Za odgovornejše razumevanje univerzitetne avtonomije

Ljubljana, Maribor, 2. 6. 2017

IZJAVA ZA JAVNOST

V Visokošolskem sindikatu Univerze v Mariboru smo večkrat opozorili na nesistemsko in škodljivo spremembo statuta, ki odločanje o delovnem razmerju rektorja z upravnega odbora prenaša na senat, torej na organ, ki ga vodi sam rektor. To spremembo (po rektorjevem predlogu vrinjeno v sicer potrebne uskladitve statuta z novelo Zakona o visokem šolstvu) je vodstvo univerze izsililo z neprepričljivo grožnjo, da bo v primeru, če statut ne bo potrjen do 15. junija, ogroženo financiranje univerze. V resnici je prav nasprotno: podpis pogodbe z univerzo bi lahko bil in bo lahko vprašljiv, če univerza ne bo imela legitimnega zastopnika. Zato pričakujemo, da se ministrstvo kot predstavnik ustanovitelja ne bo omejevalo na načelne opredelitve, ampak bo v vprašljivih primerih (kakršne so omenjene določbe statuta) dejansko ukrepalo.

Posebej obžalujemo dejstvo, da so senatorji in člani Upravnega odbora UM, ki so glasovali za rektorjev predlog, ponovno prezrli izrecno negativna mnenja vseh treh sindikatov in odklonilno mnenje Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Je res smiselno, da prihodnost univerze v taki meri povezujemo z vprašanjem vodstvenih funkcij? Je vloga rektorja in drugih univerzitetnih funkcionarjev res pomembnejša od vsebine našega dela?

Opažamo, da avtonomija univerz čedalje bolj postaja sinonim za samovoljo vodstev. Jezik te samovolje je pogosto neakademski, čedalje pogosteje kaže tudi poteze socialnega šovinizma. Primer tega je mnenje Saše Preliča, da lahko “avtonomno” univerzo pri sklepanju delovnega razmerja z rektorjem zastopa tudi čistilka Pravne fakultete (Večer, 23.5.2017). V podobnem duhu je čistilke nagovoril tudi mariborski rektor, ko je stališče pristojnega ministrstva razvrednotil z izjavo, češ da gre za "ljubiteljski dopis" z "ministrstva, kjer so tudi čistilke in vratar" (Dnevnik, 26.5.2017).

Ker preteklo in trenutno vodstvo nista izkazala pripravljenosti za socialni dialog, so bili  delavke in delavci Univerze v Mariboru prisiljeni svoje osnovne zakonske pravice uveljaviti prek sodišč in inšpekcijskih postopkov. Tudi zato se na institucije pravne države zanašajo bolj kot na “avtonomijo” univerz. Univerza v Mariboru bo morala ravno v the dneh po dolgotrajnem pravnem boju z Visokošolskim sindikatom Slovenije svojim zaposlenim izplačati 4.5 milijonski dolg nezakonitih prikrajšanj pri plačah in zamudne obresti. Se bodo davkoplačevalci in v njihovem imenu pristojni državni organi vprašali, kako Univerza v Mariboru ravna z javnim denarjem? Bo kdo postavil vprašanje o odgovornosti posameznikov?

Ob globokem razočaranju nad celotno vodstveno ekipo Univerze v Mariboru si bomo v Visokošolskem sindikatu Slovenije še naprej prizadevali za spoštovanje dostojanstva vseh poklicnih skupin in posameznikov, ki sestavljajo univerzitetno skupnost, za avtonomijo poučevanja, raziskovanja in umetniškega ustvarjanja in za dosledno spoštovanje zakonodaje. Vsa univerzitetna skupnost je zavezana delu v korist prebivalcev Republike Slovenije, torej dolgoročno koristni znanosti in posredovanju znanja. Zato upravičeno pričakujemo, da bo prihodnja visokošolska zakonodaja jasno določila družbeno nalogo univerz in prispevala k bolj odgovornemu razumevanju univerzitetne avtonomije.

dr. Marko Marinčič, predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije

dr. Marija Javornik Krečič, predsednica Sindikata Univerze v Mariboru

Vprašanja kandidatu za rektorja UL

VSS - Sindikat UL je maja 2017 kandidatu za rektorja UL v mandatnem obdobju 2017-2021, prof. dr. Igorju Papiču postavil več vprašanj o njegovih stališčih do nekaterih sistemskih problemov ali pojavov na članicah. Odgovori so dodatno osvetlili njegov program. Vprašanja in odgovori so objavljeni tudi na kandidatovi uradni spletni strani.


1.) Kako razumete vsebino in pomen visokošolske javne službe? Kako bi jo definirali? Komu naj bo namenjena? Kako razumete razmejitev med javno službo in tržnimi dejavnostmi na univerzi?

Visokošolska javna služba je pedagoška, znanstveno-raziskovalna, strokovna, umetniška in podporna dejavnost, s katero univerze uresničujejo svoje temeljno poslanstvo, ki je v interesu javnosti. Kot del javne službe razumem tudi izobraževanje na 3. stopnji.
Tržno dejavnost lahko članica izvaja skladno s Statutom UL, v smislu prenosa raziskovalnega znanja in izvedbe raziskovalnih ter svetovalnih storitev neposredno za zunanje naročnike. Tržna dejavnost ne more biti del rednih obveznosti zaposlenih na univerzi in se jo izvaja le tam, kjer je to možno in kjer takšna dejavnost ne vpliva na kakovost izvedbe javne službe.

2.) Prosimo vas za komentar teze prof. Pisanskega v Sobotni prilogi Dela, da so vodstveni krogi UL preveč obremenjeni z njenim ugledom in da obenem menijo, da ga je mogoče povečati po bližnjicah, s točkovalnimi triki, uvozom nekaj zvezd in zmanjšanjem števila študentov.

Za kakovost in ugled univerze je odgovoren vsak posameznik akademske skupnosti. Ne podpiram navideznega dvigovanja kakovosti po bližnjicah in stremljenja k visokim uvrstitvam na različnih lestvicah za vsako ceno. Kakovost moramo primarno zagotavljati z visoko motivacijo in odgovornostjo zaposlenih na univerzi.

3.) Kakšna je vaša strategija za reševanje problema zaposlovanja raziskovalcev za določen čas? S kakšnimi ukrepi se ga nameravate lotiti?

Čim prej se je treba dogovoriti za neko prehodno obdobje (npr. dveh let), v katerem bomo uredili to problematiko in zaposlili za nedoločen čas vse raziskovalce, ki izpolnjujejo pogoje . Nosilcem projektov je treba dati navodila, kako lahko zaposlujemo raziskovalce na daljši rok (možno je eno podaljšanje pogodbe v obdobju največ dveh let ali ena pogodba za določen čas v daljšem obdobju – za čas trajanja projekta, ki je vir za plačo raziskovalca).

4.) Ali boste poskrbeli za odpravo nedavne spremembe opisnih listov višjih znanstvenih sodelavcev in znanstvenih svetnikov, ki je med delovne obveznosti tistih, ki so zaposleni za nedoločen čas, dodala uspešnost pri pridobivanju sredstev? Ta sprememba izničuje instrument zaposlitve za nedoločen čas, saj pomeni, da lahko delodajalec zaposlenega, ki ni uspel pridobiti novega projekta (četudi zaradi odločitev institucij zunaj UL), odpusti iz krivdnih razlogov, s čimer ta ostane brez odpravnine in tudi brez nadomestila za brezposelne.

Zavračam takšno prakso oziroma takšen način razmišljanja. Od raziskovalcev kvečjemu lahko pričakujemo, da se prijavljajo na razpise, vsi pa vemo, kako nizka je uspešnost takih prijav. Raziskovalec, ki ne bo imel projektnih sredstev, je lahko odpuščen samo kot tehnološki višek in ne iz krivdnih razlogov. To pomeni, da mu pripada odpravnina in nadomestilo za brezposelne. Prepričan sem, da se za takega raziskovalca lahko poišče priložnost v drugi sorodni raziskovalni skupini, npr. na isti članici.

5.) Nekatere članice še vedno niso zaposlile asistentov, ki imajo učiteljski naziv in že dlje časa opravljajo učiteljsko delo, na delovno mesto učitelja. Namesto da bi določeni dekani izvršili navodila UL za ureditev tega vprašanja in sodelavce razbremenili obsežnega pedagoškega dela v raziskovalno najpomembnejšem obdobju, so jim po dolgih letih predavanj ta odvzeli, da bi preprečili njihovo izpolnjevanje pogoja iz navodil UL. Kakšno je vaše stališče do te problematike in kaj nameravate storiti za njeno rešitev?

Obžalujem, da so spet v takem položaju predvsem mlajši sodelavci. Navodila UL so jasna, obstaja tudi prehodno obdobje. Pričakujem, da bodo dekanje in dekani dosledno upoštevali navodila kljub znanim finančnim težavam. Se pa mora kadrovska politika urejati na članicah.

6.) Na eni od članic zaradi finančnega prihranka za izvajanje rednega pedagoškega dela najemajo s.p.-je, zaposlene učitelje pa silijo v celodnevno tržno dejavnost. Zanima nas vaše mnenje o tem.

Finančne težave posameznih članic niso opravičilo za varčevanje na račun zaposlenih. Nasprotujem takšnemu načinu dela. Zakaj se pedagoških delavcev ne zaposli redno?

7.) Nekatere članice sistematično prakticirajo alternativne postopke volitev v nazive, ki niso usklajeni z merili UL. Kako gledate na takšno prakso?

Alternativnih postopkov volitev v nazive ne poznam. Če se to dogaja, zavračam takšno prakso.

8.) Ali bi pozvali k odstopu dekana članice, na kateri je revizija UL večkrat ugotovila nepravilno porabo javnih sredstev, nepravilnosti pa več let niso bile odpravljene?

Da, če dekan ne bo znal jasno obrazložiti, zakaj ni odpravil nepravilnosti in zakaj ni sprejel postopkov, ki bi preprečili ponovitve.

9.) Številne članice najemajo servisna podjetja za čiščenje, varovanje ipd. namesto neposredne zaposlitve delavcev, ki delajo v prostorih članice tudi desetletja dolgo. Če njihova delovna norma ni previsoka (kar bi pomenilo bodisi nižjo kakovost storitve, bodisi nezakonit delovnik in ničnost pogodbe med servisom in naročnikom), je takšno delo dražje kot v primeru neposredne zaposlenosti na članici. Kako vidite možnosti za omejitev »outsourcinga« in kakšna je lahko vloga rektorata pri tem?

Kot sami ugotavljate, v veliko primerih ne obstajajo niti ekonomski razlogi za najemanje zunanjih servisov. Morda je temu botrovala omejitev zaposlovanja v preteklosti. Ne smemo pa absolutno zavračati zunanjih storitev, npr. za izvedbo varovalnih storitev univerza ni ustrezno registrirana. Vsekakor pa univerza ne sme sodelovati z zunanjimi izvajalci, ki ne spoštujejo delovnopravne zakonodaje zaposlenih v teh podjetjih.

Poziv rektorju Univerze na Primorskem

Javni poziv

Rektor Univerze na Primorskem naj sprejme odgovornost za svoja dejanja

Koprsko sodišče je v delovnopravnem sporu razsodilo v prid zaposlene, nekdanje direktorice študentskih domov Astrid Prašnikar. Ker je ugotovilo, da jo je rektor Univerze na Primorskem, dr. Dragan Marušič, več let trpinčil in spolno nadlegoval, je sodišče nekdanji delavki prisodilo 15.000 evrov odškodnine. Nekdanja direktorica je pred tem zmagala v še eni pravdi zoper Univerzo na Primorskem oziroma njenega rektorja, saj je sodišče pritrdilo njenim navedbam o nezakonitem prenehanju delovnega razmerja na univerzi in ji prisodilo 26.000 evrov odškodnine. Ta sodba je pravnomočna.

Visokošolski sindikat Slovenije ostro obsoja žaljiva in seksistična ravnanja, ki so razvidna iz omenjenih sodb. Gre za napad na dostojanstvo posameznika, za katerega bi morala veljati ničelna stopnja tolerance, še posebno na ustanovi, ki uživa visoko stopnjo avtonomije. Zato Visokošolski sindikat poziva Senat Univerze na Primorskem in Upravni odbor Univerze na Primorskem, naj navedeni primer nemudoma obravnavata, se do njega opredelita in sprožita ustrezne interne postopke. Rektorju pa predlagamo, naj še prej sam razmisli o ustreznem odzivu, tj. najverjetneje o takojšnjem odstopu s položaja rektorja in z vseh vodstvenih funkcij. Menimo namreč, da oseba, ki grobo krši pravice zaposlenih, ne sodi na čelo nobene organizacije, še najmanj pa univerze.

Ljubljana, Maribor in Koper, 6. 5. 2017

dr. Marko Marinčič, predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije

dr. Elizabeta Zirnstein, predsednica VSS Sindikata Univerze na Primorskem

dr. Marija Javornik Krečič, predsednica VSS Sindikata Univerze v Mariboru

dr. Gorazd Kovačič, predsednik VSS Sindikata Univerze v Ljubljani

Stališče do vladnega predloga za dvig plač visokošolskih učiteljev in raziskovalcev skladno z zdravniškimi

ZA USKLADITEV PLAČ NA UNIVERZAH -

ODZIV NA VLADNI PREDLOG IZHODIŠČ PO SKLENITVI DOGOVORA S FIDES-om

Sindikati javnega sektorja, vključeni v krovno pogajalsko komisijo, smo nedavno prejeli sklep vlade z dne 24. 4. 2017, “Izhodišča za pogajanja z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja ovrednotenju delovnih mest v zdravstvu in v drugih dejavnostih, ki so povsebini, zahtevnosti ali kakšni drugi okoliščini primerljiva z zdravniškimidelovnimi mesti”.

Predlog smo pričakovali, saj logično izhaja iz Aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja z dne 20. 6. 2002, ki v 3. členu zagotavlja, da bosta najnižja osnovna plača zdravnika specialista in najnižja osnovna plača visokošolskega učitelja v razmerju 1:1. Na to posledico sporazuma s FIDES-om smo med pogajanji leta 2016 večkrat opozorili, vlada pa jo je v svojem predlogu korektno upoštevala.

Kljub temu na vladni predlog, ki je za članstvo našega sindikata ugoden, doslej nismo reagirali, saj se zavedamo, da gre, kar zadeva število delovnih mest, za minimalistično pogajalsko izhodišče vlade, ki je izhajala predvsem iz obstoječih formalnih zavez. Iz dogovora, ki ga je vlada sklenila s FIDES-om, po našem prepričanju izhajajo tudi upravičene zahteve drugih kategorij javnih uslužbencev, zlasti v zdravstvu. Menimo, da je z zdravniškim sporazumom treba uskladiti tudi plače drugih sorodnih skupin, zlasti v zdravstvu, in sicer na tak način, da bo plačni sistem javnih uslužbencev ostal urejen.

Ker pa se zavedamo zahtevnosti pogajanj o uskladitvi številnih delovnih mest v tarifnih skupinah pod VIII. z dvigom zdravniških plač, je po naši oceni najprimernejši in najbolj realističen večfazni pristop. To pomeni, da je smiselno najprej uskladiti tiste skupine, ki imajo povsem jasno osnovo v obstoječih kolektivnih pogodbah in dogovorih. S stališča visokega šolstva je pomembno tudi dokončanje uskladitve izhodiščnih plačnih razredov delovnih mest, ki so vezana na orientacijsko delovno mesto »asistent z doktoratom«, tj. delovnih mest asistenta, predavatelja, bibliotekarja in sorodnih, saj so bila ta delovna mesta leta 2015 nerazumljivo in krivično prikrajšana za dva plačna razreda. Osnova za tako uskladitev je tudi v predlogu vlade, ki predvideva dvig plače asistenta na področju raziskovanja.

Presenetila nas je reakcija Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti (SVIZ), ki je brez posebne utemeljitve in brez posvetovanja z drugimi podpisniki kolektivne pogodbe javno zavrnil izhodišča vlade, torej tudi jedro teh izhodišč, ki bi pomenilo zvišanje plač v visokem šolstvu in znanosti. Od SVIZ-a in od drugih sindikatov pričakujemo, da bodo podprli dvige, ki jih vlada predlaga, in da bodo poleg teh predstavili argumente za še dodatne predloge, seveda ob upoštevanju zavezujočih dogovorov in primernosti plačnih razmerij glede na zahtevnost poklicev.

V Visokošolskem sindikatu Slovenije, ki je reprezentativen v dejavnosti “visoko šolstvo” in v poklicu “visokošolski učitelj in sodelavec”, se upravičeno zavzemamo za izboljšanje materialnega položaja vseh delavk in delavcev na univerzah, pri tem pa se smiselno opiramo tudi na primerjave z nižjimi ravnemi izobraževanja. Ugotavljamo, da so ta razmerja vsaj od uveljavitve enotnega plačnega sistema porušena v škodo univerzitetnih delavk in delavcev, in sicer v vseh poklicnih skupinah, od tehničnih delavcev in administracije do pedagoških in znanstvenih delavcev. Upravičeno pričakujemo, da nam bo ustreznejša razmerja tokrat uspelo vzpostaviti, in upamo, da bo to mogoče še naprej uveljavljati prek skupne kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja.

Ljubljana, Maribor in Koper, 5. 5. 2017

Za Visokošolski sindikat Slovenije

dr. Marko Marinčič, predsednik

Podpora poštnemu sindikalistu Sašu Gržiniču

                                                                                                                                

V Visokošolskem sindikatu Slovenije z zaskrbljenostjo spremljamo pritiske na sindikalne zaupnike. Eden od takih primerov je Saša Gržinič, predsednik Sindikata poštnih delavcev KS 90, ki je od vodstva Pošte Slovenije prejel opozorilo pred odpovedjo zaposlitve, ker je opozarjal na nemogoče in nezakonite delovne pogoje, v katerih so poštarji izpostavljeni velikemu zdravstvenemu tveganju, delati pa morajo do 12 ur dnevno. Taki pritiski se v zadnjih letih vrstijo vsepovsod, ne samo v podjetjih, izpostavljenih hudim pritiskom konkurence, temveč tudi v monopolističnih podjetjih v državni lasti in v javnem sektorju, vključno z visokim šolstvom.

Nenavadno je, da Pošta Slovenije, ki ima skorajda monopol, tako izžema zaposlene in da v zadnjem letu pospešeno ukinja poslovalnice. Te bo po napovedih kmalu skoraj v celoti zaprla in jih nadomestila z uličnimi avtomati za plačilo položnic in nakup znamk in kuvert. Zaposlene bo odpustila, prostore poslovalnic pa oddala v najem ali prodala. Takšno radikalno prestrukturiranje javnega podjetja, ki glede na svoj posebni položaj ne bi smelo imeti izgub, je mogoče razumeti le tako, da mu je država kot lastnica naročila, naj dvigne dobičkonosnost, da ga bo privatizirala po višji ceni.  Vlade očitno ne zanima kakovost storitev za prebivalstvo. Očitno se je odpovedala tudi konceptu poštne javne službe, ki vključuje dostopnost poslovalnic v vsaki mestni četrti in vsakem večjem kraju. Ko se javne službe privatizira in ko gre samo za profit, so prva žrtev pravice zaposlenih, naslednja pa dostopnost storitev za prebivalstvo. To, kar se po nareku vlade dogaja s poštno službo, je svarilo tudi za druge javne službe, vključno z visokim šolstvom.

Visokošolski sindikat Slovenije izreka kolegu sindikalistu Sašu Gržiniču priznanje in zahvalo za pogum pri obrambi delavskih pravic, dostojanstva in zdravja. Upravo Pošte Slovenije pozivamo, naj takoj umakne opozorilo, predstavnike države v organih Pošte Slovenije pa k preiskavi, ali uprava podjetja izvaja nezakonite ukrepe.

Ljubljana, Maribor, Koper, 3. 5. 2017

Stališče do izhodišč za novi Zakon o visokem šolstvu

VSS se je aktivno vključil v pripravo izhodišč za novo visokošolsko (in raziskovalno) zakonodajo, ki nastaja v okviru delovnih skupin Sveta za visoko šolstvo in Sveta za znanost in tehnologijo.

Sindikalni predlog izhodišč iz avgusta 2016 opredeljuje vsebino javne službe, ki vključuje tudi doktorski študij in temeljno raziskovanje. Iz logike javne službe sledijo na strani države obveznost proračunskega financiranja; na strani izvajalcev pogoji za kakovost, ki med drugim pomenijo umeščenost v javni plačni sistem, načelo enakega plačila za enako vrsto dela (nadobveza, honorarci) in natančno opredelitev normativa n.p.o., da se prepreči faktorizacijo vrednotenja ur pod 1; na strani uporabnikov pa časovno neomejeno pravico do študija brez šolnine, tudi na 3. stopnji, medtem ko mora trajanje študentskih socialnih bonitet ostati časovno omejeno. Edini upravičen razlog za šolnine bi bila jezikovno ali časovno ločena (večerna) izvedba.

Predlagali smo model financiranja, ki izhaja iz financiranja študijskih programov, iz česar se da izračunati, koliko denarja je potrebnega za plače, koliko za materialne stroške obratovanja in temeljnega raziskovanja in koliko za investicije. Tako bi se izognili scenarijem iz zadnjih let, ko je vlada znižala obseg kosovnega financiranja za 12 %, univerze pa so se nato morale znajti z notranjimi rezi.

Poleg tega smo predlagali, da se bistveno izboljša stabilnost financiranja raziskovalne dejavnosti in raziskovalcev, preden bi se sploh lahko pogovarjali o zlitju visokošolske in raziskovalne sfere s skupnim zakonom o univerzah in inštitutih. Nekateri predstavniki akademskega menedžmenta se namreč zavzemajo za zlitje delovnih mest visokošolskega učitelja in raziskovalca. To bi vodilo v boje za prerazporejanje pedagoških ur, da bi raziskovalci, ki so financirani razpisno, tako zmanjšali svojo prekarnost oz. jo prerazporedili na zaposlene v visokošolski dejavnosti. Koristniki prekarizacije visokošolskih delovnih mest bi bili predvsem tisti z institucionalno močjo.

Nasprotni predlog izhodišč je podala skupina rektorjev in direktorjev velikih inštitutov. Zavzemajo se za avtonomijo na več ravneh. Ena od njih je organizacijska, kar pomeni, da zakon ne bi več določal, kateri so glavni organi zavodov in kako se jih imenuje (volitve), temveč bi dogovor med deležniki o tem prenesli na raven posameznih zavodov, kjer bi bil rezultat odvisen od trenutne pogajalske moči sindikatov in študentov. Prav tako bi se v socialnem dialogu znotraj vsake univerze posebej dogovarjali o vseh delovno pravnih vprašanjih, od plač do vprašanja zaposlovanja za nedoločen čas. Izrecno so se zavzemali za izstop univerz iz javnega plačnega sistema in izpod določil kolektivnih pogodb na državni ravni (te določajo umestitve v plačne razrede) bi vlado, ki je njihova sopodpisnica, razbremenil obveznosti zadostnega financiranja visokega šolstva. Ob potencialno zaostrenih finančnih razmerah bi bili sindikati na posameznih zavodih pahnjeni v vlogo stečajnega upravitelja pravic zaposlenih, saj bi lahko izbirali med odpuščanjem in nižanjem plač. Rektorji so želeli tudi proste roke (mimo Nakvis) pri spreminjanju in opuščanju študijskih programov, kar bi lahko bilo sredstvo za varčevanje in tudi alibi vladi za krčenje proračunskega financiranja.

VSS je podal odgovor na predlog rektorjev in direktorjev. Zatem je novembra 2016 v delovni skupini SVŠ nastala sinteza obeh predlogov izhodišč, ki vsebuje vse ključne varovalke za položaj zaposlenih.
Toda vodstvo MIZŠ je na skupno sejo SVŽ in SZT, sklicano za 15. 2. 2017, posredovalo povsem drugo besedilo, iz katerega so izginile praktično vse zakonske varovalke na področju pravic zaposlenih in kakovosti izobraževalnega procesa. S tem je izreklo nezaupnico ožji delovni skupini in tudi Svetu za visoko šolstvo, ki jo je imenoval. Največji problem je vsebina izhodišč, saj je zastavljena tako, da naj novi ZViS legalizira vrsto nezakonitih in samovoljnih praks na področju plač, pedagoškega normativa in vrste zaposlitev, ki se žal dogajajo na naših univerzah. Tak zakon bi bil povsem nesprejemljiv za zaposlene. VSS je zato 14. 2. 2017 pozval ministrico dr. Majo Makovec Brenčič k umiku neusklajenih izhodišč. Na skupni seji svetov za visoko šolstvo in za znanost in tehnologijo 15. 2. 2017 se je ministrica zavezala k vključitvi varovalk na področjih delovnega prava, plačnega sistema, pedagoškega normativa in demokratičnih volitev organov v dopolnjena izhodišča, ki jih bo MIZŠ poslalo v javno razpravo.
1. 3. 2017 je MIZŠ objavilo le malo spremenjena uradna izhodišča. Ta merijo na fleksibilizacijo normativa in plač, zlitje delovnih mest visokošolskega učitelja in raziskovalca in prekarizacijo učiteljev, ki bi postali odvisni od pridobivanja razpisnih in tržnih virov. Poleg tega se norčujejo iz sodbe Ustavnega sodišča, ki je že aprila 2011 zahtevalo zakonsko opredelitev visokošolske javne službe, izhodišča MIZŠ pa predvidevajo, da jo bodo definirali kar zavodi sami. VSS je ostro zavrnil izhodišča in skupaj s pripombami navedel tudi vrsto dosedanjih sistemskih in individualnih kršitev pravic zaposlenih in zlorab položaja, ki dokazujejo, da si nekateri rektorji in dekani ne zaslužijo povečane kadrovske avtonomije, saj bi se s tem njihova samovolja izjemno okrepila.

Ključni dokumenti so objavljeni na tej povezavi. Razvrstite jih kronološko.

Veriženje projektnih zaposlitev za določen čas

Na UL je veliko število raziskovalcev, ki jim delodajalec leta ali celo desetletja dolgo nezakonito veriži pogodbe o zaposlitvi za določen čas, čeprav bi jim moral po Zakonu o delovnih razmerjih (54. - 56. člen) izstaviti pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. UL je z Navodili za urejanje položaja asistentov-učiteljev (2015) in Navodili za zaposlovanje (2016) naslovila tudi problem raziskovalcev, vendar na način, ki je za dekane neobvezujoč, saj je le priporočilo. Februarja 2017 je pripravila predlog sprememb Navodil za zaposlovanje, ki pa položaj raziskovalcev potencialno še poslabšujejo. VSS - Sindikat UL je opozoril univerzo na pomanjkljivosti in predlagal zavezujoč pristop, ki naj sledi zakonu brez dodatnih pogojevanj in ki naj poišče tudi sistemske notranje finančne rešitve za obdobja, ko je raziskovalec začasno brez financiranja.

Ključni dokumenti so objavljeni na tej povezavi. Razvrstite jih kronološko.