sobota, 05. avgust 2017

Financiranje visokega šolstva



Borba za izboljšanje in zakonsko zagotovljeno stabilizacijo proračunskega financiranja visokega šolstva in za razumne parametre in merila distribucije sredstev v vsakoletni vladni uredbi je stalnica delovanja VSS.

Na tej povezavi so objavljeni naši pozivi ministrstvu in vladi v zvezi s predlogi proračunskih razrezov in z določbami vladne uredbe o delitvi sredstev za študijsko dejavnost visokega šolstva.


Novela ZViS, demokratizacija (Makovec Brenčič), 2016



MIZŠ se je po več propadlih poskusih predhodnikov, da bi pripravili celovito prenovo Zakona o visokem šolstvu, pod ministrico dr. Majo Makovec Brenčič lotilo priprave njegove novelacije. Sklicujoč se na zgolj del Nacionalnega programa visokega šolstva 2011-2020 si je za cilj zadalo izpeljati troje sprememb:
- znižanje pogojev za izvajanje pouka v angleščini, da bi razširili trg izrednega študija v tujino (novost so promovirali kot t.i. "internacionalizacijo"),
- omejitev pristojnosti NAKVIS pri akreditiranju in spreminjanju študijskih programov, s čimer bi univerze lažje in hitreje lahko izvajala notranje kurikularne varčevalne ukrepe (t.i. "kakovost") in
- zakonska določitev obsega in rasti proračunskega financiranja visokega šolstva.

VSS se je dejavno vključil v nastajanje novele, ki je trajalo leto dni. Izpogajal je vključitev členov, ki so uveljavili demokratizacijo univerz in članic, in sicer:
- uzakonitev neposrednih in splošnih volitev rektorjev in dekanov z neposredno, a ponderirano volilno pravico tudi strokovnih delavcev in študentov,
- skupno časovno omejitev mandatov rektorjev in dekanov,
- predvidene postopke za razrešitev rektorjev in dekanov.

Finančni del novele določa postopno, 15-letno rast proračunskih sredstev za študijsko dejavnost do ciljnega 1 % BDP in brez vmesnih letnih zniževanj. S tem se je začela finančna stabilizacija visokega šolstva, ki je materialni pogoj za odpravljanje izkoriščanja zaposlenih in zlorab. Ni pa ta novela uredila tudi financiranja materialnih stroškov temeljnega raziskovanja, temveč to področje še naprej delegira ZRRD in ARRS.

Največ javne polemike je bila deležna t.i. "internacionalizacija", in sicer večinoma z argumenti varovanja slovenščine in le redko z argumentom varovanja dostopnosti brezplačnih vpisnih mest za državljane, ob tem da novela ni posegla v neurejeno razmejitev med rednim in izrednim študijem. Po objavi mnenja Zakonodajno-pravne službe DZ, ki je predlagani jezikovni člen ocenila kot neustaven, ga je koalicija umaknila. Preostanek novele je bil sprejet 30. 11. 2016.

Členi o volitvah in mandatu rektorjev in dekanov so stopili v veljavo 15. 6. 2017. Volitve rektorja UL za mandatno obdobje 2017-2021 ter volitve nekaj dekanov UL so potekale po novem sistemu. Strokovni delavci so se jih udeležili v velikem deležu in s tem podelili legitimnost novemu volilnemu sistemu in politiki VSS za demokratizacijo univerz.

Izbor dokumentov je objavljen tule.


Afera dodatki za stalno pripravljenost, 2016



Novinarka Dela Tina Kristan je konec leta 2015 objavila prvega v seriji člankov o tem, da so na več fakultetah UL funkcionarjem in tehničnemu osebju nezakonito izplačevali dodatek za stalno pripravljenost. Pojav je bila najobsežnejši na EF in FDV. Afera je dobila velike politične razsežnosti, ker je dodatke uvedel dekan dr. Dušan Mramor, ki je bil v aktualni vladi finančni minister in vodja politike zategovanja pasu v javnem sektorju, dr. Maja Makovec Brenčič, prodekanja EF v času uvedbe dodatkov, pa je bila ministrica za izobraževanje. Zaradi afere je trajno upadla podpora vodilni vladni stranki SMC, minister Mramor je zaradi izgube kredibilnosti čez čas odstopil, ugled visokega šolstva je bil omajan.

VSS se je do zadeve opredelil s pisno izjavo januarja 2016 in v številnih javnih nastopih.


Afera honorarji, 2015



Marca 2015 je Komisija za preprečevanje korupcije na aplikaciji Supervizor objavila podatke o prejemnikih največ honorarjev (nad 200.000 EUR v 12 letih) med javnimi uslužbenci. Na vrhu zaslužkarjev je bila s 636.000 evri od leta 2004 aktualna ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Stanka Setnikar Cankar, ki je morala zaradi afere odstopiti. Honorarje je zaslužila s predavanji na izrednem študiju, ki si jih je z organizacijo izvajanja predmetnika odredila sama s položaja dekanje. Pri vrhu lestvice je bilo tudi več drugih profesorjev UL, zlasti Fakultete za upravo in Ekonomske fakultete. Afera je z odstopom ministrice pokopala njen "koncept" za novi ZViS, sprožil pa je tudi sprejem regulacije postranskih poslov zaposlenih na UL.

VSS se je do zadeve "honorarji" opredelil z dvema izjavama za javnost in več medijskimi nastopi.


Koncept novega ZViS (Setnikar Cankar), 2015



MIZŠ se je pod ministrico dr. Stanko Setnikar Cankar lotilo priprave novega Zakona o visokem šolstvu od začetka, brez upoštevanja besedila, ki ga je do delne uskladitve pripravila ekipa ministra dr. Jerneja Pikala. Ekipa dr. Setnikar Cankar je najprej objavila "koncept" novega ZViS. Koncept je vseboval radikalne rešitve:
- izločitev visokega šolstva iz javnega plačnega sistema in povečanje plačnih neenakosti,
- prekarizacijo vseh pedagoških delavcev razen rednih profesorjev s sistemom 5- ali 7. letnega zaposlovanja za določen čas,
- fleksibilizacijo pedagoškega normativa,
- omejitev notranje demokracije pri volitvah organov
- izjemno široko avtonomijo oz. oblast akademskega menedžmenta,
- širitev plačljivosti študija z vavčerji, odloženimi šolninami na 2. stopnji in z nastavki za večanje števila izrednih vpisnih mest na račun brezplačnih rednih.

Deležniki smo koncept skoraj soglasno zavrnili, ker bi destabiliziral visoko šolstvo. Čez nekaj tednov se je z objavo podatkov o prejemnikih največ honorarjev med javnimi uslužbenci na aplikaciji KPK Supervizor pokazala resnica koncepta: na vrhu zaslužkarjev je bila dr. Stanka Setnikar Cankar. Honorarje je zaslužila s predavanji na izrednem študiju, ki si jih je z organizacijo izvajanja predmetnika odredila sama s položaja dekanje.

Ključni dokumenti so objavljeni tule.



Predlog novega ZViS (Pikalo), 2013-2014



MIZŠ je pod ministrom dr. Jernejem Pikalom v letih 2013-2014 pripravljalo nov Zakon o visokem šolstvu. Ministrstvo se je dolgo izogibalo usklajevanjem s sindikati in ureditvi ključnih problemov (opredelitev javne službe, razmejitev in regulacija izrednega študija, brezplačen študij, pedagoški normativ, zakonsko zagotovljen obseg financiranja visokega šolstva). K pravem socialnemu dialogu je pristopilo šele tik pred predčasnimi državnozborskimi volitvami. Za sprejem zakona, ki vse do konca ni postal vsebinsko sprejemljiv, pa tudi nomotehnično je ostal nedodelan, je koaliciji zmanjkalo časa. VSS se je ob nastajanju zakona močno angažiral in se profiliral kot vpliven akter, edini pravi glas zaposlenih in ključni zaveznik študentov.

Pisni dokumenti so dostopni tule.

Poleg tega je video dokumentirana okrogla miza o predlogu novega ZViS na Dnevu Svobodne univerze, »Z glavo proti zakonu«, na FF UL, 2. 4. 2014: http://svobodnauniverza.si/z-glavo-proti-zakonu/