petek, 6. maj 2022

Poziv novi vladi, naj uredi razmere na ARRS

Po vrsti sušnih let je znanost v Sloveniji dočakala Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID), ki zagotavlja rast proračunskega financiranja do ciljnega 1 % BDP in institut stabilnega financiranja. Zakon določa, da bo razrez sredstev stabilnega financiranja med posamezne raziskovalne organizacije za leto 2022 določen glede na količino sredstev, ki so jih v letu 2021 prejele od Agencije za raziskovalno dejavnost RS (ARRS). Raziskovalne organizacije opozarjajo, da razrez še vedno ni določen, zato ne morejo načrtovati implementacije zakona.

Iz finančnega poročila ARRS je razvidno, da je agencija v letu 2021 raziskovalnim organizacijam razdelila 225.138.072,48 evrov. Finančno poročilo ne vsebuje podatkov o tem, komu, v kakšni višini in s kakšnim namenom so bila dodeljena sredstva. Ti podatki so bili od leta 2005 javno objavljeni v beli knjigi in agencija jih je mesečno osveževala vse do leta 2021. Od 1. 1. 2021 dalje je bela knjiga prazna in ARRS ne objavlja več podatkov, čeprav je to njena zakonska obveza. Javnost nima več na razpolago sledljivih podatkov o razdelitvi 225 milijonov evrov proračunskih sredstev med posamezne raziskovalne organizacije, o financiranju različnih instrumentov, o denarnem toku glede na znanstvene vede itd.

Informacijskega somraka ARRS, ki še kar traja, ni povzročil nestabilen ali zastarel informacijski sistem, temveč to, da informacijskega sistema sploh ni več. Prejšnji direktor je prekinil pogodbo s podjetjem, ki je vzdrževalo informacijski sistem, in angažiral novo podjetje, a tako, da je še delujoč informacijski sistem ugasnil, še preden je bil postavljen nov. Agencija za znanost se je v dobi digitalizacije dedigitalizirala. Ali je to rezultat nesposobnosti ali kakšnih interesov, bi morala pokazala preiskava. Nadzorniki (člani UO) ali ministrstvo je doslej niso sprožili kljub javnim opozorilom. Tudi raziskovalne organizacije molčijo.

Visokošolski sindikat Slovenije zato od nove vlade in resornega ministrstva pričakuje, da bosta posvetila ustrezno pozornost razmeram na ARRS, saj brez njihove ureditve ni mogoče pričakovati korektnega premika v novi sistem stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti. Vlada naj sankcionira tiste funkcionarje ARRS, ki so povzročili informacijski mrk oz. ga niso sanirali ali pa so ob tem opustili dolžna ravnanja kot nadzorniki.

V Ljubljani, Mariboru in Kopru, 6. 5. 2022

Za predsedstvo Visokošolskega sindikata Slovenije,

dr. Gorazd Kovačič, predsednik





 

petek, 29. april 2022

Pripombe k predlogu Pravilnika ARRS o stabilnem financiranju


Visokošolski sindikat Slovenije ugotavlja, da je predlog Pravilnika o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti (Pravilnik) na več mestih nedodelan in neprimeren. Dve mesti izrazito izstopata po svoji pomembnosti.

Prvič, formula za izračun povečanja obsega financiranja je neprimerna, kriteriji pa diskriminatorni za določena raziskovalna področja in bazične znanosti. Ta formula bo v perspektivi zakonsko zagotovljene rasti obsega proračunskega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti velikega pomena za distribucijo novih sredstev. V sedanji obliki bi učinkovala tako, da bi spodbujala širjenje aplikativnih področij na račun neaplikativnih.

In drugič, v svojih predpostavkah in določbah, kako raziskovalne organizacije regulirajo upravljanje programskih skupin, Pravilnik ne sledi intenci zakona (ZZrID), temveč meri na ohranjanje statusa quo.

Podrobnejše pripombe so:

1.) Pravilnik določa v 23. členu način povečevanja sredstev stabilnega financiranja posameznim raziskovalnim organizacijam (RO) s formulo:

Formula je v temelju neprimerna zaradi uporabljenih kriterijev za merjenje znanstvene odličnosti, mednarodne vpetosti ter družbenega in gospodarskega vpliva. Vsi trije kriteriji temeljijo predvsem oziroma le na količini pridobljenih sredstev, razlika med njimi je le v virih financiranja. Upoštevana so tudi tista pogodbena sredstva, ki niso bila pridobljena za znanstvenoraziskovalno ali razvojno delo. Kriteriji so slepi za vsebino pogodb, ki jih je RO sklenila s financerjem, in za kakovost opravljenega dela.

Nikakor ne pristajamo na to, da se znanstveno odličnost vrednoti s številom pridobljenih ARRS projektov. Prav tako zavračamo to, da se mednarodna vpetost presoja le na podlagi pridobljenih sredstev iz tujih virov (sredstva iz projektov EU in drugih mednarodnih projektov). Ogorčeni smo tudi nad predlogom predlaganega načina merjenja družbenega in gospodarskega vpliva, ki temelji zgolj na izračunu pogodbenih sredstev, pridobljenih na trgu od zasebnih ali javnih subjektov. S takšnimi kriteriji bi bile sistemsko diskriminirane programske skupine in RO, ki delujejo na področjih bazičnih (pod)disciplin, humanistike in tistih vej družboslovja, ki nimajo razvitega trga naročnikov aplikativnega znanja. S takšnimi kriteriji bi ARRS v vse večji meri preusmerjala proračunska sredstva za znanstvenoraziskovalno dejavnost k tehniki, kliničnim vedam oz. k aplikativnim smerem nasploh. Spodbujali bi tudi temu ustrezno transformiranje samih RO, zlasti univerz, ki morajo razvijati celotni spekter ved in pristopov. Razdeljevanje sredstev po tej formuli bi vodilo v diskriminacijo celotnih polj in v postopno preoblikovanje univerz v politehnike. Tisti, ki so pripravili tak Pravilnik, očitno ne razumejo kompleksne družbene vloge znanosti in ekonomskih trendov postindustrijskih družb. Takšna gospodarska in družbena kratkovidnost je značilna za periferni (podizvajalski) neoliberalni horizont.

2.) Poleg tega izražamo nestrinjanje s tem, da formula ne določa vrednost uteži (a, b, c in d) k posameznemu kriteriju, čeprav te ključno vplivajo na končni izračun. Niti tega ne določa, ali naj bodo različno določene za različne skupine (pod)disciplin glede na to, ali so usmerjene aplikativno ali ne. 23. člen Pravilnika predvideva, da bo uteži določila metodologija kot izvedbeni akt, ki ga sprejme Znanstveni svet agencije. To lahko pomeni pogosto spreminjanje vrednosti uteži in s tem presenečenja za RO oz. slabšo transparentnost, kateri kriteriji bodo veljali, ko bo ARRS odločala o razdelitvi dodatnih proračunskih sredstev.

3.) Pravilnik simptomatično predpostavlja, da vodje raziskovalnih in infrastrukturnih programov pač so. Raziskovalnim organizacijam narekuje oblikovanje pravil za možnost zamenjave vodij infrastrukturnega (6. člen) in raziskovalnega programa (10. člen), a ob tem povsem spregleda ključno zahtevo 29. člena ZZrID, da morajo RO določiti postopkov za imenovanje vodje infrastrukturnega oziroma raziskovalnega programa ter oblikovanje določil o načinu spreminjanja sestave programskih skupin. Da se zagotovi nadzor nad tem, ali so RO to določile, in transparentnost, kako so to določile, predlagamo, da Pravilnik med elemente poročil RO agenciji vključi tudi informacije o omenjenih pravilih RO.

Pravilnik v 9. členu določa odgovornosti in pristojnosti vodje programske skupine. Sočasno Pravilnik popolnoma spregleda pravice članov programskih skupin. Tako ne zahteva niti soglasja člana ob vključitvi v program, kaj šele njegove pravice do opredelitve do določitve ali spremembe deleža FTE, s katerim je vključen v delo programske skupine. Pravilnik torej predpostavlja, da imajo vodje programskih skupin popolno oblast nad člani programskih skupin. Zato zahtevamo, da se opredelijo pravice sodelujočih v programskih skupinah in se s tem zameji oblast vodij programskih skupin.

4.) Pravilnik v 6. členu določa, da ima vodja infrastrukturne dejavnosti lahko letni obseg dela v višini 0 FTE, član pa mora imeti najmanj 0,02 FTE. Sprašujemo se, kako je možno voditi kakršnokoli aktivnost, kaj šele infrastrukturni program, brez ene ure dela.

5.) 4. in 5. odstavek 8. člena vnašata nejasnost glede najmanjše obremenitve člana programske skupine. 4. odstavek določa, da je letna obremenitev člana programske skupine najmanj 0,02 FTE,  5. odstavek pa, da raziskovalci, ki so v celoti financirani izven stabilnega financiranja, v programski skupini sodelujejo le z 0 FTE. Kaj to pomeni?

Visokošolski Sindikat Slovenije poziva Upravni odbor ARRS, da se pisno opredeli do navedenih pripomb in da na spletnih straneh agencije objavi vse prejete pripombe in svoje opredelitve do njih.

V Ljubljani, Mariboru in Kopru, 29. 4. 2022

za Predsedstvo Visokošolskega Sindikata Slovenije

dr. Gorazd Kovačič, predsednik





četrtek, 14. april 2022

Predlogi za implementacijo novega raziskovalnega zakona na univerzah

 Predlogi Visokošolskega sindikata Slovenije za implementacijo ZZrID na univerzah

 

1.) VSS poziva vodstva univerz, naj nemudoma pristopijo k zaposlitvi raziskovalcev, ki za to izpolnjujejo pogoje po ZDR-1, za nedoločen čas. To je zakonska dolžnost delodajalcev. Novi Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID) prinaša dodatna sredstva stabilnega financiranja, s čimer pomanjkanje denarja (tega je bilo že doslej marsikje dovolj) za stabilno financiranje zaposlitev raziskovalcev ne more biti več izgovor za nadaljevanje nevzdržnega stanja. UL je leta 2018 izdala zavezujoča navodila o tem članicam, vendar so jih te izvršile le deloma. Na UM in UP je položaj raziskovalcev še bolj neurejen.

2.) VSS pričakuje, da bodo univerze sredstva stabilnega oz. institucionalnega financiranja prednostno namenile za stabilizacijo financiranja zaposlitev raziskovalcev v obdobjih, ko to ni krito iz projektov ali programov. S tem bodo dale raziskovalcem pozitivno perspektivo in jih priznale kot enakopravne dele akademske skupnosti in se bodo na trgu akademskega dela uveljavile kot zaželeni delodajalci.

3.) Univerze naj s prizadevanji za ustrezne vsebinske določbe pravilnika ARRS, z oblikovanjem svojih pravilnikov in z razrezi sredstev stabilnega financiranja zagotovijo, da bodo vsi akademski delavci prejemali primerljivo visoka individualna sredstva za materialne stroške temeljnega raziskovanja (IRD). Sedaj jih prejemajo samo pedagoški delavci na bolje financiranih članicah univerz, s čimer nastajajo neupravičene neenakosti v pogojih za delo in možnostih za karierni razvoj.

4.) Univerze morajo izkoristiti nova, po ZZrID pridobljena sredstva stabilnega financiranja, ki se jih lahko delno nameni tudi za enake infrastrukturne stroške kot sredstva za študijsko dejavnost, za odpravo nezakonite faktorizacije vrednotenja neposrednega pedagoškega dela s faktorji pod 1. Faktorizacija je še vedno izjemno pereč problem na UP, na UL pa zlasti na umetniških akademijah.

5.) Pravilniki univerz naj določijo demokratična pravila glede oblikovanja programskih skupin in določanja njihovih vodij. Po zgledu volitev rektorjev in dekanov naj uvedejo tajne volitve vodij programskih skupin in časovno omejen mandat. Omogočijo naj tudi možnost razrešitve vodje programske skupine v primeru utemeljenih razlogov.

6.) Pravilniki univerz naj določijo, da je članstvo v programskih skupinah mogoče le na podlagi soglasja člana in na podlagi pripada vsaj minimalnega števila ur plačanega raziskovalnega dela (razen za upokojene raziskovalce). Pravilniki naj določijo, da član programske skupine ob odhodu v drugo programsko skupino prenese število ur, ki je sorazmerno njegovemu prispevku k uspešnosti programske skupine, ki jo je zapustil. Pravilniki naj določijo moratorij po potrditvi obdobnega financiranja posamezne programske skupine, v katerem lahko člani zapustijo programsko skupino le na podlagi sporazuma, ki opredeli odpovedni rok in prenos sorazmernega dela raziskovalnih ur.

7.) VSS ugotavlja, da 64. člen ZZrID, ki omogoča izplačevanje »dvojnih plač«, vsebuje premalo varovalk, tako da dopušča neenako uporabo tega instituta za različne sodelavce na istem projektu oz. koncentracijo izplačil pri vodjih projektov, da dopušča izplačevanje dvojne plače celo na podlagi le majhnega deleža dopolnilne zaposlitve, da dopušča izplačevanje plač, ki so nižje od vrednosti delavčevega plačnega razreda tistih v enotnem plačnem sistemu v javnem sektorju in da dopušča prejemanje honorarjev in delovne uspešnosti iz naslova prodaje na trgu poleg zvišane plače. VSS zato predlaga, naj pravilniki univerz predpišejo vsaj naslednje omejitvene pogoje za izplačevanje zvišanih plač (to je plač, ki na podlagi 64. člena ZZrID presegajo plače, kakršne bi bile določene na podlagi ZSPJS in kolektivnih pogodb).

- Pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki so podlaga za izplačevanje zvišanih plač, naj vsebujejo navedbo del in nalog pri izvedbi projekta, ki ga financira ali sofinancira neproračunski financer, ter število ur, potrebnih za izvedbo teh del in nalog.

- Vsi izvajalci projekta naj dobijo enako relativno (glede na vrednost plačnih razredov, v katere so umeščeni) povišanje vrednosti vseh svojih opravljenih ur na projektu, iz katerega se izplačuje zvišane plače, pri čemer količnik vrednotenja dela ne sme biti nižji od 1. S tem se preprečuje, da bi se institut »dvojnih plač« sprevrgel v položajno rento vodij projektov ali organizacijskih enot. Z izenačenjem relativne vrednosti zvišanj plač iz ur rednega in dopolnilnega dela se tudi spodbuja pedagoško razbremenjevanje prejemnikov iz vrst pedagoških delavcev. Poleg tega se preprečuje, da bi posameznik prišel do zakonsko omogočenega maksimalnega zvišanja plače na podlagi obsega dela, ki bi bil manjši od seštevka polne zaposlitve in maksimuma dopolnilnega dela; zakonski maksimum dvakratnika vrednosti najvišjega plačnega razreda naj bo mogoče doseči le, če delavec opravi 120 % delovnega časa na projektu, ki ustreza pogojem iz 64. člena ZZrID.

- Pravilniki univerz naj prepovedo hkratno prejemanje zvišanih plač in honorarjev na podlagi avtorskih ali podjemnih pogodb, financiranih iz istega projekta. Prepovedo naj, da bi prejemniki zvišanih plač prejemali tudi delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga ali storitev na trgu.

- Pravilniki naj prepovedo financiranje zvišanj plač iz sredstev stabilnega financiranja.

- Pravilniki naj za projekte, ki jih financirajo ali sofinancirajo zasebni financerji in iz katerih se izplačuje zvišane plače, predpišejo znatno višjo režijsko stopnjo, kot je predpisana za projekte, ki jih financirajo proračunski financerji. S tem se zagotovi dodatna sredstva za razvoj institucije in se destimulira premikanje raziskovalnega fokusa od temeljnega k aplikativnemu raziskovanju, kar sicer spodbuja 64. člen ZZrID.

- Univerze ali članice naj na intranetu objavljajo naslednje podatke o prejemnikih zvišanih plač: ime in priimek, delež zvišanja v primerjavi s siceršnjo plačo, kakršno predpisuje enotni plačni sistem v javnem sektorju, obseg ur dela na projektih, iz katerih se izplačuje zvišane plače, ime projekta in financerje projekta. Tako zagotovijo transparentnost, brez katere izvajalci projekta ne morejo nadzorovati spoštovanja pogoja iz 2. alinee te točke.

8.) Univerze naj si dejavno prizadevajo, da jim pravilnik ARRS o stabilnem financiranju ne bo odvzel avtonomije, ki jim jo daje ZZrID pri sestavljanju programskih skupin in pri spremembah distribucije denarja mednje. Protizakonit prenos teh pristojnosti z JRO na ARRS predvidevata 14. in 27. člen junija 2021 objavljenega osnutka Pravilnika ARRS o stabilnem financiranju.

V Ljubljani, Mariboru in Kopru, 14. 4. 2022

Za predsedstvo Visokošolskega sindikata Slovenije,

Gorazd Kovačič, predsednik

ponedeljek, 11. april 2022

Poziv Upravnemu odbor ARRS, naj prepreči financiranje inštituta Rudolfovo – UKREPAJTE ZDAJ!

 

Visokošolski sindikat Slovenije je 6. 4. 2022 Upravnemu odboru Agencije za raziskovalno dejavnost posredoval poziv, naj v skladu s svojimi pristojnostmi in odgovornostjo onemogoči financiranja novega Inštituta Rudolfovo. Znanstveno raziskovalno poslanstvo novega inštituta je nejasno, javni interes za njegovo ustanovitev ni bil izkazan, vlada ga je ustanovila v nasprotju s smernicami iz strateških dokumentov, nedavno sprejetih na podlagi strokovne javne razprave, zato mu nasprotujejo vsi ključni deležniki v znanosti. Vlada mu je dejansko za šest let zagotovila 15,6 milijona evrov, s čimer bi postal šesti največji inštitut v državi. Ta znesek je skoraj tolikšen, kot je vreden letni projektni razpis ARRS ali kot okrog 40 podoktorskih projektov, s katerimi bi lahko vsako leto opolnomočili 40 perspektivnih mlajših raziskovalcev.

Članice in člani Upravnega odbora so se v celoti izognili odgovoru na konkretni predlog sindikata in namesto tega odgovorili z užaljenostjo na osebni ravni, ki z javnim poslanstvom take ustanove ne more imeti nobene zveze. Zato ponovno pozivamo UO in vodstvo agencije, da se glede na navedene argumente javno opredelita glede svojih konkretnih pristojnosti in svoje odgovornosti v dotičnem primeru. Vlada pričakuje od ARRS sklenitev pogodbe o financiranju Rudolfovega do tega petka, 15. 4. 2022.

Poleg vprašanja agenciji, ki zadeva konkretni primer, pa javnosti postavljamo še naslednje retorično vprašanje: je namen državne agencije za raziskovanje v tem, da bi kot avtonomna agencija opravljala naloge v javnem interesu, ali pa je bila ustanovljena, da skrbi za nemoten (in po potrebi tudi nezakonit) pretok proračunskega denarja na bančne račune, ki jih je po klientelnih kriterijih določila izvršna oblast? Če je zgolj slednje, lahko ugotovimo, da financiranje take ustanove po nepotrebnem bremeni državni proračun, saj bi lahko vlada nakazovala denar izbranim zavodom kar neposredno.

V Ljubljani, Mariboru in Kopru, 11. 4. 2022

dr. Gorazd Kovačič,

predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije





sreda, 6. april 2022

Upravni odbor ARRS naj prepreči financiranje inštituta Rudolfovo

Javni poziv Visokošolskega sindikata Slovenije ob današnjem Shodu za znanost:

Upravni odbor ARRS naj prepreči financiranje inštituta Rudolfovo

 

Visokošolski sindikat Slovenije je pozval svoje članice in člane, naj se udeležijo današnjega Shoda za znanost. Na njem bo akademska skupnost izrazila nasprotovanje netransparentnemu in koruptivnemu ustanavljanju javnih visokošolskih in raziskovalnih zavodov v Novem mestu. S tem hoče vlada priklopiti krog svojih političnih podpornikov na državni proračun mimo veljavnih postopkov in smernic nedavno sprejetih strateških dokumentov RISS in NPVŠ 2021–2030.

Visokošolski sindikat Slovenije ob tem opozarja, da ima v tem trenutku ključno odgovornost Upravni odbor ARRS. 31. člen vladnega sklepa o ustanovitvi inštituta Rudolfovo določa, da mora ARRS do 15. 4. 2022 skleniti pogodbo o financiranju inštituta. Interno podlago za to bi dala Letni program dela in Finančni načrt ARRS, ki te vsebine še nimata, sprejema pa ju UO ARRS. Poleg tega 16. člen sklepa o ustanovitvi ARRS določa, da UO ARRS »skrbi, da agencija deluje v javnem interesu« in »daje direktorju agencije usmeritve in navodila za delo«. Znano je, da je nezakonito zamenjani UO ARRS nedavno imenoval dobrega kolega državnega sekretarja za v. d. direktorja ARRS, vendar je upravno sodišče nato razveljavilo vladno razrešitev prejšnjih članic in članov UO ARRS in jim vrnilo funkcije. Ti imajo zdaj polna pooblastila in odgovornost, da preprečijo financiranje Rudolfovega. V sindikatu smo izvedeli, da se nekatere članice in člani UO ARRS temu izogibajo, ker želijo obdržati svoje funkcije. Upamo, da jih bo opogumila podpora udeležencev današnjega množičnega Shoda za znanost. Če jih bo vlada ponovno kazensko razrešila, bodo nezakoniti politični in koruptivni razlogi za to povsem očitni in jih bodo razrešeni zlahka dokazali na sodišču. Ključno je to, da zdajle zavrnejo financiranje Rudolfovega in tako storijo tisto, kar je prav in za kar imajo pristojnost in odgovornost.

V Ljubljani, Mariboru in Kopru, 6. 4. 2022

dr. Gorazd Kovačič,

predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije






petek, 1. april 2022

Pregled predvolilnih programov političnih strank, 2022

Pregledali smo ukrepe na področjih visokega šolstva in znanosti, ki so jih v svojih programih navedle tiste politične stranke, ki jim ankete kažejo na verjeten vstop v DZ. Citiramo jih tako, kot so napisani, le oblikovanje smo poenotili. Poleg tega smo tistim strankam, ki imajo program na področjih visokega šolstva in znanosti, poslali devet načelnih vprašanj. Njihove odgovore smo dodali za programske točke vsake stranke.

Glede na to, kar so same objavile in kar so nam odgovorile (ali pa ne), smo politične stranke razvrstili po dveh oseh. Prva os je razvrstitev od leve proti desni oz. neoliberalizmu glede na njihove predloge ukrepov in stališča. Ta os tvori osnovno zaporedje tega pregleda. Druga os je glede na njihovo programsko resnost na področjih visokega šolstva in znanosti. Nekatere politične stranke v svojih programih ne navajajo ničesar (konkretnega) na omenjenih dveh področjih, nekatere pa nam v 15 dneh niso odgovorile na vprašanja o svojih temeljnih stališčih.

Ker si lahko zaposleni v visokem šolstvu sami oblikujejo mnenje o področnih programih in stališčih političnih strank, VSS ne komentira zbranega gradiva, temveč ga samo objavlja.

 

 

Levica

 

Program, visoko šolstvo:

• Definirali bomo javno službo na področju visokega šolstva in zagotovili, da bo javno financirana v polnem obsegu. Javno financiranje na vseh ravneh izobraževanja bo neodvisno od kriterijev, ki s kakovostjo poučevanja nimajo nikakršne zveze, kot so glavarine, prehodnost med letniki ter zaposljivost diplomantov in diplomantk, ampak od kriterijev kakovosti in potreb.

• Ukinili bomo koncesije zasebnim visokošolskim zavodom, kjer primerljive študijske programe ponujajo že javni zavodi.

• Uvedli bomo ustreznejša merila za akreditacijo visokošolskih ustanov in programov ter poskrbeli, da bodo postopki za ugotavljanje teh meril enako dosledni za vse programe in institucije.

• Poskrbeli bomo, da država z ustreznimi razpisi zagotovi mesta in plačilo za vsa obvezna pripravništva.

• Borili se bomo proti uvajanju korporativnega upravljanja na javnih univerzah in za demokratizacijo upravljanja univerz. Stremeli bomo k enakopravnemu sodelovanju vseh delavcev in delavk pri odločanju in si prizadevali za zmanjševanje pomena vloge upravnih služb v primerjavi s strokovnimi telesi.

• Ob spoštovanju avtonomije univerze si bomo prizadevali za temeljito reformo zaposlovanja na javnih univerzah, ki bi omogočala, da so razpisi za stalna profesorska mesta odprti daljše obdobje (ne le nekaj dni), da se vpelje sistem preizkusnega obdobja ter da se proces zaposlovanja demokratizira in odpre večjemu številu kandidatov in kandidatk.

• Zavzemali se bomo za uravnoteženo internacionalizacijo višjega in visokega šolstva tako na nivoju študentov in študentk kot na nivoju predavateljev in predavateljic ter obenem poskrbeli, da ta ne bo ogrožala skrbi za slovenski jezik.

 

Program, znanost:

Financiranje znanosti:

• Zagotovili bomo stabilno rast financiranja znanosti, ki ne bo odvisna od kratkoročnih gospodarskih nihanj. Zagotovili bomo, da bo Slovenija v dveh letih dosegla minimalni cilj 1 % BDP proračunskega financiranja znanosti in da bo težila k financiranju v obsegu vsaj 2 % BDP.

• Uvedli bomo sistemsko financiranje znanosti, ki bo temeljilo na kombinaciji institucionalnega in programskega financiranja. Prek institucionalnega financiranja bodo raziskovalne institucije lahko same zagotovile nekajletno financiranje svojim uspešnim raziskovalcem in raziskovalkam, lažje pa bodo privabile tudi uveljavljene raziskovalce in raziskovalke iz tujine. Takšno financiranje bo omogočalo raziskovalcem in raziskovalkam, da v svojih najbolj produktivnih letih uveljavijo svoje ideje in vpeljejo nova raziskovalna področja.

• Povečali bomo obseg projektnega financiranja, ki bo mlajšim raziskovalcem in raziskovalkam omogočilo primerno samostojnost in možnost razvoja lastnih inovativnih idej. Višina projektnega financiranja bo prilagojena realnemu vrednotenju materialnih stroškov in delovnih ur, ki so povezani z določenim raziskovalnim področjem.

• Državni organi bodo pri najemanju strokovnjakov in strokovnjakinj za pripravo zunanjih študij in analiz dajali prednost javnim raziskovalnim institucijam pred zasebnimi ponudniki omenjenih storitev. Slovenija ima na svojih univerzah in javnih raziskovalnih zavodih na voljo veliko kakovostnega znanja, kljub temu pa država za pripravo študij in strokovnih mnenj prepogosto najema dražje in pogosto tudi manj kakovostne zasebne ponudnike.

Kadri in boljše vodenje:

• Omogočili bomo stalne zaposlitve mladih raziskovalcev in raziskovalk ter visokošolskih sodelavcev in sodelavk ter odpravili veriženje začasnih projektnih zaposlitev in druge prekarne oblike dela mladih v znanosti in izobraževanju. Načrtovanje stabilne karierne poti je ključno za razvoj kadrov v znanosti in delovanje celotne znanstvene in visokošolske sfere.

• Za lažji odhod raziskovalcev in raziskovalk na začasno izpopolnjevanje v tujino in vrnitev v Slovenijo bomo pri obračunu davka na svetovni dohodek za osnovo upoštevali dohodek, ki bi ga prejemali, če bi bili v Sloveniji zaposleni na primerljivem delovnem mestu. S tem jim bomo olajšali bivanje v praviloma dražjih delih sveta in jih spodbudili k temu, da ob začasnem odhodu v tujino ne bodo odjavili davčnega rezidentstva in prekinili stikov s Slovenijo.

• Vpeljali bomo transparenten in demokratičen sistem odločanja o vodenju programskih skupin, ki bo onemogočal kopičenje vodstvenih položajev in sredstev ter izkoriščanje podrejenih raziskovalcev in raziskovalk. Dodatno bomo omejili število projektov, ki jih lahko vodijo vodje programskih skupin, in število raziskovalnih projektov, pri katerih lahko sodeluje posamezen raziskovalec oziroma raziskovalka, in s tem preprečili neproduktivno koncentracijo sredstev in moči pri posameznikih in posameznicah.

• Tudi v znanstveni sferi bomo vpeljali učinkovit sistem za zaznavanje in sporočanje nepravilnosti in vzpostavili ustrezno zaščito za žvižgače in žvižgačke.

• Vzpostavili bomo sistem, v katerem se mladi raziskovalci in raziskovalke ne bodo avtomatsko dodeljevali raziskovalnim programom, ampak bodo financirani prek posebnih razpisov, na katere se bodo lahko prijavljali tako mentorji in mentorice kot študenti in študentke.

• Pridobivanje novih znanj in usposabljanje strokovnjakov in strokovnjakinj bomo vzpodbujali z državnimi štipendijami, ki bodo financirala dodiplomsko, podiplomsko in podoktorsko izobraževanje nadarjenih državljanov in državljank Republike Slovenije na vrhunskih tujih raziskovalnih institucijah.

• Vzpostavili bomo javni sistem štipendiranja perspektivnih mladih raziskovalcev in raziskovalk iz tujine za opravljanje doktorskih in podoktorskih programov na odličnih slovenskih univerzah in inštitutih.

• Vzpostavili bomo sheme za zaposlovanje že uveljavljenih tujih znanstvenikov in znanstvenic, ki jim bodo omogočale nadaljevanje karierne poti v Sloveniji. S tem bomo kadrovsko okrepili slovensko znanost in omilili posledice bega možganov, ki smo mu bili priča zadnje desetletje.

Reforma ARRS:

• Izvedli bomo reorganizacijo Javne agencije za raziskovanje in razvoj Republike Slovenije (ARRS) in izboljšali kakovost njenega delovanja. Poskrbeli bomo, da bo ARRS zagotovila transparentno, objektivno in vsebinsko ocenjevanje raziskovalnega dela, ki bo potekalo v skladu z dobro prakso raziskovalnih agencij razvitih držav. Pri tem bo ključna vzpostavitev preglednega sistema ocenjevanja raziskovalnega dela s strani mednarodno uveljavljenih in za posamezna področja kompetentnih domačih in tujih strokovnjakov in strokovnjakinj.

• Zagotovili bomo popolno transparentnost recenzijskih postopkov, tako da bomo vzpostavili neodvisni strokovni nadzor nad delovanjem agencije in ekspertne panele, ki bodo preverjali delo recenzentov in recenzentk.

• Uvedli bomo periodično rotacijo uradnikov in uradnic, ki vodijo razpisne postopke, in delovanje agencije zaščitili pred klientelizmom in parcialnimi interesi ter zagotovili, da ARRS raziskovalcem in raziskovalkam ne bo oteževala dela s procesnimi napakami, ignorantskim odnosom in zamujanjem pri izvedbi razpisov.

• Prizadevali si bomo za zmanjšanje drobljenja znanstvenih področij. Spodbudili bomo strokovno razpravo o celoviti reorganizaciji razdelitve raziskovalnih področij ARRS, ki bo znanstvena področja naslavljala problemsko in ne zgolj strogo disciplinarno. Tako bo pri izbiri projektnih prijav večji poudarek na njihovi kvaliteti kot na izbiri raziskovalnega področja prijave.

Vrednotenje znanosti:

• Pri vrednotenju raziskovalnega in pedagoškega dela bomo zmanjšali vpliv administrativnega točkovanja znanstvenih dosežkov v bazi SICRIS, ki večinoma predstavlja količino in ne kakovosti raziskovalnega dela. Povečali bomo pomen vsebinskega ocenjevanja znanstvenih dosežkov, raziskovalnih idej, javnega intelektualnega delovanja, popularizacije znanosti in skrbi za razvoj slovenske znanstvene terminologije.

Raziskovalna infrastruktura:

• Na državnem nivoju bomo vzpostavili centre za raziskovalno infrastrukturo, ki bodo raziskovalnim skupinam različnih akademskih institucij omogočali dostop do velike raziskovalne opreme in s tem tudi do eksperimentalno zahtevnejših metodologij, ki bi jim bile sicer nedostopne.

• Slovenske raziskovalne kapacitete bomo povečali tudi z vzpostavitvijo novih javnih raziskovalnih zavodov, ki bodo usmerjeni v interdisciplinarne pristope in bodo tematsko pokrivali novonastajajoča raziskovalna področja, ki določajo svetovne trende razvoja znanosti. Takšne raziskovalne institucije bodo nudile kakovostno okolje za povratek slovenskih raziskovalcev in raziskovalk iz tujine, slovenski raziskovalni prostor pa bodo naredile bolj zanimiv tudi za tuje raziskovalce in raziskovalke.

• Z javnimi razpisi bomo omogočili tudi polno financiranje nakupov večje in tehnološko zahtevnejše raziskovalne opreme.

Dostopnost rezultatov znanstvenega dela:

• Predlagali bomo sistemsko rešitev, ki bo raziskovalcem in raziskovalkam omogočala prost dostop do rezultatov raziskovalnega dela, ki je bilo financirano z javnimi sredstvi. Pri vseh oblikah komercializacije rezultatov javno financiranega znanstveno-raziskovalnega dela bomo zagotovili prost dostop za nekomercialno rabo.

• Omejili bomo komercializacijo znanja prek patentov in odpravili pravico do industrijske lastnine patentov na področjih širšega javnega interesa, kot je denimo javno zdravje in njegova univerzalna dostopnost.

• Ponovno bomo vzpostavili ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, ki bo lahko bolj kvalitetno skrbelo za razvoj slovenske znanosti ter za prenos znanja v različne segmente družbe in gospodarstva.

 

https://www.levica.si/wp-content/uploads/2022/03/levica-program-2022-online.pdf

 

Odgovori na vprašanja VSS:

1.) V čem vidite družbeni pomen univerz in znanstveno raziskovalnih inštitutov?

Znanost in (visokošolsko) izobraževanje sta ključna dejavnika družbenega napredka. Univerze in inštituti ustvarjajo novo znanje, ga prenašata na študente in v širše družbeno okolje. Posebej v času grozeče ekološke katastrofe, družbenega razslojevanja, erozije demokratičnih standardov in zaostrovanja globalnih konfliktov je znanost ključnega pomena za odgovarjanje na te izzive. Potrebujemo politko, ki bo v največji meri razumela pomen znanosti, odločitve sprejemala na osnovi najnovejših znanstvenih spoznanj, ki bo promovirala pomen znanosti za družbo in pripoznala ter ustrezno ovrednotila popularizacijo znanosti.

2.) Kako vidite razmerje med univerzitetnim izobraževanjem in potrebami trga dela? V kolikšni meri in na katerih študijskih področjih naj bo univerzitetno izobraževanje izobraževanje za poklic?

Na vprašanje, v kolikšni meri naj študijski programi vsebujejo tudi veščine potrebne za opravljanje določenih poklicev, morajo odgovoriti predvsem same univerze v okviru svoje ustavno in zakonsko zagotovljene avtonomije. Mi bomo podpirali ohranjanje te avtonomije in bomo nasprotovali vsakršnim poskusom, da se univerzitetno izobraževanje spreminja v izobraževanje za določen poklic, saj to nasprotuje njegovemu temeljnemu poslanstvu, ki je ustvarjanje novih znanstvenih spoznanj in njihov prenos na študente. Prav tako bomo nasprotovali poskusom, da se za kakovost dela visokošolskih učiteljev in učiteljic oz. delovanja visokošolskih zavodov vsiljujejo kriteriji kot je “zaposljivost” diplomantov.

3.) Ustavno sodišče je že pred 11 leti zahtevalo, da zakonodajalec definira visokošolsko javno službo. Kakšno definicijo predlagate?

Menimo, da je smiselno izhajati iz izhodišč, glede katerih so ključni deležniki že dosegli konsenz v okviru delovne skupine Sveta za visoko šolstvo RS pred petimi leti. Prizadevali si bomo za enako plačilo za enako vrsto dela, največjo možno dostopnost študija in časovno neomejeno pravico do izobraževanja brez šolnin tudi na 3. Stopnji študija, prav tako pa za jasno razmejitev med javno službo in tržnimi dejavnostmi, ki bo preprečila pretakanje javnega denarja v zasebne žepe v obliki honorarjev in parazitiranje zasebnih dejavnosti na javni infrastrukturi.

4.) Kakšno naj bo razmerje med javnimi univerzami in med koncesionarji?

Koncesije naj se podeljujejo le v primerih, ko zanje obstajajo utemeljeni razlogi, torej ko javni zavodi ne ponujajo primerljivih študijskih programov. Prizadevali si bomo, da bo takšen pogoj za podeljevanje koncesij zapisan v zakonu. V preteklosti so se namreč pogosto koncesije podeljevale političnim zaveznikom za programe, ki jih javne univerze že ponujajo, in na področjih, za katere so politiki, ki so podeljevali koncesije, trdili, da so z vidika trga delovne sile odveč.

5.) Katere so po vaši oceni glavne ovire za hitrejši razvoj visokega šolstva in mednarodno primerljivih pogojev za delo v njem?

Visokošolski prostor se že vsaj od globalne gospodarske krize, ki se je izbruhnila leta 2008, spopadal z ostrimi varčevalnimi ukrepi, ki so močno osiromašili predvsem raziskovalno dejavnost, in zakonodajnimi spremembami oz. poskusi zakonodajnih sprememb, ki so pod vplivom partikularnih interesov vnašale nepremišljene in parcialne rešitve, niso pa zasledovale sistematičnih rešitev za dolgoročni razvoj visokega šolstva. Še danes en del težav izhaja iz premajhnega financiranja, ki vodi k pritiskom k povečevanju delovne obremenitve, omejevanju napredovanja in opravljanju dela prek pogodb civilnega prava. Prav tako ni sistemskega vira za financiranje sobotnega leta in individualne raziskovalne dejavnosti. Nekatera temeljna vprašanja kot je definicija javne službe ostajajo nerazrešena, kar vodi v zlorabe, individualno profiterstvo in parazitiranje zasebnih pridobitniških dejavnosti na javni infrastrukturi. Problematičen je tudi odnos med znanstvenoraziskovalno in pedagoško dejavnostjo, saj je znanstvenoraziskovalna dejavnost ob pomanjkanju stabilnega (institucionalnega) financiranja močno prekarizirana in nudi manjšo stopnjo socialne varnosti kot pedagoško delo, kar otežuje boljše povezovanje in prehajanje med dejavnostima.

6.) S katerimi finančnimi viri in kdaj boste rešili prostorsko stisko fakultet in akademij?

S proračunskimi viri in  v najkrajšem možnem času.

7.) Kako bi reformirali delovanje javnih agencij ARRS in NAKVIS?

Poskrbeli bomo, da bo ARRS zagotovila transparentno, objektivno in vsebinsko ocenjevanje raziskovalnega dela, ki bo potekalo v skladu z dobro prakso raziskovalnih agencij razvitih držav. Pri tem bo ključna vzpostavitev preglednega sistema ocenjevanja raziskovalnega dela s strani mednarodno uveljavljenih in za posamezna področja kompetentnih domačih in tujih strokovnjakov in strokovnjakinj. Zagotovili bomo popolno transparentnost recenzijskih postopkov, tako da bomo vzpostavili neodvisni strokovni nadzor nad delovanjem agencije in ekspertne panele, ki bodo preverjali delo recenzentov in recenzentk. Uvedli bomo periodično rotacijo uradnikov in uradnic, ki vodijo razpisne postopke, in delovanje agencije zaščitili pred klientelizmom in parcialnimi interesi ter zagotovili, da ARRS raziskovalcem in raziskovalkam ne bo oteževala dela s procesnimi napakami, ignorantskim odnosom in zamujanjem pri izvedbi razpisov. Prizadevali si bomo za zmanjšanje drobljenja znanstvenih področij. Spodbudili bomo strokovno razpravo o celoviti reorganizaciji razdelitve raziskovalnih področij ARRS, ki bo znanstvena področja naslavljala problemsko in ne zgolj strogo disciplinarno. Tako bo pri izbiri projektnih prijav večji poudarek na njihovi kvaliteti kot na izbiri raziskovalnega področja prijave.

8.) Kakšen je vaš pogled na položaj visokošolskih in raziskovalnih delavcev v sedanjem enotnem plačnem sistemu v javnem sektorju?

Težave visokošolskih in raziskovalnih delavcev le v manjši meri izhajajo iz enotnega plačnega sistema z izjemo visokošolskih sodelavcev brez doktorata in lektorjev. Nasprotovali smo in še bomo poskusom razgradnje ali spodkopavanja enotnega plačnega sistema, kar se je nazadenj zgodilo z dvojnimi plačami, ki jih je uzakonli ZZrID. Privabljanje vrhunskih tujih strokovnjakov - kar je alibi za tovrstne nesistematične in arbitrarne ukrepe - naj bo prvenstveno zagotovljeno z ukrepi za izboljšanje delovnih pogojev, splošnim dvigom plač, večjo podporo mednarodnemu delovanju slovenskih visokošolskih in raziskovalnih delavk in delavcev ter nasploh s prizadevanji za dvig kakovosti življenja v Sloveniji, kar jo bo naredilo bolj privlačno za priseljevanje. Hude anomalije v enotnem plačnem sistemu obstajajo na drugem koncu plačne lestvice, saj so številna delovna mesta uvrščena v plačne razrede pod minimalno plačo.

9.) Kaj menite o uvedbi demokratizacije javnih raziskovalnih inštitutov oz. o sodelovanju zaposlenih pri upravljanju po zgledu javnih univerz?

Tovrstno demokratizacijo podpiramo, saj ne vidimo razloga, da bi to vprašanje bilo na javnih univerzah in raziskovalnih inštitutih urejeno bistveno drugače.

 

 

LMŠ – Lista Marjana Šarca

 

Program, razvojna politika:

1. Imenovanje podpredsednika vlade z ustreznimi pooblastili in odgovornostjo za področje širšega družbenega razvoja (ministrstvo za znanost, digitalno preobrazbo, razvoj in visoko šolstvo).

 

Program, znanost:

4. Vzpostavitev novega ministrstva za znanost, digitalno preobrazbo, razvoj in visoko šolstvo.

5. Povečanje javnih vlaganj v znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost. Do leta 2026 je treba vsako leto zagotoviti dodatnih vsaj 100 milijonov evrov (do ciljnega 1,5 odstotka BDP), celotna vlaganja v znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost pa je treba zvišati na najmanj 3 odstotke BDP. Spodbujanje zasebnih vlaganj z ohranjanjem komplementarnih fiskalnih ukrepov ter s poenostavitvijo postopkov njihovega priznavanja.

6. Zagotavljanje pogojev za razvoj znanstvenih disciplin na vseh stopnjah – od temeljnih do visoko aplikativnih raziskav na zadnjih stopnjah lestvice tehnološkega razvoja.

7. Posodobitev zakonskih in podzakonskih predpisov s področja znanosti, raziskovalne in inovacijske dejavnosti ter zagotovitev organizacijske, finančne in kadrovske avtonomije znanstvenega raziskovanja v javnem sektorju.

8. Implementacija in posodabljanje ambiciozne razvojne strategije (Raziskovalna in inovacijska strategija RS, Nacionalni program visokega šolstva, sodobna industrijska strategija ipd.) z ukrepi v akcijskih načrtih vlade.

9. Preoblikovanje agencije za raziskovalno dejavnost v sodobno agencijo ter posodobitev umestitve prioritet, proračuna, evalvacijskih postopkov in finančnih instrumentov. To bo omogočilo razvoj znanosti na poglavitnih področjih.

10. Krepitev in spodbujanje avtonomnih raziskav »od spodaj navzgor« in prioritiziranih raziskav z velikimi interdisciplinarnimi projekti.

11. Okrepitev vlaganja v vrhunsko infrastrukturo in opremo.

12. Okrepitev modularnosti, prožnosti, prilagodljivosti ter povezljivosti znanosti in visokega šolstva.

 

Program, visoko šolstvo:

13. Podpora države javnim univerzam in javnim samostojnim zavodom za zagotovitev brezplačnega študija do dokončanja druge visokošolske stopnje, v čim večji meri pa tudi doktorskega študija.

14. Posodobitev javnih politik izobraževanja in zakonsko-regulativnega okvira, tudi z ustrezno sistemsko umestitvijo medsektorskega sodelovanja in medsektorske mobilnosti.

15. Sprememba Zakona o visokem šolstvu in podzakonskih aktov za zagotovitev boljše izvedbe in ustreznega financiranja raziskovalne in izobraževalne dejavnosti, spodbujanja razvoja trajnostnih delovnih mest in mednarodnega sodelovanja v visokem šolstvu. Nova opredelitev vloge akademika na univerzi.

16. Izdelava Strategije zaposljivosti diplomantov v povezavi s kariernim razvojem, zaposlovalnim okoljem in mednarodnim sodelovanjem.

17. Pregled in reevalvacija podeljenih koncesij v visokem šolstvu.

 

https://www.strankalms.si/wp-content/uploads/2021/11/LM%C5%A0-program-2022-2026-dokument.pdf

 

Odgovori na vprašanja VSS: Stranka ni odgovorila.

 

 

SD – Socialni demokrati

 

Program, visoko šolstvo:

Bolj dinamičen visokošolski prostor:

■ Uvajali bomo prožnejše oblike in potek študija.

■ Izboljšali bomo pogoje za internacionalizacijo visokega šolstva s privabljanjem tujih študentov, zagotavljanjem sistemskih sredstev za internacionalizacijo visokega šolstva ter z razvojem sistemov za avtomatizirano prevajanje slovenskih predavanj v tuje jezike in obratno. Sodobne tehnologije nam namreč omogočajo večjezičnost ob hkratni internacionalizaciji. Internacionalizacijo visokega šolstva bomo razvijali kot del slovenske zunanjepolitične strategije.

■ Sistemsko bomo podprli delo z nadarjenimi v visokem šolstvu.

■ Spremenili bomo delovanje NAKVIS, da bo deloval politično nevtralno, nebirokratsko in dejansko zagotavljal svetovalni servis pri razvoju kakovosti visokošolskih programov.

■ Univerzam bomo omogočili ustanavljanje odcepljenih podjetij (spin off podjetja).

■ Univerzam bomo olajšali spreminjanje študijskih programov.

■ Zaposlenim na univerzah bomo omogočili boljšo povezljivost statusov pedagoga in raziskovalca.

Celostna ureditev zakonodaje in financiranja visokega šolstva:

■ Celostno bomo zakonsko uredili področje visokega šolstva.

■ Opredelili bomo javno službo na področju visokega šolstva, ki bo vsebovala vse tri stopnje študija in raziskovalno delo.

■ Jasno bomo definirali pravno subjektiviteto univerz.

■ Opredelili bomo vlogo in pomen slovenskega jezika v visokem šolstvu ter pogoje, pod katerimi bo dejavnost mogoča tudi v tujih jezikih.

■ Univerze bomo raziskovalno okrepili z neposrednim pasovnim financiranjem.

■ Pospešili bomo dinamiko naraščanja sredstev za visoko šolstvo, da bi že leta 2025 dosegli financiranje v višini 1,5 % BDP iz javnih sredstev.

■Spodbujali bomo interdisciplinarnost visokošolskih programov in internacionalizacijo visokega šolstva.

 

Program, znanost:

■ Uvedli bomo evropsko primerljiv način financiranja raziskovalcev in raziskovalnih organizacij.

■ Dvignili bomo višino javnih nacionalnih sredstev za raziskovanje na 1,5 % BDP do leta 2026.

■ Z davčnimi ugodnostmi bomo spodbujali zasebna vlaganja v raziskave in razvoj, da bodo

skupaj z javnimi dosegla 3,5 % BDP do leta 2026.

■ Okrepili bomo nacionalno projektno financiranje ter ga neposredno povezali z izzivi in potrebami slovenskega razvoja.

■ Raziskovalno bomo okrepili univerze.

■ Omogočili bomo prenos znanja iz raziskovalnih organizacij k podjetjem s pomočjo odcepljenih podjetij, spodbujanjem inovacij in patentnih prijav.

■ Spodbujali bomo sodelovanje med gospodarstvom in znanstveno skupnostjo s shemami medsebojnega prehajanja raziskovalcev in souporabe raziskovalne opreme.

■ Raziskovalni sistem bomo odprli v širši evropski in globalni prostor.

■ Ustanovili bomo Agencijo za prebojne tehnološke inovacije.

 

https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2022/02/sd_drugace_2022.pdf

 

Odgovori na vprašanja VSS:

1.) V čem vidite družbeni pomen univerz in znanstveno raziskovalnih inštitutov?

Univerze so družbena stičišča znanja.  Poleg raziskovalne in pedagoške funkcije imajo velik vpliv na družbo, lokalno skupnost, etiko v družbi, so ključ za uresničenje človeških potencialov.

2.) Kako vidite razmerje med univerzitetnim izobraževanjem in potrebami trga dela? V kolikšni meri in na katerih študijskih področjih naj bo univerzitetno izobraževanje izobraževanje za poklic?

Izobraževanju za poklic je namenjen strokovni steber izobraževanja (strokovna srednja šola - višja poklicna šola - visokošolski program). Univerzitetni steber ni namenjen neposrednemu izobraževanju za poklic (gimnazija - univerzitetni program - podiplomski študij - doktorat). Narobe je, da se izobraževalne programe primarno podreja zaposlitvenim možnostim, saj vemo, da te niso trajne in se hitro spreminjajo, poleg tega pa pogosto ob začetku študija poklici, ki jih diplomanti kasneje opravljajo, sploh še ne obstajajo. Ne gre pozabiti tudi na osebno zadovoljstvo posameznikov, saj študij ni namenjen le utilitaristični logiki trga dela.

Bolj kot to, je potrebno prilagoditi izobraževalni sistem na izzive prihodnosti, visokošolski prostor mora postati bolj dinamičen. Uvajati je potrebno prožnejše oblike in potek študija; univerzam olajšati spreminjanje študijskih programov, npr.

3.) Ustavno sodišče je že pred 11 leti zahtevalo, da zakonodajalec definira visokošolsko javno službo. Kakšno definicijo predlagate?

Takšno, kot je zapisana v delovnem predlogu Zakona o visokem šolstvu iz leta 2019 in je bila usklajena s sindikati 2014. leta.

4.) Kakšno naj bo razmerje med javnimi univerzami in med koncesionarji?

Znanje razumemo kot univerzalno vrednoto, kot javno dobrino, ki mora biti dostopna vsakomur. Javne univerze so primarne, koncesionirani programi naj se razpisujejo zgolj tam, kjer javne univerze nimajo interesa in podobnih programov ne izvajajo.

5.) Katere so po vaši oceni glavne ovire za hitrejši razvoj visokega šolstva in mednarodno primerljivih pogojev za delo v njem?

·       položaj Slovenije v globalni akademski delitvi dela;

·       boljša integracija raziskovalnih in pedagoških kapacitet;

·       nezadostna kultura meritokracije;

·     premalo mladih kadrov in njihove slabe plače (manjkajo asistenti stažisti,   premalo mladih raziskovalcev, ni več vzporednih nastavitev, ...);

·       nedorečeno pasovno raziskovalno financiranje univerz;

·       prostorska utesnjenost.

6.) S katerimi finančnimi viri in kdaj boste rešili prostorsko stisko fakultet in akademij?

Kombinacijo integralnih sredstev, sredstev iz NNOO in drugih evropskih sredstev.

7.) Kako bi reformirali delovanje javnih agencij ARRS in NAKVIS?

Obe agenciji potrebujeta temeljno prenovo. NAKVIS se je oddaljil od prvotnega namena, ko naj bi skrbel za kakovost visokega šolstva. Namesto tega ga dušijo postopki birokratsko zamišljene kakovosti, kar pomeni, da se slovenski visokošolski prostor počasi prilagaja na izzive okolja, hromi ga neinovativnost, ukvarja pa se z zadevami, ki niso njegova pristojnost (npr. pisanje zakonodaje). Ukrep, ki smo ga zapisali v naš program je spremba delovanja NAKVIS, da bo deloval politično nevtralno, nebirokratsko in dejansko zagotavljal svetovalni servis pri razvoju kakovosti visokošolskih programov.

ARRS je ujetnik uveljavljenih mrež in struktur tokov raziskovalnega denarja, prepočasen za inovacije na področju znanosti, premalo vpet v mednarodne tokove, s slabo izdelanim recenzentskimi postopki, ki so preveč kvantificirani, z zelo šibko računalniško podporo, ki je na robu razpada, z neustrezno kadrovsko strukturo zaposlenih.

8.) Kakšen je vaš pogled na položaj visokošolskih in raziskovalnih delavcev v sedanjem enotnem plačnem sistemu v javnem sektorju?

Slovenski vzgojni in izobraževalni sistem temelji na predanem in požrtvovalnem delu vseh zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, od učiteljev, profesorjev, vzgojiteljev, pa do tehničnih, administrativnih in strokovnih delavcev, ki sodelujejo v izobraževalnem procesu.

Izhodišča enotnega plačnega sistema v javnem sektorju so dobra in jih podpiramo. Žal pa so se ključni elementi začeli rušiti že kmalu po vzpostavitvi. Najvejčji problemi so v skupini J, kjer so delavci plačani pod zakonskimi in človeka vrednimi standardi. Veliko je plačnih nesorazmerij tudi v plačni skupini D, ki se jih je kriza iz 2011 najbolj dotaknila. Univerzitetni profesorji niso več, kot so bili zamišljeni v začetku, v istem plačnem razredu kot zdravniki specialisti. Treba je torej nadaljevati z enotnim plačnim sistemom, a v sodelovanju s sindikati dogovoriti dinamiko usklajevanja plač, odpraviti nesorazmerja in nasloviti nepravičnosti.

9.) Kaj menite o uvedbi demokratizacije javnih raziskovalnih inštitutov oz. o sodelovanju zaposlenih pri upravljanju po zgledu javnih univerz?

Podpiramo.

 

 

Gibanje Svoboda

 

Ukrep, ki je lahko povezan z visokim šolstvom – v volilnem programu 2022:

■ ZA! napovedovanje kompetenc in veščin prihodnosti. V sodelovanju MDDSZ, MIZŠ, MGRT ter drugimi relevantnimi deležniki bomo postavili orodje za napovedovanje kompetenc glede na trenutne in prihodnje potrebe slovenskega trga dela. Orodje bomo povezali z ustreznimi obstoječimi statističnimi bazami v Sloveniji ter vzpostavili povezavo z bazami EU in njenih držav članic z namenom mednarodne primerljivosti.

 

Ukrepi na področjih visokega šolstva in znanosti – v viziji do leta 2030:

■ ZA! Ustrezno organizacijo visokega šolstva ter znanosti. Znotraj enega ministrstva bomo povezali vse ključne gradnike slovenskega inovacijskega sistema – visoko šolstvo, znanost, tehnologija in digitalizacija.

■ ZA! Povezovanje visokotehnoloških podjetij in visokega šolstva. Pospeševali bomo organiziranje visokotehnoloških stičišč ter vzpodbudili gospodarstvo za skupno investiranje v najsodobnejšo tehnološko opremljenost laboratorijev na fakultetah in raziskovalnih inštitutih.

■ ZA! Evalvacijo učinkov dijaškega in študentskega dela na izobraževalni sistem. Pripravili bomo celovito evalvacijo učinkov dijaškega in študentskega dela na srednješolsko in visokošolsko izobraževanje. Glede na rezultate evalvacije bomo pripravili ustrezne korekcijske ukrepe.

■ ZA! Kroženje znanja. Zagotovili bomo finančne spodbude za pritegnitev najboljših tujih raziskovalcev ter akademikov. Z izboljšanjem kakovosti našega visokošolskega prostora računamo tudi na povečanje števila tujih študentov. Uvedli bomo tudi dodatne stimulacije slovenskim študentom za odhod na eno izmed ponujenih mednarodnih izmenjav. Cilj je povečati število vseh slovenskih študentov, ki so uspešno opravili izmenjavo, na 50%.

■ ZA! Ustrezno financiranje visokega šolstva. Delež BDP za visoko šolstvo bomo povečali na vsaj 1,5 % BDP. Uredili bomo transparentno sistemsko financiranje investicij v nove pametne stavbe in veliko raziskovalno opremo ter zagotavljali finančno avtonomijo univerz in inštitutov.

■ ZA! Zmanjševanje statusnih razlik med visokošolskimi učitelji in učiteljicami ter raziskovalci in raziskovalkami. Raziskovalci na inštitutih in visokošolski učitelji na univerzah imajo različne statuse (različni plačni razredi), kar urejata visokošolski in raziskovalni zakon. Potrebna je posodobitev in poenotenje krovne zakonodaje – Zakon o univerzah in inštitutih.

■ ZA! Slovenski jezik v visokošolskem prostoru. Zakonsko bomo uredili rabo slovenskega jezika v visokem šolstvu tako, da bodo načini uporabe angleškega jezika razdelani ob stalni skrbi za slovenski jezik. Ministrstvo bo posebna sredstva namenilo financiranju slovenskih učbenikov, prevodov tujih učbenikov in razvoju slovenske terminologije.

■ ZA! Sodelovanje slovenskih univerz v evropskih univerzitetnih zvezah. Bodoči razvoj visokošolskega prostora bo temeljil na aktivnem vključevanju slovenskih univerz v evropske univerzitetne zveze. To sodelovanje bomo spodbujali z dodatnimi sredstvi v okviru osnovnega financiranja univerz.

■ ZA! Jasno razmejitev med javnim in zasebnim visokim šolstvom. Zakonsko bomo uredili področje koncesij tako, da bo jasno opredeljeno razmerje med javnim in zasebnim visokim šolstvom. Pomemben kriterij pri podeljevanju koncesij mora postati kakovost ponujenih programov ter akademska in raziskovalna odličnost predavateljev.

■ ZA! Boljše ocenjevanje visokega šolstva. Zakonsko bomo uredili kakovost v visokem šolstvu saj je sedanja zakonska rešitev je pomanjkljiva in ima veliko nedoslednosti. V skladu z evropskimi dobrimi praksami je NAKVIS-u potrebno omogočiti tudi možnost sodelovanja v mednarodnih akreditacijah.

■ZA! Pravičnejše plačilo. Prenovili bomo plačni sistem, ki mora postati enostaven in stimulativen za nagrajevanje izjemnih znanstvenih, umetniških in pedagoških dosežkov, ter dosežkov povezanih s prenosom znanja.

■ ZA! Zagotovitev ustreznih pedagoških veščin zaposlenih v visokem šolstvu. Zagotoviti pogoje za izboljšanje kakovosti poučevanja predvsem na področju didaktike visokošolskega izobraževanja in uporabe novih digitalnih tehnologij.

■ ZA! Boljše pogoje dela zapostavljenim umetniškim akademijam. Skupaj z Ministrstvom za kulturo bomo v okviru ciljnih raziskovalnih projektov namenili sredstva za izboljšanje materialnih pogojev za umetniške akademije.

■ ZA! Pregledno ter transparentno Agencijo za raziskovanje (ARRS). S spremembo Zakona o raziskovalni dejavnosti bomo spremenili način razdeljevanja sredstev za raziskovalne projekte tako, da se bo vnaprej določil le razrez sredstev po raziskovalnih vedah, ne pa po raziskovalnih področjih znotraj ved. Poenostavili bomo tudi instrumente financiranja ARRS, ki bi morali biti usmerjeni predvsem v kvalitetno izvedbo postopkov za financiranje raziskovalnih projektov in izdelavo mehanizmov za prenos znanja.

■ ZA! Prenos znanja med raziskovalnim in akademskim kadrom. Uvedli bomo nove mehanizme za povečanje vključenosti raziskovalcev z javnih visokošolskih zavodov v pedagoški proces in hkrati povečali raziskovalno delo na univerzah.

■ ZA! Sodelovanje naših vrhunskih raziskovalcev ter akademikov pri digitalizaciji naše skupnosti. Poskrbeli bomo za vključenost slovenske akademske skupnosti v vse nivoje odločanja o digitalizaciji Slovenije, zato bo področje digitalizacije obravnavano v okviru enotnega ministrstva.

■ ZA! Slovenščino kot pomemben jezik digitalnih rešitev. Z razvojem slovenske znanstvene diplomacije bomo poskrbeli, da bo slovenščina ostala pomemben jezik v vmesnikih vseh ključnih programskih rešitev. Med konkretnimi cilji znanstvene diplomacije bo polnopravno članstvo Slovenije v Evropski vesoljski agenciji. V ta namen bo jasno določena vertikala znotraj ministrstva za gospodarstvo.

  ZA! Ureditev statusa raziskovalcev. Uredili bomo poseben status davčnih rezidentov za raziskovalce na začasnem delu v tujini.

  ZA! Več mednarodnih strokovnjakov in talentov. Zagotovili bomo spodbude institucijam znanja in gospodarstvu za zaposlitve strokovnjakov in drugega kadra, ki bo v Slovenijo prišel na podlagi povabila prišli v Slovenijo. Vzpodbude bodo vezane za delovna mesta, ki ustvarjajo višjo dodano vrednost in nadpovprečno plačo. Pripravili bomo tudi ustrezen zakonski okvir za konkurenčno privabljanje talentov iz držav EU in iz tretjih držav. Spodbujali bomo zaposlovanja mednarodno preizkušenih kadrov na vodilnih delovnih mestih v javnem sektorju in gospodarstvu. Raziskovalno-inovacijski sektor bomo naredili bistveno bolj privlačen za tuje strokovnjake.

 

https://gibanjesvoboda.si/wp-content/uploads/2022/03/SVOBODA_volilni-program.pdf

https://gibanjesvoboda.si/wp-content/uploads/2022/03/SVOBODA_programska-vizija.pdf

 

Odgovori na vprašanja VSS: Stranka ni odgovorila.

 

 

SAB – Stranka Alenke Bratušek

Program, znanost:

Sredstva za znanost, inovacije in razvoj do 1,50 % BDP • Zavedamo se, da sta razvoj znanosti in spodbujanje inovacij gonili gospodarskega napredka, saj prispevata k povečani dodani vrednosti. Na letni ravni bomo zato vlaganja v ta segment povečevali na 1,5 odstotka BDP-ja javnih sredstev.

https://sab.si/wp-content/uploads/2022/02/SAB_volilni-program-2022-NAREDIMO-KAR-JE-TREBA.pdf

VSS ni poslal vprašanj tej stranki, ker je njen lastni program na našem področju preskromen.

 

 

Povežimo Slovenijo

Program ne navaja ukrepov in stališč na področjih visokega šolstva in znanosti. VSS zato ni poslal vprašanj tej koaliciji strank.

https://povezimoslovenijo.si/sub/700/povezimo-slovenijo

 

 

SDS – Slovenska demokratska stranka

 

Visoko šolstvo in znanost – iz splošnega programa stranke:

Zagotovili bomo izbirnost visokošolskih programov in odpravili ovire za nastajanje novih programov na javnih fakultetah pa tudi s podeljevanjem koncesij zasebnim fakultetam po jasnih in merljivih kriterijih. Na univerzi bomo uvedli sprejemni izpit, matura bo le del kriterijev za vpis.

Omogočili bomo financiranje skupin strokovnjakov z različnih področij za razvoj od izuma do prototipa ter raziskave trga, poenostavili postopke zaposlovanja z mednarodnimi razpisi ter pritegnili Slovence, ki so na tujih univerzah, spodbujali pa bomo tudi mednarodno izmenjavo dijakov, študentov in učiteljev - Erasmus za vse.

V srednjem strokovnem in višjem šolstvu bomo uvedli dualni sistem, vključili delodajalce pri evalviranju in izboljševanju srednješolskih strokovnih in visokošolskih programov, zmanjšali beg možganov, tudi z ustanovitvijo nove javne univerze - politehnike.

 

Visoko šolstvo in znanost – iz programa 2022:

59. Slovenski visokošolski sistem mora biti zasnovan na odprtosti, podjetnosti in odličnosti in tako postati bolj kakovosten in mednarodno konkurenčen. Odprt mora biti za nove visokošolske ustanove, sodelavce in za kakovostno ponudbo študija. Struktura diplomantov se mora z večanjem deleža naravoslovja in tehnike bližati tistim iz visoko razvitih držav EU in upoštevati potrebe gospodarstva.

60. Slovenija mora ohraniti aktivno vlogo pri graditvi kakovostnega, primerljivega in odprtega srednješolskega in visokošolskega prostora v Evropski uniji, ter omogočiti izmenjavo študentov in učiteljev ter vsaj delno opravljanje študija v tujini. Slovenija ima primerljivo gledano kakovostne vrtce in osnovne šole. Vendar mora sprejeti ukrepe, ki bodo omogočili večjo raznolikost vzgojno-varstvene ponudbe in odpravili prevelike razlike pri učnih izidih učencev med različnimi slovenskimi regijami.

61. Dejavno bomo pristopili k sooblikovanju skupnega znanstveno-raziskovalnega prostora Evropske unije. Poskrbeti moramo za tesnejše povezovanje in sodelovanje institucij znanja in raziskav, tako znotraj Slovenije kot tudi na ravni Evropske unije in širše. Le široko nacionalno in mednarodno sodelovanje spodbuja konkurenčnost raziskav, izobraževanja in znanosti ter prenos rezultatov v industrijo. Uskladili bomo nacionalne in evropske programe, promovirali in spodbujali znanje in raziskovanje, predvsem pa zagotovili medsebojno sodelovanje med izobraževalnimi in znanstvenimi ustanovami, javnimi zavodi in gospodarstvom.

64. V slovenskem gospodarstvu bomo ustvarjali inovacijsko ozračje, ki bo z univerzami, inštituti in drugimi raziskovalno-razvojnimi organizacijami pospeševalo tehnološki razvoj. V ta namen bo vsakršne oblike državnih pomoči in spodbud potrebno vezati na učinke tehnološkega razvoja, na gospodarsko rast in na odpiranje novih, produktivnih delovnih mest na podlagi državnega razvojnega programa. Državni razvojni program bo vseboval jasna merila in vnaprej znane kriterije, ki se bodo ravnali po merilih mednarodne konkurenčnosti, mednarodno primerljivi višini plač in povečanja števila delovnih mest. V zvezi s tem je potrebno naš trg dela osvoboditi ovir, ki preprečujejo konkurenčno nastopanje delojemalcem na tem trgu.

 

https://www.sds.si/zate/program/solstvo-znanost-sport

https://www.sds.si/program

 

Odgovori na vprašanja VSS:

1.) V čem vidite družbeni pomen univerz in znanstveno raziskovalnih inštitutov?

Univerze in raziskovalni inštituti so inkubatorji novega znanja. V povezavi z gospodarstvom so tudi stičišče izkušenj in kompetenc.

2.) Kako vidite razmerje med univerzitetnim izobraževanjem in potrebami trga dela? V kolikšni meri in na katerih študijskih področjih naj bo univerzitetno izobraževanje izobraževanje za poklic?

Univerze izobražujejo današnje talente za uspešno delo v bodočnosti (5, 10 in več let). Potrebe trga dela pa so znane danes in jih gospodarstvo le redko poskuša projicirati tudi v prihodnost. Digitalizacija bo omogočila boljše podatkovne zbirke o potrebah dela ter vrstami diplomantov univerz ter srednjih strokovnih šol. Na podlagi kakovostnih podatkov bo moč bolje vzporejati potrebe in vire. Vsekakor pa je potrebno že od zgodnje mladosti spodbujati mlade na področjih, kjer so najboljši in jih spodbujati v razvoju teh področij. Digitalizacija anonimiziranih podatkov, kjer bo vidna smer ter kompetence generacije bo omogočila boljše svetovanje za poklic ali študij.

3.) Ustavno sodišče je že pred 11 leti zahtevalo, da zakonodajalec definira visokošolsko javno službo. Kakšno definicijo predlagate?

Javna služba naj bo mreža izobraževalnih ustanov, ki imajo državno potrjene oziroma akreditirane izobraževalne programe in so vpisane v register ter imajo dovoljenje za vpis.

4.) Kakšno naj bo razmerje med javnimi univerzami in med koncesionarji?

Menimo, da razmerje ni tako pomembno, bolj je pomembna kakovost.

5.) Katere so po vaši oceni glavne ovire za hitrejši razvoj visokega šolstva in mednarodno primerljivih pogojev za delo v njem?

Glavna ovira je centralizacija ustanov ter premajhna vlaganja gospodarstva v visokošolske ustanove.

6.) S katerimi finančnimi viri in kdaj boste rešili prostorsko stisko fakultet in akademij?

Pomemben del finančnih virov mora priti iz gospodarstva, izkoristiti je potrebno tudi mednarodne razvojne vire. Prostorsko stisko bomo blažili z novogradnjo. Gradila se bo nova strojna fakulteta, izpraznjene prostore pa bo dobila Filozofska fakulteta v Ljubljani. V Novem mestu bomo s pomočjo evropskih sredstev gradili prostore za izvajanje dejavnosti nove , četrte univerze in kampus obenem.

7.) Kako bi reformirali delovanje javnih agencij ARRS in NAKVIS?

Delovanje je zastavljeno v pravo smer.

8.) Kakšen je vaš pogled na položaj visokošolskih in raziskovalnih delavcev v sedanjem enotnem plačnem sistemu v javnem sektorju?

Enotni plačni sistem je v veljavi že kar nekaj časa. V tem času so se pojavile težave in anomalije, ki jih je potrebno reševati. Enotni plačni sistem ima tudi napako, da ni večji delež namenjen za uspešno delo. To velja tudi za visokošolski sektor. Več sodelovanja z gospodarstvom lahko prinese tudi več komercializacije novega znanja in tako tudi bistveno več priložnosti za odcepljena podjetja.

9.) Kaj menite o uvedbi demokratizacije javnih raziskovalnih inštitutov oz. o sodelovanju zaposlenih pri upravljanju po zgledu javnih univerz?

To ni zadeva zakonodaje, temveč kakovosti vodenja. Slednjemu je potrebno dati večji pomen. Dober vodja demokratično vodi ustanovo. Pomembno bo k avtonomiji – in s tem k priložnostim za bolj demokratično vodenje – institucij prispeval tudi nedavno sprejeti raziskovalni zakon, ki bistveno povečuje t.i. institucionalno financiranje.

 

 

NSi – Nova Slovenija – Krščanski demokrati

 

Program, iz sklopa o celotnem izobraževanju:

• Omogočiti izvedbo različnih pedagoških modelov s podelitvijo ustreznih koncesij v celotni šolski vertikali, s čimer dopolnjujemo državni šolski sistem, krepimo možnost izbire in kvaliteto.

• Izvedba pilotnega razvojno-raziskovalnega projekta uporabe umetne inteligence v izobraževalnem procesu na celotni šolski vertikali. Prednosti umetne inteligence bi uporabili za pomoč pri poučevanju in učenju.

• Povečanje števila vpisnih mest na naravoslovju, tehniki in medicini. Število vpisnih mest na posameznih fakultetah mora slediti potrebam gospodarstva in družbe.

• Zavzemamo se za mednarodno odprtost visokošolskega izobraževanja. Napovedujemo spremembo obstoječe zakonodaje, da bodo na slovenskih fakultetah lahko habilitirani tudi najboljši mednarodni profesorji, strokovnjaki in podjetniki.

 

Program, visoko šolstvo in znanost:

Cilj Nove Slovenije je izboljšanje kakovosti visokošolskega izobraževanja, pri čemer so pomemben kazalnik mednarodne lestvice kakovosti univerz. Izboljšati moramo sistem upravljanja visokošolskih zavodov, predvsem z razmejitvami akademskega in poslovnega upravljanja ter ustrezno sestavo upravnih odborov. V okviru fakultet je potrebno krepiti raziskovalna jedra in njihovo povezavo z gospodarstvom, pri čemer morajo biti uspešni raziskovalci in profesorji tudi ustrezno nagrajeni.

• Postopen dvig javnih izdatkov za raziskave in razvoj na 1 % BDP do leta 2025 in sredstev za visoko šolstvo oz. javne raziskovalne organizacije na raven povprečja EU do leta 2022. Bazične raziskave so pomembne, posebno spodbudo pa bomo zagotovili projektom, ki uspejo doseči financiranje s strani zasebnega kapitala, gospodarstva ali mednarodnih inštitucij.

• Napovedujemo reformo financiranja visokega šolstva na osnovi kakovosti programov in rezultatov. Potrebna je resna evalvacija že obstoječih študijskih programov. Za nadaljevanje študija na visokih šolah in fakultetah se v Sloveniji na leto odloča približno 14.000 do 15.000 dijakov, zaradi česar je bazen kvalitetnih študentov in tudi profesorjev omejen. Potrebujemo združevanje kadrovskih virov in študijskih programov, da zagotovimo mednarodno primerljivo kakovost programov.

• Podpiramo uvedbo novih študijskih programov, ki sledijo napredku stroke na določenih področjih in za njih obstaja potreba v gospodarstvu in družbi.

• Javno objavljanje podatkov o zaposljivosti diplomantov po programih in fakultetah. Mladi imajo pravico vedeti, kakšne so njihove karierne možnosti, preden se vpišejo na določen visokošolski program. Podatki o zaposljivosti diplomantov morajo imeti pomembno vlogo pri evalvaciji kakovosti obstoječih programov, strateškem načrtovanju ter razpisu števila študijskih mest.

• Podpora javni shemi za najboljše slovenske študente, da v trajanju 12 tednov lahko opravljajo študijsko prakso in raziskave v najboljših tujih inštitutih in zavodih.

• Preko sistema rotacij delovnega mesta želimo okrepiti vez z realnih sektorjem. Vse profesorje na fakultetah želimo spodbuditi, da vsako peto leto preživijo v gospodarstvu, javni upravi ali nevladnih organizacijah – glede na naravo njihovega akademskega področja.

• Povečanje vlaganja državnega sektorja v raziskave in razvoj - naš cilj je doseči 1 % BDP do leta 2025, s čimer bi se pridružili skupini najbolj inovativnih evropskih držav. Nujna je okrepitev sodelovanja med gospodarstvom in raziskovalnimi jedri. Bazične raziskave so pomembne, posebno pozornost pa je treba nameniti projektom, ki uspejo doseči financiranje tudi s strani zasebnega kapitala, gospodarstva ali mednarodnih inštitucij.

• Vključevanje slovenskih raziskovalcev iz tujine v slovenske raziskovalne skupine. Akademski in raziskovalni nazivi, pridobljeni v EU in drugih razvitih državah, naj avtomatično veljajo tudi v Sloveniji. Poenostaviti je potrebno vrednotenje raziskovalnih in publicističnih dosežkov raziskovalcev, ki delujejo v tujini. S tem spodbujamo prenos znanja ter vključevanje slovenskih raziskovalcev v mednarodne raziskovalne mreže in skupine.

• Nacionalni sklad za razvoj talentov. Razvije se sistem finančnih spodbud za osnovne in srednje šole, s katerim sistematično odkrivamo nadarjene učence in dijake in jim ponuja dodatne aktivnosti in programe. Tako se oblikuje nacionalna baza talentov in ustanovi nacionalni sklad za razvoj talentov, v katerega ob državi vlagajo tudi podjetja in različne ustanove.

 

https://nsi.si/wp-content/uploads/2022/03/odlocno-naprej.pdf

 

Odgovori na vprašanja VSS: Stranka je odgovorila, da so odgovori na vprašanja VSS zajeti že v njenem programu.