Pregledali smo ukrepe na področjih visokega
šolstva in znanosti, ki so jih v svojih programih navedle tiste politične stranke,
ki jim ankete kažejo na verjeten vstop v DZ. Citiramo jih tako, kot so napisani,
le oblikovanje smo poenotili. Poleg tega smo tistim strankam, ki imajo program na
področjih visokega šolstva in znanosti, poslali devet načelnih vprašanj. Njihove
odgovore smo dodali za programske točke vsake stranke.
Glede na to, kar so same objavile in kar so
nam odgovorile (ali pa ne), smo politične stranke razvrstili po dveh oseh. Prva
os je razvrstitev od leve proti desni oz. neoliberalizmu glede na njihove predloge
ukrepov in stališča. Ta os tvori osnovno zaporedje tega pregleda. Druga os je glede
na njihovo programsko resnost na področjih visokega šolstva in znanosti. Nekatere
politične stranke v svojih programih ne navajajo ničesar (konkretnega) na omenjenih
dveh področjih, nekatere pa nam v 15 dneh niso odgovorile na vprašanja o svojih
temeljnih stališčih.
Ker si lahko zaposleni v visokem šolstvu sami
oblikujejo mnenje o področnih programih in stališčih političnih strank, VSS ne komentira
zbranega gradiva, temveč ga samo objavlja.
Levica
Program, visoko šolstvo:
• Definirali bomo javno službo na področju
visokega šolstva in zagotovili, da bo javno financirana v polnem obsegu. Javno financiranje
na vseh ravneh izobraževanja bo neodvisno od kriterijev, ki s kakovostjo poučevanja
nimajo nikakršne zveze, kot so glavarine, prehodnost med letniki ter zaposljivost
diplomantov in diplomantk, ampak od kriterijev kakovosti in potreb.
• Ukinili bomo koncesije zasebnim visokošolskim
zavodom, kjer primerljive študijske programe ponujajo že javni zavodi.
• Uvedli bomo ustreznejša merila za akreditacijo
visokošolskih ustanov in programov ter poskrbeli, da bodo postopki za ugotavljanje
teh meril enako dosledni za vse programe in institucije.
• Poskrbeli bomo, da država z ustreznimi razpisi
zagotovi mesta in plačilo za vsa obvezna pripravništva.
• Borili se bomo proti uvajanju korporativnega
upravljanja na javnih univerzah in za demokratizacijo upravljanja univerz. Stremeli
bomo k enakopravnemu sodelovanju vseh delavcev in delavk pri odločanju in si prizadevali
za zmanjševanje pomena vloge upravnih služb v primerjavi s strokovnimi telesi.
• Ob spoštovanju avtonomije univerze si bomo
prizadevali za temeljito reformo zaposlovanja na javnih univerzah, ki bi omogočala,
da so razpisi za stalna profesorska mesta odprti daljše obdobje (ne le nekaj dni),
da se vpelje sistem preizkusnega obdobja ter da se proces zaposlovanja demokratizira
in odpre večjemu številu kandidatov in kandidatk.
• Zavzemali se bomo za uravnoteženo internacionalizacijo
višjega in visokega šolstva tako na nivoju študentov in študentk kot na nivoju predavateljev
in predavateljic ter obenem poskrbeli, da ta ne bo ogrožala skrbi za slovenski jezik.
Program, znanost:
Financiranje znanosti:
• Zagotovili bomo stabilno rast financiranja
znanosti, ki ne bo odvisna od kratkoročnih gospodarskih nihanj. Zagotovili bomo,
da bo Slovenija v dveh letih dosegla minimalni cilj 1 % BDP proračunskega financiranja
znanosti in da bo težila k financiranju v obsegu vsaj 2 % BDP.
• Uvedli bomo sistemsko financiranje znanosti,
ki bo temeljilo na kombinaciji institucionalnega in programskega financiranja. Prek
institucionalnega financiranja bodo raziskovalne institucije lahko same zagotovile
nekajletno financiranje svojim uspešnim raziskovalcem in raziskovalkam, lažje pa
bodo privabile tudi uveljavljene raziskovalce in raziskovalke iz tujine. Takšno
financiranje bo omogočalo raziskovalcem in raziskovalkam, da v svojih najbolj produktivnih
letih uveljavijo svoje ideje in vpeljejo nova raziskovalna področja.
• Povečali bomo obseg projektnega financiranja,
ki bo mlajšim raziskovalcem in raziskovalkam omogočilo primerno samostojnost in
možnost razvoja lastnih inovativnih idej. Višina projektnega financiranja bo prilagojena
realnemu vrednotenju materialnih stroškov in delovnih ur, ki so povezani z določenim
raziskovalnim področjem.
• Državni organi bodo pri najemanju strokovnjakov
in strokovnjakinj za pripravo zunanjih študij in analiz dajali prednost javnim raziskovalnim
institucijam pred zasebnimi ponudniki omenjenih storitev. Slovenija ima na svojih
univerzah in javnih raziskovalnih zavodih na voljo veliko kakovostnega znanja, kljub
temu pa država za pripravo študij in strokovnih mnenj prepogosto najema dražje in
pogosto tudi manj kakovostne zasebne ponudnike.
Kadri in boljše vodenje:
• Omogočili bomo stalne zaposlitve mladih raziskovalcev
in raziskovalk ter visokošolskih sodelavcev in sodelavk ter odpravili veriženje
začasnih projektnih zaposlitev in druge prekarne oblike dela mladih v znanosti in
izobraževanju. Načrtovanje stabilne karierne poti je ključno za razvoj kadrov v
znanosti in delovanje celotne znanstvene in visokošolske sfere.
• Za lažji odhod raziskovalcev in raziskovalk
na začasno izpopolnjevanje v tujino in vrnitev v Slovenijo bomo pri obračunu davka
na svetovni dohodek za osnovo upoštevali dohodek, ki bi ga prejemali, če bi bili
v Sloveniji zaposleni na primerljivem delovnem mestu. S tem jim bomo olajšali bivanje
v praviloma dražjih delih sveta in jih spodbudili k temu, da ob začasnem odhodu
v tujino ne bodo odjavili davčnega rezidentstva in prekinili stikov s Slovenijo.
• Vpeljali bomo transparenten in demokratičen
sistem odločanja o vodenju programskih skupin, ki bo onemogočal kopičenje vodstvenih
položajev in sredstev ter izkoriščanje podrejenih raziskovalcev in raziskovalk.
Dodatno bomo omejili število projektov, ki jih lahko vodijo vodje programskih skupin,
in število raziskovalnih projektov, pri katerih lahko sodeluje posamezen raziskovalec
oziroma raziskovalka, in s tem preprečili neproduktivno koncentracijo sredstev in
moči pri posameznikih in posameznicah.
• Tudi v znanstveni sferi bomo vpeljali učinkovit
sistem za zaznavanje in sporočanje nepravilnosti in vzpostavili ustrezno zaščito
za žvižgače in žvižgačke.
• Vzpostavili bomo sistem, v katerem se mladi
raziskovalci in raziskovalke ne bodo avtomatsko dodeljevali raziskovalnim programom,
ampak bodo financirani prek posebnih razpisov, na katere se bodo lahko prijavljali
tako mentorji in mentorice kot študenti in študentke.
• Pridobivanje novih znanj in usposabljanje
strokovnjakov in strokovnjakinj bomo vzpodbujali z državnimi štipendijami, ki bodo
financirala dodiplomsko, podiplomsko in podoktorsko izobraževanje nadarjenih državljanov
in državljank Republike Slovenije na vrhunskih tujih raziskovalnih institucijah.
• Vzpostavili bomo javni sistem štipendiranja
perspektivnih mladih raziskovalcev in raziskovalk iz tujine za opravljanje doktorskih
in podoktorskih programov na odličnih slovenskih univerzah in inštitutih.
• Vzpostavili bomo sheme za zaposlovanje že
uveljavljenih tujih znanstvenikov in znanstvenic, ki jim bodo omogočale nadaljevanje
karierne poti v Sloveniji. S tem bomo kadrovsko okrepili slovensko znanost in omilili
posledice bega možganov, ki smo mu bili priča zadnje desetletje.
Reforma ARRS:
• Izvedli bomo reorganizacijo Javne agencije
za raziskovanje in razvoj Republike Slovenije (ARRS) in izboljšali kakovost njenega
delovanja. Poskrbeli bomo, da bo ARRS zagotovila transparentno, objektivno in vsebinsko
ocenjevanje raziskovalnega dela, ki bo potekalo v skladu z dobro prakso raziskovalnih
agencij razvitih držav. Pri tem bo ključna vzpostavitev preglednega sistema ocenjevanja
raziskovalnega dela s strani mednarodno uveljavljenih in za posamezna področja kompetentnih
domačih in tujih strokovnjakov in strokovnjakinj.
• Zagotovili bomo popolno transparentnost recenzijskih
postopkov, tako da bomo vzpostavili neodvisni strokovni nadzor nad delovanjem agencije
in ekspertne panele, ki bodo preverjali delo recenzentov in recenzentk.
• Uvedli bomo periodično rotacijo uradnikov
in uradnic, ki vodijo razpisne postopke, in delovanje agencije zaščitili pred klientelizmom
in parcialnimi interesi ter zagotovili, da ARRS raziskovalcem in raziskovalkam ne
bo oteževala dela s procesnimi napakami, ignorantskim odnosom in zamujanjem pri
izvedbi razpisov.
• Prizadevali si bomo za zmanjšanje drobljenja
znanstvenih področij. Spodbudili bomo strokovno razpravo o celoviti reorganizaciji
razdelitve raziskovalnih področij ARRS, ki bo znanstvena področja naslavljala problemsko
in ne zgolj strogo disciplinarno. Tako bo pri izbiri projektnih prijav večji poudarek
na njihovi kvaliteti kot na izbiri raziskovalnega področja prijave.
Vrednotenje znanosti:
• Pri vrednotenju raziskovalnega in pedagoškega
dela bomo zmanjšali vpliv administrativnega točkovanja znanstvenih dosežkov v bazi
SICRIS, ki večinoma predstavlja količino in ne kakovosti raziskovalnega dela. Povečali
bomo pomen vsebinskega ocenjevanja znanstvenih dosežkov, raziskovalnih idej, javnega
intelektualnega delovanja, popularizacije znanosti in skrbi za razvoj slovenske
znanstvene terminologije.
Raziskovalna infrastruktura:
• Na državnem nivoju bomo vzpostavili centre
za raziskovalno infrastrukturo, ki bodo raziskovalnim skupinam različnih akademskih
institucij omogočali dostop do velike raziskovalne opreme in s tem tudi do eksperimentalno
zahtevnejših metodologij, ki bi jim bile sicer nedostopne.
• Slovenske raziskovalne kapacitete bomo povečali
tudi z vzpostavitvijo novih javnih raziskovalnih zavodov, ki bodo usmerjeni v interdisciplinarne
pristope in bodo tematsko pokrivali novonastajajoča raziskovalna področja, ki določajo
svetovne trende razvoja znanosti. Takšne raziskovalne institucije bodo nudile kakovostno
okolje za povratek slovenskih raziskovalcev in raziskovalk iz tujine, slovenski
raziskovalni prostor pa bodo naredile bolj zanimiv tudi za tuje raziskovalce in
raziskovalke.
• Z javnimi razpisi bomo omogočili tudi polno
financiranje nakupov večje in tehnološko zahtevnejše raziskovalne opreme.
Dostopnost rezultatov znanstvenega dela:
• Predlagali bomo sistemsko rešitev, ki bo
raziskovalcem in raziskovalkam omogočala prost dostop do rezultatov raziskovalnega
dela, ki je bilo financirano z javnimi sredstvi. Pri vseh oblikah komercializacije
rezultatov javno financiranega znanstveno-raziskovalnega dela bomo zagotovili prost
dostop za nekomercialno rabo.
• Omejili bomo komercializacijo znanja prek
patentov in odpravili pravico do industrijske lastnine patentov na področjih širšega
javnega interesa, kot je denimo javno zdravje in njegova univerzalna dostopnost.
• Ponovno bomo vzpostavili ministrstvo za visoko
šolstvo, znanost in tehnologijo, ki bo lahko bolj kvalitetno skrbelo za razvoj slovenske
znanosti ter za prenos znanja v različne segmente družbe in gospodarstva.
https://www.levica.si/wp-content/uploads/2022/03/levica-program-2022-online.pdf
Odgovori na vprašanja VSS:
1.) V čem vidite družbeni
pomen univerz in znanstveno raziskovalnih inštitutov?
Znanost in (visokošolsko)
izobraževanje sta ključna dejavnika družbenega napredka. Univerze in inštituti ustvarjajo
novo znanje, ga prenašata na študente in v širše družbeno okolje. Posebej v času
grozeče ekološke katastrofe, družbenega razslojevanja, erozije demokratičnih standardov
in zaostrovanja globalnih konfliktov je znanost ključnega pomena za odgovarjanje
na te izzive. Potrebujemo politko, ki bo v največji meri razumela pomen znanosti,
odločitve sprejemala na osnovi najnovejših znanstvenih spoznanj, ki bo promovirala
pomen znanosti za družbo in pripoznala ter ustrezno ovrednotila popularizacijo znanosti.
2.) Kako vidite razmerje med
univerzitetnim izobraževanjem in potrebami trga dela? V kolikšni meri in na katerih
študijskih področjih naj bo univerzitetno izobraževanje izobraževanje za poklic?
Na vprašanje, v kolikšni meri
naj študijski programi vsebujejo tudi veščine potrebne za opravljanje določenih
poklicev, morajo odgovoriti predvsem same univerze v okviru svoje ustavno in zakonsko
zagotovljene avtonomije. Mi bomo podpirali ohranjanje te avtonomije in bomo nasprotovali
vsakršnim poskusom, da se univerzitetno izobraževanje spreminja v izobraževanje
za določen poklic, saj to nasprotuje njegovemu temeljnemu poslanstvu, ki je ustvarjanje
novih znanstvenih spoznanj in njihov prenos na študente. Prav tako bomo nasprotovali
poskusom, da se za kakovost dela visokošolskih učiteljev in učiteljic oz. delovanja
visokošolskih zavodov vsiljujejo kriteriji kot je “zaposljivost” diplomantov.
3.) Ustavno sodišče je že pred 11 leti zahtevalo,
da zakonodajalec definira visokošolsko javno službo. Kakšno definicijo predlagate?
Menimo, da je smiselno izhajati
iz izhodišč, glede katerih so ključni deležniki že dosegli konsenz v okviru delovne
skupine Sveta za visoko šolstvo RS pred petimi leti. Prizadevali si bomo za enako
plačilo za enako vrsto dela, največjo možno dostopnost študija in časovno neomejeno
pravico do izobraževanja brez šolnin tudi na 3. Stopnji študija, prav tako pa za
jasno razmejitev med javno službo in tržnimi dejavnostmi, ki bo preprečila pretakanje
javnega denarja v zasebne žepe v obliki honorarjev in parazitiranje zasebnih dejavnosti
na javni infrastrukturi.
4.) Kakšno naj bo razmerje
med javnimi univerzami in med koncesionarji?
Koncesije naj se podeljujejo
le v primerih, ko zanje obstajajo utemeljeni razlogi, torej ko javni zavodi ne ponujajo
primerljivih študijskih programov. Prizadevali si bomo, da bo takšen pogoj za podeljevanje
koncesij zapisan v zakonu. V preteklosti so se namreč pogosto koncesije podeljevale
političnim zaveznikom za programe, ki jih javne univerze že ponujajo, in na področjih,
za katere so politiki, ki so podeljevali koncesije, trdili, da so z vidika trga
delovne sile odveč.
5.) Katere so po vaši oceni
glavne ovire za hitrejši razvoj visokega šolstva in mednarodno primerljivih pogojev
za delo v njem?
Visokošolski prostor se že
vsaj od globalne gospodarske krize, ki se je izbruhnila leta 2008, spopadal z ostrimi
varčevalnimi ukrepi, ki so močno osiromašili predvsem raziskovalno dejavnost, in
zakonodajnimi spremembami oz. poskusi zakonodajnih sprememb, ki so pod vplivom partikularnih
interesov vnašale nepremišljene in parcialne rešitve, niso pa zasledovale sistematičnih
rešitev za dolgoročni razvoj visokega šolstva. Še danes en del težav izhaja iz premajhnega
financiranja, ki vodi k pritiskom k povečevanju delovne obremenitve, omejevanju
napredovanja in opravljanju dela prek pogodb civilnega prava. Prav tako ni sistemskega
vira za financiranje sobotnega leta in individualne raziskovalne dejavnosti. Nekatera
temeljna vprašanja kot je definicija javne službe ostajajo nerazrešena, kar vodi
v zlorabe, individualno profiterstvo in parazitiranje zasebnih pridobitniških dejavnosti
na javni infrastrukturi. Problematičen je tudi odnos med znanstvenoraziskovalno
in pedagoško dejavnostjo, saj je znanstvenoraziskovalna dejavnost ob pomanjkanju
stabilnega (institucionalnega) financiranja močno prekarizirana in nudi manjšo stopnjo
socialne varnosti kot pedagoško delo, kar otežuje boljše povezovanje in prehajanje
med dejavnostima.
6.) S katerimi finančnimi
viri in kdaj boste rešili prostorsko stisko fakultet in akademij?
S proračunskimi viri in v najkrajšem možnem času.
7.) Kako bi reformirali delovanje
javnih agencij ARRS in NAKVIS?
Poskrbeli bomo, da bo ARRS
zagotovila transparentno, objektivno in vsebinsko ocenjevanje raziskovalnega dela,
ki bo potekalo v skladu z dobro prakso raziskovalnih agencij razvitih držav. Pri
tem bo ključna vzpostavitev preglednega sistema ocenjevanja raziskovalnega dela
s strani mednarodno uveljavljenih in za posamezna področja kompetentnih domačih
in tujih strokovnjakov in strokovnjakinj. Zagotovili bomo popolno transparentnost
recenzijskih postopkov, tako da bomo vzpostavili neodvisni strokovni nadzor nad
delovanjem agencije in ekspertne panele, ki bodo preverjali delo recenzentov in
recenzentk. Uvedli bomo periodično rotacijo uradnikov in uradnic, ki vodijo razpisne
postopke, in delovanje agencije zaščitili pred klientelizmom in parcialnimi interesi
ter zagotovili, da ARRS raziskovalcem in raziskovalkam ne bo oteževala dela s procesnimi
napakami, ignorantskim odnosom in zamujanjem pri izvedbi razpisov. Prizadevali si
bomo za zmanjšanje drobljenja znanstvenih področij. Spodbudili bomo strokovno razpravo
o celoviti reorganizaciji razdelitve raziskovalnih področij ARRS, ki bo znanstvena
področja naslavljala problemsko in ne zgolj strogo disciplinarno. Tako bo pri izbiri
projektnih prijav večji poudarek na njihovi kvaliteti kot na izbiri raziskovalnega
področja prijave.
8.) Kakšen je vaš pogled na
položaj visokošolskih in raziskovalnih delavcev v sedanjem enotnem plačnem sistemu
v javnem sektorju?
Težave visokošolskih in raziskovalnih
delavcev le v manjši meri izhajajo iz enotnega plačnega sistema z izjemo visokošolskih
sodelavcev brez doktorata in lektorjev. Nasprotovali smo in še bomo poskusom razgradnje
ali spodkopavanja enotnega plačnega sistema, kar se je nazadenj zgodilo z dvojnimi
plačami, ki jih je uzakonli ZZrID. Privabljanje vrhunskih tujih strokovnjakov -
kar je alibi za tovrstne nesistematične in arbitrarne ukrepe - naj bo prvenstveno
zagotovljeno z ukrepi za izboljšanje delovnih pogojev, splošnim dvigom plač, večjo
podporo mednarodnemu delovanju slovenskih visokošolskih in raziskovalnih delavk
in delavcev ter nasploh s prizadevanji za dvig kakovosti življenja v Sloveniji,
kar jo bo naredilo bolj privlačno za priseljevanje. Hude anomalije v enotnem plačnem
sistemu obstajajo na drugem koncu plačne lestvice, saj so številna delovna mesta
uvrščena v plačne razrede pod minimalno plačo.
9.) Kaj menite o uvedbi demokratizacije
javnih raziskovalnih inštitutov oz. o sodelovanju zaposlenih pri upravljanju po
zgledu javnih univerz?
Tovrstno demokratizacijo podpiramo,
saj ne vidimo razloga, da bi to vprašanje bilo na javnih univerzah in raziskovalnih
inštitutih urejeno bistveno drugače.
LMŠ – Lista Marjana Šarca
Program, razvojna politika:
1. Imenovanje podpredsednika vlade z ustreznimi
pooblastili in odgovornostjo za področje širšega družbenega razvoja (ministrstvo
za znanost, digitalno preobrazbo, razvoj in visoko šolstvo).
Program, znanost:
4. Vzpostavitev novega ministrstva za znanost,
digitalno preobrazbo, razvoj in visoko šolstvo.
5. Povečanje javnih vlaganj v znanstvenoraziskovalno
in inovacijsko dejavnost. Do leta 2026 je treba vsako leto zagotoviti dodatnih vsaj
100 milijonov evrov (do ciljnega 1,5 odstotka BDP), celotna vlaganja v znanstvenoraziskovalno
in inovacijsko dejavnost pa je treba zvišati na najmanj 3 odstotke BDP. Spodbujanje
zasebnih vlaganj z ohranjanjem komplementarnih fiskalnih ukrepov ter s poenostavitvijo
postopkov njihovega priznavanja.
6. Zagotavljanje pogojev za razvoj znanstvenih
disciplin na vseh stopnjah – od temeljnih do visoko aplikativnih raziskav na zadnjih
stopnjah lestvice tehnološkega razvoja.
7. Posodobitev zakonskih in podzakonskih predpisov
s področja znanosti, raziskovalne in inovacijske dejavnosti ter zagotovitev organizacijske,
finančne in kadrovske avtonomije znanstvenega raziskovanja v javnem sektorju.
8. Implementacija in posodabljanje ambiciozne
razvojne strategije (Raziskovalna in inovacijska strategija RS, Nacionalni program
visokega šolstva, sodobna industrijska strategija ipd.) z ukrepi v akcijskih načrtih
vlade.
9. Preoblikovanje agencije za raziskovalno
dejavnost v sodobno agencijo ter posodobitev umestitve prioritet, proračuna, evalvacijskih
postopkov in finančnih instrumentov. To bo omogočilo razvoj znanosti na poglavitnih
področjih.
10. Krepitev in spodbujanje avtonomnih raziskav
»od spodaj navzgor« in prioritiziranih raziskav z velikimi interdisciplinarnimi
projekti.
11. Okrepitev vlaganja v vrhunsko infrastrukturo
in opremo.
12. Okrepitev modularnosti, prožnosti, prilagodljivosti
ter povezljivosti znanosti in visokega šolstva.
Program, visoko šolstvo:
13. Podpora države javnim univerzam in javnim
samostojnim zavodom za zagotovitev brezplačnega študija do dokončanja druge visokošolske
stopnje, v čim večji meri pa tudi doktorskega študija.
14. Posodobitev javnih politik izobraževanja
in zakonsko-regulativnega okvira, tudi z ustrezno sistemsko umestitvijo medsektorskega
sodelovanja in medsektorske mobilnosti.
15. Sprememba Zakona o visokem šolstvu in podzakonskih
aktov za zagotovitev boljše izvedbe in ustreznega financiranja raziskovalne in izobraževalne
dejavnosti, spodbujanja razvoja trajnostnih delovnih mest in mednarodnega sodelovanja
v visokem šolstvu. Nova opredelitev vloge akademika na univerzi.
16. Izdelava Strategije zaposljivosti diplomantov
v povezavi s kariernim razvojem, zaposlovalnim okoljem in mednarodnim sodelovanjem.
17. Pregled in reevalvacija podeljenih koncesij
v visokem šolstvu.
https://www.strankalms.si/wp-content/uploads/2021/11/LM%C5%A0-program-2022-2026-dokument.pdf
Odgovori na vprašanja VSS: Stranka ni odgovorila.
SD – Socialni demokrati
Program, visoko šolstvo:
Bolj dinamičen visokošolski prostor:
■ Uvajali bomo prožnejše oblike in potek
študija.
■ Izboljšali bomo pogoje za internacionalizacijo
visokega šolstva s privabljanjem tujih študentov, zagotavljanjem sistemskih sredstev
za internacionalizacijo visokega šolstva ter z razvojem sistemov za avtomatizirano
prevajanje slovenskih predavanj v tuje jezike in obratno. Sodobne tehnologije nam
namreč omogočajo večjezičnost ob hkratni internacionalizaciji. Internacionalizacijo
visokega šolstva bomo razvijali kot del slovenske zunanjepolitične strategije.
■ Sistemsko bomo podprli delo z nadarjenimi
v visokem šolstvu.
■ Spremenili bomo delovanje NAKVIS, da bo deloval
politično nevtralno, nebirokratsko in dejansko zagotavljal svetovalni servis pri
razvoju kakovosti visokošolskih programov.
■ Univerzam bomo omogočili ustanavljanje odcepljenih
podjetij (spin off podjetja).
■ Univerzam bomo olajšali spreminjanje študijskih
programov.
■ Zaposlenim na univerzah bomo omogočili boljšo
povezljivost statusov pedagoga in raziskovalca.
Celostna ureditev zakonodaje in financiranja
visokega šolstva:
■ Celostno bomo zakonsko uredili področje
visokega šolstva.
■ Opredelili bomo javno službo na področju
visokega šolstva, ki bo vsebovala vse tri stopnje študija in raziskovalno delo.
■ Jasno bomo definirali pravno subjektiviteto
univerz.
■ Opredelili bomo vlogo in pomen slovenskega
jezika v visokem šolstvu ter pogoje, pod katerimi bo dejavnost mogoča tudi v tujih
jezikih.
■ Univerze bomo raziskovalno okrepili z neposrednim
pasovnim financiranjem.
■ Pospešili bomo dinamiko naraščanja sredstev
za visoko šolstvo, da bi že leta 2025 dosegli financiranje v višini 1,5 % BDP
iz javnih sredstev.
■Spodbujali bomo interdisciplinarnost visokošolskih
programov in internacionalizacijo visokega šolstva.
Program, znanost:
■ Uvedli bomo evropsko primerljiv način financiranja
raziskovalcev in raziskovalnih organizacij.
■ Dvignili bomo višino javnih nacionalnih sredstev
za raziskovanje na 1,5 % BDP do leta 2026.
■ Z davčnimi ugodnostmi bomo spodbujali zasebna
vlaganja v raziskave in razvoj, da bodo
skupaj z javnimi dosegla 3,5 % BDP do leta
2026.
■ Okrepili bomo nacionalno projektno financiranje
ter ga neposredno povezali z izzivi in potrebami slovenskega razvoja.
■ Raziskovalno bomo okrepili univerze.
■ Omogočili bomo prenos znanja iz raziskovalnih
organizacij k podjetjem s pomočjo odcepljenih podjetij, spodbujanjem inovacij in
patentnih prijav.
■ Spodbujali bomo sodelovanje med gospodarstvom
in znanstveno skupnostjo s shemami medsebojnega prehajanja raziskovalcev in souporabe
raziskovalne opreme.
■ Raziskovalni sistem bomo odprli v širši evropski
in globalni prostor.
■ Ustanovili bomo Agencijo za prebojne tehnološke
inovacije.
https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2022/02/sd_drugace_2022.pdf
Odgovori na vprašanja VSS:
1.) V čem vidite družbeni
pomen univerz in znanstveno raziskovalnih inštitutov?
Univerze so družbena stičišča
znanja. Poleg raziskovalne in pedagoške funkcije
imajo velik vpliv na družbo, lokalno skupnost, etiko v družbi, so ključ za uresničenje
človeških potencialov.
2.) Kako vidite razmerje med
univerzitetnim izobraževanjem in potrebami trga dela? V kolikšni meri in na katerih
študijskih področjih naj bo univerzitetno izobraževanje izobraževanje za poklic?
Izobraževanju za poklic
je namenjen strokovni steber izobraževanja (strokovna srednja šola - višja poklicna
šola - visokošolski program). Univerzitetni steber ni namenjen neposrednemu izobraževanju
za poklic (gimnazija - univerzitetni program - podiplomski študij - doktorat). Narobe
je, da se izobraževalne programe primarno podreja zaposlitvenim možnostim, saj vemo,
da te niso trajne in se hitro spreminjajo, poleg tega pa pogosto ob začetku študija
poklici, ki jih diplomanti kasneje opravljajo, sploh še ne obstajajo. Ne gre pozabiti
tudi na osebno zadovoljstvo posameznikov, saj študij ni namenjen le utilitaristični
logiki trga dela.
Bolj kot to, je potrebno
prilagoditi izobraževalni sistem na izzive prihodnosti, visokošolski prostor mora
postati bolj dinamičen. Uvajati je potrebno prožnejše oblike in potek študija; univerzam
olajšati spreminjanje študijskih programov, npr.
3.) Ustavno sodišče je že
pred 11 leti zahtevalo, da zakonodajalec definira visokošolsko javno službo. Kakšno
definicijo predlagate?
Takšno, kot je zapisana
v delovnem predlogu Zakona o visokem šolstvu iz leta 2019 in je bila usklajena s
sindikati 2014. leta.
4.) Kakšno naj bo razmerje
med javnimi univerzami in med koncesionarji?
Znanje razumemo kot univerzalno
vrednoto, kot javno dobrino, ki mora biti dostopna vsakomur. Javne univerze so primarne,
koncesionirani programi naj se razpisujejo zgolj tam, kjer javne univerze nimajo
interesa in podobnih programov ne izvajajo.
5.) Katere so po vaši oceni
glavne ovire za hitrejši razvoj visokega šolstva in mednarodno primerljivih pogojev
za delo v njem?
· položaj Slovenije v globalni akademski delitvi
dela;
· boljša integracija raziskovalnih in pedagoških
kapacitet;
· nezadostna kultura meritokracije;
· premalo mladih kadrov in njihove slabe plače
(manjkajo asistenti stažisti, premalo mladih
raziskovalcev, ni več vzporednih nastavitev, ...);
· nedorečeno pasovno raziskovalno financiranje
univerz;
·
prostorska utesnjenost.
6.) S katerimi finančnimi
viri in kdaj boste rešili prostorsko stisko fakultet in akademij?
Kombinacijo integralnih sredstev, sredstev
iz NNOO in drugih evropskih sredstev.
7.) Kako bi reformirali delovanje
javnih agencij ARRS in NAKVIS?
Obe agenciji potrebujeta
temeljno prenovo. NAKVIS se je oddaljil od prvotnega namena, ko naj bi skrbel za
kakovost visokega šolstva. Namesto tega ga dušijo postopki birokratsko zamišljene
kakovosti, kar pomeni, da se slovenski visokošolski prostor počasi prilagaja na
izzive okolja, hromi ga neinovativnost, ukvarja pa se z zadevami, ki niso njegova
pristojnost (npr. pisanje zakonodaje). Ukrep, ki smo ga zapisali v naš program je
spremba delovanja NAKVIS, da bo deloval politično nevtralno, nebirokratsko in dejansko
zagotavljal svetovalni servis pri razvoju kakovosti visokošolskih programov.
ARRS je ujetnik uveljavljenih mrež in struktur
tokov raziskovalnega denarja, prepočasen za inovacije na področju znanosti, premalo
vpet v mednarodne tokove, s slabo izdelanim recenzentskimi postopki, ki so preveč
kvantificirani, z zelo šibko računalniško podporo, ki je na robu razpada, z neustrezno
kadrovsko strukturo zaposlenih.
8.) Kakšen je vaš pogled na
položaj visokošolskih in raziskovalnih delavcev v sedanjem enotnem plačnem sistemu
v javnem sektorju?
Slovenski vzgojni in izobraževalni
sistem temelji na predanem in požrtvovalnem delu vseh zaposlenih v vzgoji in izobraževanju,
od učiteljev, profesorjev, vzgojiteljev, pa do tehničnih, administrativnih in strokovnih
delavcev, ki sodelujejo v izobraževalnem procesu.
Izhodišča enotnega plačnega sistema v javnem
sektorju so dobra in jih podpiramo. Žal pa so se ključni elementi začeli rušiti
že kmalu po vzpostavitvi. Najvejčji problemi so v
skupini J, kjer so delavci plačani pod zakonskimi in človeka vrednimi standardi.
Veliko je plačnih nesorazmerij tudi v plačni skupini D, ki se jih je kriza iz 2011
najbolj dotaknila. Univerzitetni profesorji niso več, kot so bili zamišljeni v začetku,
v istem plačnem razredu kot zdravniki specialisti. Treba je torej nadaljevati z
enotnim plačnim sistemom, a v sodelovanju s sindikati dogovoriti dinamiko usklajevanja
plač, odpraviti nesorazmerja in nasloviti nepravičnosti.
9.) Kaj menite o uvedbi demokratizacije
javnih raziskovalnih inštitutov oz. o sodelovanju zaposlenih pri upravljanju po
zgledu javnih univerz?
Podpiramo.
Gibanje Svoboda
Ukrep, ki je lahko povezan z visokim šolstvom
– v volilnem programu 2022:
■ ZA! napovedovanje kompetenc in veščin prihodnosti.
V sodelovanju MDDSZ, MIZŠ, MGRT ter drugimi relevantnimi deležniki bomo postavili
orodje za napovedovanje kompetenc glede na trenutne in prihodnje potrebe slovenskega
trga dela. Orodje bomo povezali z ustreznimi obstoječimi statističnimi bazami v
Sloveniji ter vzpostavili povezavo z bazami EU in njenih držav članic z namenom
mednarodne primerljivosti.
Ukrepi na področjih visokega šolstva in znanosti
– v viziji do leta 2030:
■ ZA! Ustrezno organizacijo visokega šolstva
ter znanosti. Znotraj enega ministrstva bomo povezali vse ključne gradnike slovenskega
inovacijskega sistema – visoko šolstvo, znanost, tehnologija in digitalizacija.
■ ZA! Povezovanje visokotehnoloških podjetij
in visokega šolstva. Pospeševali bomo organiziranje visokotehnoloških stičišč ter
vzpodbudili gospodarstvo za skupno investiranje v najsodobnejšo tehnološko opremljenost
laboratorijev na fakultetah in raziskovalnih inštitutih.
■ ZA! Evalvacijo učinkov dijaškega in študentskega
dela na izobraževalni sistem. Pripravili bomo celovito evalvacijo učinkov dijaškega
in študentskega dela na srednješolsko in visokošolsko izobraževanje. Glede na rezultate
evalvacije bomo pripravili ustrezne korekcijske ukrepe.
■ ZA! Kroženje znanja. Zagotovili bomo finančne
spodbude za pritegnitev najboljših tujih raziskovalcev ter akademikov. Z izboljšanjem
kakovosti našega visokošolskega prostora računamo tudi na povečanje števila tujih
študentov. Uvedli bomo tudi dodatne stimulacije slovenskim študentom za odhod na
eno izmed ponujenih mednarodnih izmenjav. Cilj je povečati število vseh slovenskih
študentov, ki so uspešno opravili izmenjavo, na 50%.
■ ZA! Ustrezno financiranje visokega šolstva.
Delež BDP za visoko šolstvo bomo povečali na vsaj 1,5 % BDP. Uredili bomo transparentno
sistemsko financiranje investicij v nove pametne stavbe in veliko raziskovalno opremo
ter zagotavljali finančno avtonomijo univerz in inštitutov.
■ ZA! Zmanjševanje statusnih razlik med visokošolskimi
učitelji in učiteljicami ter raziskovalci in raziskovalkami. Raziskovalci na inštitutih
in visokošolski učitelji na univerzah imajo različne statuse (različni plačni razredi),
kar urejata visokošolski in raziskovalni zakon. Potrebna je posodobitev in poenotenje
krovne zakonodaje – Zakon o univerzah in inštitutih.
■ ZA! Slovenski jezik v visokošolskem prostoru.
Zakonsko bomo uredili rabo slovenskega jezika v visokem šolstvu tako, da bodo načini
uporabe angleškega jezika razdelani ob stalni skrbi za slovenski jezik. Ministrstvo
bo posebna sredstva namenilo financiranju slovenskih učbenikov, prevodov tujih učbenikov
in razvoju slovenske terminologije.
■ ZA! Sodelovanje slovenskih univerz v evropskih
univerzitetnih zvezah. Bodoči razvoj visokošolskega prostora bo temeljil na aktivnem
vključevanju slovenskih univerz v evropske univerzitetne zveze. To sodelovanje bomo
spodbujali z dodatnimi sredstvi v okviru osnovnega financiranja univerz.
■ ZA! Jasno razmejitev med javnim in zasebnim
visokim šolstvom. Zakonsko bomo uredili področje koncesij tako, da bo jasno opredeljeno
razmerje med javnim in zasebnim visokim šolstvom. Pomemben kriterij pri podeljevanju
koncesij mora postati kakovost ponujenih programov ter akademska in raziskovalna
odličnost predavateljev.
■ ZA! Boljše ocenjevanje visokega šolstva.
Zakonsko bomo uredili kakovost v visokem šolstvu saj je sedanja zakonska rešitev
je pomanjkljiva in ima veliko nedoslednosti. V skladu z evropskimi dobrimi praksami
je NAKVIS-u potrebno omogočiti tudi možnost sodelovanja v mednarodnih akreditacijah.
■ZA! Pravičnejše plačilo. Prenovili bomo plačni
sistem, ki mora postati enostaven in stimulativen za nagrajevanje izjemnih znanstvenih,
umetniških in pedagoških dosežkov, ter dosežkov povezanih s prenosom znanja.
■ ZA! Zagotovitev ustreznih pedagoških veščin
zaposlenih v visokem šolstvu. Zagotoviti pogoje za izboljšanje kakovosti poučevanja
predvsem na področju didaktike visokošolskega izobraževanja in uporabe novih digitalnih
tehnologij.
■ ZA! Boljše pogoje dela zapostavljenim umetniškim
akademijam. Skupaj z Ministrstvom za kulturo bomo v okviru ciljnih raziskovalnih
projektov namenili sredstva za izboljšanje materialnih pogojev za umetniške akademije.
■ ZA! Pregledno ter transparentno Agencijo
za raziskovanje (ARRS). S spremembo Zakona o raziskovalni dejavnosti bomo spremenili
način razdeljevanja sredstev za raziskovalne projekte tako, da se bo vnaprej določil
le razrez sredstev po raziskovalnih vedah, ne pa po raziskovalnih področjih znotraj
ved. Poenostavili bomo tudi instrumente financiranja ARRS, ki bi morali biti usmerjeni
predvsem v kvalitetno izvedbo postopkov za financiranje raziskovalnih projektov
in izdelavo mehanizmov za prenos znanja.
■ ZA! Prenos znanja med raziskovalnim in akademskim
kadrom. Uvedli bomo nove mehanizme za povečanje vključenosti raziskovalcev z javnih
visokošolskih zavodov v pedagoški proces in hkrati povečali raziskovalno delo na
univerzah.
■ ZA! Sodelovanje naših vrhunskih raziskovalcev
ter akademikov pri digitalizaciji naše skupnosti. Poskrbeli bomo za vključenost
slovenske akademske skupnosti v vse nivoje odločanja o digitalizaciji Slovenije,
zato bo področje digitalizacije obravnavano v okviru enotnega ministrstva.
■ ZA! Slovenščino kot pomemben jezik digitalnih
rešitev. Z razvojem slovenske znanstvene diplomacije bomo poskrbeli, da bo slovenščina
ostala pomemben jezik v vmesnikih vseh ključnih programskih rešitev. Med konkretnimi
cilji znanstvene diplomacije bo polnopravno članstvo Slovenije v Evropski vesoljski
agenciji. V ta namen bo jasno določena vertikala znotraj ministrstva za gospodarstvo.
■ ZA!
Ureditev statusa raziskovalcev. Uredili bomo poseben status davčnih rezidentov za
raziskovalce na začasnem delu v tujini.
■ ZA!
Več mednarodnih strokovnjakov in talentov. Zagotovili bomo spodbude institucijam
znanja in gospodarstvu za zaposlitve strokovnjakov in drugega kadra, ki bo v Slovenijo
prišel na podlagi povabila prišli v Slovenijo. Vzpodbude bodo vezane za delovna
mesta, ki ustvarjajo višjo dodano vrednost in nadpovprečno plačo. Pripravili bomo
tudi ustrezen zakonski okvir za konkurenčno privabljanje talentov iz držav EU in
iz tretjih držav. Spodbujali bomo zaposlovanja mednarodno preizkušenih kadrov na
vodilnih delovnih mestih v javnem sektorju in gospodarstvu. Raziskovalno-inovacijski
sektor bomo naredili bistveno bolj privlačen za tuje strokovnjake.
https://gibanjesvoboda.si/wp-content/uploads/2022/03/SVOBODA_volilni-program.pdf
https://gibanjesvoboda.si/wp-content/uploads/2022/03/SVOBODA_programska-vizija.pdf
Odgovori na vprašanja VSS: Stranka ni odgovorila.
SAB – Stranka Alenke Bratušek
Program, znanost:
Sredstva za znanost, inovacije in razvoj do
1,50 % BDP • Zavedamo se, da sta razvoj znanosti in spodbujanje inovacij gonili
gospodarskega napredka, saj prispevata k povečani dodani vrednosti. Na letni ravni
bomo zato vlaganja v ta segment povečevali na 1,5 odstotka BDP-ja javnih sredstev.
https://sab.si/wp-content/uploads/2022/02/SAB_volilni-program-2022-NAREDIMO-KAR-JE-TREBA.pdf
VSS ni poslal vprašanj tej stranki, ker je
njen lastni program na našem področju preskromen.
Povežimo Slovenijo
Program ne navaja ukrepov in stališč na področjih
visokega šolstva in znanosti. VSS zato ni poslal vprašanj tej koaliciji strank.
https://povezimoslovenijo.si/sub/700/povezimo-slovenijo
SDS – Slovenska demokratska stranka
Visoko šolstvo in znanost – iz splošnega programa
stranke:
Zagotovili bomo izbirnost visokošolskih programov
in odpravili ovire za nastajanje novih programov na javnih fakultetah pa tudi s
podeljevanjem koncesij zasebnim fakultetam po jasnih in merljivih kriterijih. Na
univerzi bomo uvedli sprejemni izpit, matura bo le del kriterijev za vpis.
Omogočili bomo financiranje skupin strokovnjakov
z različnih področij za razvoj od izuma do prototipa ter raziskave trga, poenostavili
postopke zaposlovanja z mednarodnimi razpisi ter pritegnili Slovence, ki so na tujih
univerzah, spodbujali pa bomo tudi mednarodno izmenjavo dijakov, študentov in učiteljev
- Erasmus za vse.
V srednjem strokovnem in višjem šolstvu bomo
uvedli dualni sistem, vključili delodajalce pri evalviranju in izboljševanju srednješolskih
strokovnih in visokošolskih programov, zmanjšali beg možganov, tudi z ustanovitvijo
nove javne univerze - politehnike.
Visoko šolstvo in znanost – iz programa 2022:
59. Slovenski visokošolski sistem mora biti
zasnovan na odprtosti, podjetnosti in odličnosti in tako postati bolj kakovosten
in mednarodno konkurenčen. Odprt mora biti za nove visokošolske ustanove, sodelavce
in za kakovostno ponudbo študija. Struktura diplomantov se mora z večanjem deleža
naravoslovja in tehnike bližati tistim iz visoko razvitih držav EU in upoštevati
potrebe gospodarstva.
60. Slovenija mora ohraniti aktivno vlogo pri
graditvi kakovostnega, primerljivega in odprtega srednješolskega in visokošolskega
prostora v Evropski uniji, ter omogočiti izmenjavo študentov in učiteljev ter vsaj
delno opravljanje študija v tujini. Slovenija ima primerljivo gledano kakovostne
vrtce in osnovne šole. Vendar mora sprejeti ukrepe, ki bodo omogočili večjo raznolikost
vzgojno-varstvene ponudbe in odpravili prevelike razlike pri učnih izidih učencev
med različnimi slovenskimi regijami.
61. Dejavno bomo pristopili k sooblikovanju
skupnega znanstveno-raziskovalnega prostora Evropske unije. Poskrbeti moramo za
tesnejše povezovanje in sodelovanje institucij znanja in raziskav, tako znotraj
Slovenije kot tudi na ravni Evropske unije in širše. Le široko nacionalno in mednarodno
sodelovanje spodbuja konkurenčnost raziskav, izobraževanja in znanosti ter prenos
rezultatov v industrijo. Uskladili bomo nacionalne in evropske programe, promovirali
in spodbujali znanje in raziskovanje, predvsem pa zagotovili medsebojno sodelovanje
med izobraževalnimi in znanstvenimi ustanovami, javnimi zavodi in gospodarstvom.
64. V slovenskem gospodarstvu bomo ustvarjali
inovacijsko ozračje, ki bo z univerzami, inštituti in drugimi raziskovalno-razvojnimi
organizacijami pospeševalo tehnološki razvoj. V ta namen bo vsakršne oblike državnih
pomoči in spodbud potrebno vezati na učinke tehnološkega razvoja, na gospodarsko
rast in na odpiranje novih, produktivnih delovnih mest na podlagi državnega razvojnega
programa. Državni razvojni program bo vseboval jasna merila in vnaprej znane kriterije,
ki se bodo ravnali po merilih mednarodne konkurenčnosti, mednarodno primerljivi
višini plač in povečanja števila delovnih mest. V zvezi s tem je potrebno naš trg
dela osvoboditi ovir, ki preprečujejo konkurenčno nastopanje delojemalcem na tem
trgu.
https://www.sds.si/zate/program/solstvo-znanost-sport
https://www.sds.si/program
Odgovori na vprašanja VSS:
1.) V čem vidite družbeni
pomen univerz in znanstveno raziskovalnih inštitutov?
Univerze in raziskovalni inštituti
so inkubatorji novega znanja. V povezavi z gospodarstvom so tudi stičišče izkušenj
in kompetenc.
2.) Kako vidite razmerje med
univerzitetnim izobraževanjem in potrebami trga dela? V kolikšni meri in na katerih
študijskih področjih naj bo univerzitetno izobraževanje izobraževanje za poklic?
Univerze izobražujejo današnje
talente za uspešno delo v bodočnosti (5, 10 in več let). Potrebe trga dela pa so
znane danes in jih gospodarstvo le redko poskuša projicirati tudi v prihodnost.
Digitalizacija bo omogočila boljše podatkovne zbirke o potrebah dela ter vrstami
diplomantov univerz ter srednjih strokovnih šol. Na podlagi kakovostnih podatkov
bo moč bolje vzporejati potrebe in vire. Vsekakor pa je potrebno že od zgodnje mladosti
spodbujati mlade na področjih, kjer so najboljši in jih spodbujati v razvoju teh
področij. Digitalizacija anonimiziranih podatkov, kjer bo vidna smer ter kompetence
generacije bo omogočila boljše svetovanje za poklic ali študij.
3.) Ustavno sodišče je že
pred 11 leti zahtevalo, da zakonodajalec definira visokošolsko javno službo. Kakšno
definicijo predlagate?
Javna služba naj bo mreža
izobraževalnih ustanov, ki imajo državno potrjene oziroma akreditirane izobraževalne programe
in so vpisane v register ter imajo dovoljenje za vpis.
4.) Kakšno naj bo razmerje
med javnimi univerzami in med koncesionarji?
Menimo, da razmerje ni tako
pomembno, bolj je pomembna kakovost.
5.) Katere so po vaši oceni
glavne ovire za hitrejši razvoj visokega šolstva in mednarodno primerljivih pogojev
za delo v njem?
Glavna ovira je centralizacija
ustanov ter premajhna vlaganja gospodarstva v visokošolske ustanove.
6.) S katerimi finančnimi
viri in kdaj boste rešili prostorsko stisko fakultet in akademij?
Pomemben del finančnih virov
mora priti iz gospodarstva, izkoristiti je potrebno tudi mednarodne razvojne vire.
Prostorsko stisko bomo blažili z novogradnjo. Gradila se bo nova strojna fakulteta,
izpraznjene prostore pa bo dobila Filozofska fakulteta v Ljubljani. V Novem mestu
bomo s pomočjo evropskih sredstev gradili prostore za izvajanje dejavnosti nove
, četrte univerze in kampus obenem.
7.) Kako bi reformirali delovanje
javnih agencij ARRS in NAKVIS?
Delovanje je zastavljeno v
pravo smer.
8.) Kakšen je vaš pogled na
položaj visokošolskih in raziskovalnih delavcev v sedanjem enotnem plačnem sistemu
v javnem sektorju?
Enotni plačni sistem je v
veljavi že kar nekaj časa. V tem času so se pojavile težave in anomalije, ki jih
je potrebno reševati. Enotni plačni sistem ima tudi napako, da ni večji delež namenjen
za uspešno delo. To velja tudi za visokošolski sektor. Več sodelovanja z gospodarstvom
lahko prinese tudi več komercializacije novega znanja in tako tudi bistveno več
priložnosti za odcepljena podjetja.
9.) Kaj menite o uvedbi demokratizacije
javnih raziskovalnih inštitutov oz. o sodelovanju zaposlenih pri upravljanju po
zgledu javnih univerz?
To ni zadeva zakonodaje, temveč
kakovosti vodenja. Slednjemu je potrebno dati večji pomen. Dober vodja demokratično
vodi ustanovo. Pomembno bo k avtonomiji – in s tem k priložnostim za bolj demokratično
vodenje – institucij prispeval tudi nedavno sprejeti raziskovalni zakon, ki bistveno
povečuje t.i. institucionalno financiranje.
NSi – Nova Slovenija – Krščanski demokrati
Program, iz sklopa o celotnem izobraževanju:
• Omogočiti izvedbo različnih pedagoških modelov
s podelitvijo ustreznih koncesij v celotni šolski vertikali, s čimer dopolnjujemo
državni šolski sistem, krepimo možnost izbire in kvaliteto.
• Izvedba pilotnega razvojno-raziskovalnega
projekta uporabe umetne inteligence v izobraževalnem procesu na celotni šolski vertikali.
Prednosti umetne inteligence bi uporabili za pomoč pri poučevanju in učenju.
• Povečanje števila vpisnih mest na naravoslovju,
tehniki in medicini. Število vpisnih mest na posameznih fakultetah mora slediti
potrebam gospodarstva in družbe.
• Zavzemamo se za mednarodno odprtost visokošolskega
izobraževanja. Napovedujemo spremembo obstoječe zakonodaje, da bodo na slovenskih
fakultetah lahko habilitirani tudi najboljši mednarodni profesorji, strokovnjaki
in podjetniki.
Program, visoko šolstvo in znanost:
Cilj Nove Slovenije je izboljšanje kakovosti
visokošolskega izobraževanja, pri čemer so pomemben kazalnik mednarodne lestvice
kakovosti univerz. Izboljšati moramo sistem upravljanja visokošolskih zavodov, predvsem
z razmejitvami akademskega in poslovnega upravljanja ter ustrezno sestavo upravnih
odborov. V okviru fakultet je potrebno krepiti raziskovalna jedra in njihovo povezavo
z gospodarstvom, pri čemer morajo biti uspešni raziskovalci in profesorji tudi ustrezno
nagrajeni.
• Postopen dvig javnih izdatkov za raziskave
in razvoj na 1 % BDP do leta 2025 in sredstev za visoko šolstvo oz. javne raziskovalne
organizacije na raven povprečja EU do leta 2022. Bazične raziskave so pomembne,
posebno spodbudo pa bomo zagotovili projektom, ki uspejo doseči financiranje s strani
zasebnega kapitala, gospodarstva ali mednarodnih inštitucij.
• Napovedujemo reformo financiranja visokega
šolstva na osnovi kakovosti programov in rezultatov. Potrebna je resna evalvacija
že obstoječih študijskih programov. Za nadaljevanje študija na visokih šolah in
fakultetah se v Sloveniji na leto odloča približno 14.000 do 15.000 dijakov, zaradi
česar je bazen kvalitetnih študentov in tudi profesorjev omejen. Potrebujemo združevanje
kadrovskih virov in študijskih programov, da zagotovimo mednarodno primerljivo kakovost
programov.
• Podpiramo uvedbo novih študijskih programov,
ki sledijo napredku stroke na določenih področjih in za njih obstaja potreba v gospodarstvu
in družbi.
• Javno objavljanje podatkov o zaposljivosti
diplomantov po programih in fakultetah. Mladi imajo pravico vedeti, kakšne so njihove
karierne možnosti, preden se vpišejo na določen visokošolski program. Podatki o
zaposljivosti diplomantov morajo imeti pomembno vlogo pri evalvaciji kakovosti obstoječih
programov, strateškem načrtovanju ter razpisu števila študijskih mest.
• Podpora javni shemi za najboljše slovenske
študente, da v trajanju 12 tednov lahko opravljajo študijsko prakso in raziskave
v najboljših tujih inštitutih in zavodih.
• Preko sistema rotacij delovnega mesta želimo
okrepiti vez z realnih sektorjem. Vse profesorje na fakultetah želimo spodbuditi,
da vsako peto leto preživijo v gospodarstvu, javni upravi ali nevladnih organizacijah
– glede na naravo njihovega akademskega področja.
• Povečanje vlaganja državnega sektorja v raziskave
in razvoj - naš cilj je doseči 1 % BDP do leta 2025, s čimer bi se pridružili skupini
najbolj inovativnih evropskih držav. Nujna je okrepitev sodelovanja med gospodarstvom
in raziskovalnimi jedri. Bazične raziskave so pomembne, posebno pozornost pa je
treba nameniti projektom, ki uspejo doseči financiranje tudi s strani zasebnega
kapitala, gospodarstva ali mednarodnih inštitucij.
• Vključevanje slovenskih raziskovalcev iz
tujine v slovenske raziskovalne skupine. Akademski in raziskovalni nazivi, pridobljeni
v EU in drugih razvitih državah, naj avtomatično veljajo tudi v Sloveniji. Poenostaviti
je potrebno vrednotenje raziskovalnih in publicističnih dosežkov raziskovalcev,
ki delujejo v tujini. S tem spodbujamo prenos znanja ter vključevanje slovenskih
raziskovalcev v mednarodne raziskovalne mreže in skupine.
• Nacionalni sklad za razvoj talentov. Razvije
se sistem finančnih spodbud za osnovne in srednje šole, s katerim sistematično odkrivamo
nadarjene učence in dijake in jim ponuja dodatne aktivnosti in programe. Tako se
oblikuje nacionalna baza talentov in ustanovi nacionalni sklad za razvoj talentov,
v katerega ob državi vlagajo tudi podjetja in različne ustanove.
https://nsi.si/wp-content/uploads/2022/03/odlocno-naprej.pdf
Odgovori na vprašanja VSS: Stranka je odgovorila, da
so odgovori na vprašanja VSS zajeti že v njenem programu.
