVNOSTIH JAVNEGA SEKTORJA

Zahteva za neposredno zaposlitev vseh »zunanjih« čistilk in čistilcev, varnostnikov, kuharskega osebja…

Spoštovane, spoštovani,

so delavke in delavci, ki delajo v javnem sektorju, a niso njegov del. V mnogih dejavnostih javnega sektorja obstaja dvojni trg delovne sile: na eni strani delavke in delavci, ki delajo pod pogoji javnega sektorja, na drugi strani tisti, ki prav tako delajo v javnem sektorju, a pod mnogo slabšimi pogoji – nizka cena storitev in visoki dobički so možni le zato, ker iz njih iztiskajo veliko dela za nizko plačilo
- ker zanje ne veljajo pravila javnega sektorja, so izjemno obremenjeni – obseg in intenzivnost dela se povečujejo, plače pa stagnirajo.
- Pogosto jih premeščajo na različna delovna mesta in iz kraja v kraj, kar povzroča hud stres in izgorelost.
-  Delavniki so skrajno fleksibilni, delovni čas je neugoden in neenakomeren, zato je njihovo življenje popolnoma podrejeno službi. Nimajo možnosti napredovanja – to so negotove službe brez prihodnosti.
-  Pogosto jim šefi odrekajo osnovne civilizacijske pridobitve v sferi dela: neredko jim ne plačujejo socialnih prispevkov, nekateri delajo na črno.
-  Nenehno so izpostavljeni pritiskom in grožnjam, da bi jih tako ohranili v podrejenem položaju.
- Slednjič, dobički zunanjih izvajalcev (in njihovih podizvajalcev) in nizke cene ne omogočajo kvalitetnih storitev: na slabšem smo tako (so)delavci in (so)delavke kakor uporabniki storitev javnega sektorja.

Čas je za odpravo neenakosti, pogoji za neposredno zaposlitev so!

Sedem let po sprejetju Zujfa, ko je večina tam postavljenih varčevalnih ukrepov ukinjena, so se spremenile tudi določbe Zakona o izvrševanju proračunov za leti 2018 in 2019.

Država je pripravljena prerazporediti vire, ki jih zagotavlja javnim zavodom za storitve čiščenja (splošni stroški delovanja), med sredstva za zaposlovanje, kolikor se javni zavodi odločijo za zaposlitev »outsourcanih« delavcev in delavk. Razlogov za neenakost ni bilo nikoli, a sedaj jo je še toliko lažje odpraviti!

Zahtevamo prenehanje »outsourcanja« čiščenja, varovanja in kuhanja (…)  in takojšnje »insourcanje« delavcev in delavk. Odpravimo neenakost, zaposlimo jih, saj so že zdaj del naših delovnih procesov, naših delovnih kolektivov! Naj bo javni sektor zgled za dobrobit vseh.

Skupni zahtevi so se pridružili:
Delavska svetovalnica  
Center za družbeno raziskovanje (CEDRA)
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS)
Sindikat državnih organov Slovenije (SDOS)
Sindikat kulture in narave Slovenije (Glosa)
Sindikat delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije (Vir)
Sindikat zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije (SZSSS)
Sindikat poklicnega gasilstva Slovenije (SPGS)
Konfederacija sindikatov Slovenije (Pergam)
Sindikat vzgoje, izobraževanje,  znanosti in kulture Slovenije (SVIZ)
Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS)
Visokošolski sindikat Slovenije (VSS)
Sindikat Kliničnega centra Ljubljana
Sindikat vojske obrambe in zaščite (SVOZ)
Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije (SKEI)

Redni zbor članstva VSS SUM 2019

Maribor, 24. 1. 2019

V gostišču Galeb je 23. 1. 2019 potekal redni zbor članov Sindikata Univerze v Mariboru. Predsednica sindikata dr. Marija Javornik Krečič je na na zboru predstavila letno poročilo za 2018.

Uspešno zaključena pogajanja o dvigu plač in financiranju

Poročilo Visokošolskega sindikata Slovenije o rezultatih stavkovnih pogajanjih

24. 1. 2018 smo izvedli splošno stavko javnega sektorja za odpravo varčevalnih ukrepov in anomalij v javnem plačnem sistemu, zlasti tistih, ki so nastale z nesorazmernim dvigom zdravniških, ravnateljskih in direktorskih plač. Na univerzah je stavko vodil Visokošolski sindikat Slovenije (VSS) in nato sodeloval v pogajanjih Koordinacije stavkovnih odborov (KSO) pod vodstvom Jakoba Počivavška. Pogajanja so bila marca tik pred koncem prekinjena zaradi odstopa predsednika vlade. Po konstituiranju nove vlade smo z njimi nadaljevali sredi oktobra. Pogajanja so bila zapletena, saj si je del sindikatov prizadeval za pridobitev relativne prednosti za posamezne poklicne skupine, KSO pa za ohranitev razmerij in pasovne dvige vseh in za dohitevanje tistih, ki so že dosegli relativno prednost.

Pogajanja KSO so se 27. 11. 2018 zaključila s parafiranjem stavkovnega sporazuma. Nova stavka, napovedana za 5. 12., je odpovedana. KSO je v jesenskih pogajanjih dosegla vse, kar ji je vlada ponudila že marca, in še nekaj več. Izpogajala je pasovne dvige plač vseh v javnem sektorju in še več drugih pravic. Rezultati pogajanj so naslednji:

- Vsa delovna mesta do 26. izhodiščnega plačnega razreda (PR) se dvignejo za 1 PR, tista, ki lani niso dobila nobenega zvišanja, pa za 2 PR. Skupaj z lanskim dvigom to nanese 2 PR, v nekaterih primerih pa 3 PR ali celo več.

- Skoraj vsa delovna mesta nad 26. izhodiščnim PR v VI. in VII. tarifnem razredu razen podsekretarjev, ravnateljev in direktorjev pridobijo 2 PR. Med njimi so tudi administrativni in tehnični delavci iz skupine J z višjo ali univerzitetno izobrazbo.

- Vsa delovna mesta v VIII. in IX. tarifnem razredu, za katera se zahteva magisterij oz. doktorat ali specializacijo, pridobijo 3 PR. To vključuje visokošolske učitelje ter visokošolske sodelavce in raziskovalce z magisterijem ali doktoratom.

- Prvi dvig plač za 1 PR bo 1. 1. 2019, naslednji 1. 11. 2019 in tretji 1. 9. 2020.

- S 1. 9. 2019 se dvignejo dodatki za manj ugoden delovni čas.

- KSO je izpogajala odpravnino ob upokojitvi v višini treh povprečnih plač ali zadnjih plač delavca, če je to zanj ugodneje. Prav tako je izpogajala jubilejno nagrado za 40 let delovne dobe v javnem sektorju, in sicer v enaki višini kot za 30 let. Ti dve pravici nastopita takoj.

- Z vidika visokega šolstva in znanosti je najpomembnejši dosežek KSO in posebej VSS zaveza vlade, da bo namenila dodatni denar neposrednim in posrednim proračunskim uporabnikom, vključno z univerzami in inštituti, za povečane stroške dela, ki so nastali s tem sporazumom, kolikor se dejavnost financira iz državnega proračuna. Gre za inovacijo v dosedanji praksi raznih sporazumov in dogovorov med sindikati in vlado, glede katere so bili drugi sindikati v izobraževanju skeptični ali pa so imeli interese drugod. Visoko šolstvo in znanost sta bila doslej finančno ranljiva zaradi posrednega načina financiranja. Študijska dejavnost je financirana kosovno, raziskovalna pa razpisno, medtem ko se denar za plače v osnovnih in srednjih šola črpa bolj neposredno iz proračuna. Brez stavkovnega dogovora o dodatnih sredstvih bi ministrstvo denar, ki je bil namenjen krepitvi visokega šolstva in znanosti, prednostno porabilo za obsežne plačne dvige v OŠ in SŠ. Minister je pred zadnjim krogom pogajanj KSO in vlade že napovedal rektorju, da se bo zaradi plač šolnikov zmanjšal obseg financiranja univerz, izražen kot delež BDP. Večina članic univerz bi se znašla v hudih finančnih težavah in konfliktih, v znanosti pa bi bilo realno moč pričakovati opustošenje. Zaveza vlade za dodatni denar, ki bo za vsebine aktualnega stavkovnega sporazuma veljala trajno, ima pa tudi precedenčni pomen za vse bodoče sporazume in dogovore med vlado in sindikati, pomeni premostitev dosedanje stalne strukturne ranljivosti visokega šolstva in znanosti pri delitvi denarja znotraj ministrstva. Določba o financiranju je zavarovana s trajno pravico sindikatov iz KSO do plačane stavke, če bi vlada kršila sporazum. VSS bo imel status varuha ustreznega financiranja univerz. Določba ima učinke tudi na javne zavode iz zdravstva in sociale ter na RTV Slovenija.

- Uvede se novo delovno mesto »Gostujoči visokošolski učitelj iz tujine«, ki ga predvideva ZViS.

- Nekateri varčevalni ukrepi se podaljšajo. Pogajanja o odpravi še preostalih varčevalnih ukrepov v javnem sektorju se bodo začela čez 2 meseca.

- Namesto odprave 8 % znižanja vrednosti plačnih razredov se bomo do maja 2019 poskusili dogovoriti za stalno formulo usklajevanja plač v javnem sektorju z inflacijo in produktivnostjo. Brez tega bi se realna vrednost plač na daljši rok znižala še precej bolj.

- Opravljen bo pregled razlik v sistemih in hitrostih napredovanj, kar bo lahko podlaga za kompenzacijske ukrepe pri poklicnih skupinah z zahtevnejšim napredovanjem.

- Stavka 24. 1. 2018 je plačana. Če je delodajalec komu od stavkajočih odtrgal del plače, naj se obrne na sindikat.

Sindikat SVIZ, ki je vodil samostojno stavko in pogajanja, je pri plačah visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter raziskovalcev dosegel isto kot KSO. Na koncu pogajanj je v svoj stavkovni sporazum od KSO prevzel pasovni dvig tistih delovnih mest v skupini J, ki se pojavljajo samo v vzgoji, izobraževanju, znanosti in kulturi. Njegova posebna pogajalska dosežka sta dodatni 1 PR za učitelje (a brez visokega šolstva) v višjih nazivih in višji regres za prejemnike minimalne plače, a žal samo za letos.

KSO je dolgo vztrajala pri zahtevi, da mora vlada s sindikati preučiti morebitno porušenje razmerij v enotnem plačnem sistemu, ki nastanejo s parcialnimi dvigi posameznih poklicnih skupin. Vlada tu ni popustila, vendar smo jo opozorili, da je pravkar pristala na nastanek novih anomalij, glede katerih bomo v prihodnje vodili nove sindikalne aktivnosti.

Naj povzamemo. Z Stavkovnim sporazumom KSO bomo vsi javni uslužbenci pridobili višje plače in nekatere nove pravice, obenem pa je zagotovljeno dodatno financiranje javnih zavodov. Slednje je med sindikati in na pogajanjih z vlado dosežek VSS.

Ljubljana, Maribor, Koper, 27. 11. 2018
predsedstvo VSS

Povezava na dokumente je tule. Uredite jih kronološko.