sreda, 16. september 2020

Skupna izjava deležnikov o izvedbi študijskega leta 2020-2021

SPOROČILO ZA JAVNOST 

Ljubljana, 16. september 2020 

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport z visokošolskimi deležniki uskladilo smernice za zimski semester novega študijskega leta 

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Nacionalni inštitut za javno zdravje sta, v sodelovanju z Univerzo v Ljubljani, Univerzo v Mariboru, Univerzo na Primorskem, Univerzo v Novi Gorici, s Študentsko organizacijo Slovenije, s Sindikatom vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture v Sloveniji in z Visokošolskim sindikatom Slovenije, pripravila smernice za zimski semester študijskega leta 2020/21. Smernice so pripomoček visokošolskim zavodom za lažjo in konsistentno organizacijo dela v trenutnih epidemioloških razmerah. 

Vsi, ki smo sodelovali pri pripravi smernic, v študijskem letu 2020/21 pričakujemo kakovostno izvedbo študijske dejavnosti v skladu z akreditiranimi študijskimi programi. Osnovno izhodišče v zimskem semestru je izvedba študijskega procesa na fakultetah v vseh primerih, kjer se aktivnosti lahko izvedejo varno ob upoštevanju priporočil NIJZ. Kadar to ni izvedljivo, priporoča kombinirano izvedbo študijske dejavnosti (hibridni model), izvedbo na daljavo pa le v izjemnih oziroma utemeljenih primerih. 

Pri izvedbi študijskih programov v prostorih fakultetnaj imajo prednost tisti deli učnih enot, pri katerih sodelujejo manjše skupine študentk in študentov in kjer prostorske kapacitete zagotavljajo pogoje za varno izvedbo v skladu s priporočili. 

Hibridni model pomeni kombinirano izvedbo študijske dejavnosti z izvedbo 'v živo' in z izvajanjem na daljavo. Kjer je ob upoštevanju priporočil NIJZ mogoče organizirati študijsko dejavnost 'v živo', delitve skupin niso potrebne. V ostalih primerih se študentkam in študentom, ki se zaradi prostorskih omejitev v predavalnici ali zaradi osebnih zdravstvenih omejitev ali zaradi karantene oz. drugih z novim koronavirusom povezanih razlogov  predavanj ne morejo udeležiti 'v živo', omogoči dostop (spremljanje in sodelovanje) na daljavo. 

Prehod na študij na daljavo se izvede zgolj, kadar načrtovana izvedba 'v živo' ali kombinirana izvedba nista mogoči in kadar vodstvo visokošolskega zavoda presodi, da je takšna prilagoditev izvedbe potrebna in pedagoško ustrezna. 

Smernice vključujejo NIJZ priporočila tudi za ostale oblike študija. Za čim bolj nemoten potek študijskega procesa je pomembno dosledno upoštevanje preventivnih ukrepov. 

Smernice bosta MIZŠ in NIJZ posodabljala glede na epidemiološke razmere v Republiki Sloveniji in jih objavljala na spletni strani: 

https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-izobrazevanje-znanost-in-sport/o-ministrstvu/direktorat-za-visoko-solstvo/


Izjave 

Prof. dr. Igor Papič, rektor Univerze v Ljubljani:  »Veseli me, da smo vsi deležniki uspešno uskladili Smernice za izvedbo zimskega semestra novega študijskega leta 2020/21. Za članicami Univerze v Ljubljani je daljše obdobje priprav na izvedbo študijskega procesa ob upoštevanju vseh preventivnih ukrepov. Pomembno je osnovno izhodišče, ki je v tem, da se študenti vrnejo na fakultete in akademije ter da izvajamo študijski proces »v živo« ob upoštevanju vseh preventivnih ukrepov, kar zajema tudi varnostne razdalje in prostorske omejitve. Kjer tega ne bomo mogli zagotoviti v celoti, bomo uporabili hibridni sistem. V ta namen bomo predavalnice opremili z ustrezno avdio-vizualno opremo, pri kritju tovrstnih dodanih stroškov pa pričakujemo pomoč ministrstva. Z usklajenimi smernicami v danih epidemioloških pogojih zagotavljamo optimalno izvedbo študijskega procesa glede kakovosti in hkrati ustrezne pogoje za preprečevanje širjenja okužbe med študenti in zaposlenimi. Vsem študentom in zaposlenim želim uspešen začetek študijskega leta v novih, spremenjenih pogojih.« 

Prof. dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru: »Na Univerzi v Mariboru skrbimo za ustrezno organizacijo pedagoškega procesa ob strogem upoštevanju vseh odlokov Vlade RS in priporočil ter navodil NIJZ. Že v času poletnih dopustov smo naslovili prošnjo na MIZŠ za skupen pristop in pripravo ustreznih navodil ter smernic za izobraževalni proces v študijskem letu 2020/2021. Izpostavljamo, da je pri organizaciji študijskega procesa  potrebno upoštevati tako vsa pravila kot infrastrukturne možnosti, ki jih ima posamezna inštitucija na področju izobraževanja. S strani pristojnih inštitucij smo v začetku tega tedna uskladili smernice za izvedbo študijskih dejavnosti v zimskem semestru 2020/21, ki jih bomo na Univerzi v Mariboru implementirali v navodila članicam za organizacijo študijskega procesa in seveda z njimi seznanili vse deležnike, tako študente, zaposlene kot zunanje sodelavce, ki pristopajo v stavbe Univerze v Mariboru. Prva skrb na Univerzi v Mariboru je zdravje tako študentov, kot zaposlenih, prav tako pa tudi kakovostna izvedba akreditiranih študijskih programov, zato si bomo pri tem prizadevali, da bomo v čim večji meri študijski proces izvajali v prostorih Univerze v Mariboru ter tako postopoma, kot bo mogoče, akademsko življenje vračali v običajne tirnice.«   

Prof. dr. Klavdija Kutnar, rektorica Univerze na Primorskem: »V trenutnih razmerah je varnost študentov in zaposlenih naša prva skupna skrb. Zato vsi akterji stalno iščemo najoptimalnejše rešitve in tehtamo različne možnosti ter iščemo pravo ravnovesje med varnostjo vseh, kakovostjo izobraževanja in raziskovanja, varovanjem osebnih podatkov in zagotavljanjem enakega dostopa ter enakih pravic vsem. Vsi skupaj si želimo čimprejšnjega povratka v običajne razmere, ko bomo lahko spet sprejeli vse študente v predavalnice, laboratorije in specializirane predavalnice istočasno, ko ne bomo omejevali zadrževanja v naših prostorih in bomo lahko ponovno v polnosti živeli akademski in študentski utrip. Do takrat pa bo potrebno naše delo prilagajati. In verjamemo, da dogovorjene smernice trenutno predstavljajo zadovoljivo začasno prilagoditev in s tem najboljši možen kompromis med vsemi različnimi in obstoječimi pravicami.« 

Prof. dr. Danilo Zavrtanik, rektor Univerze v Novi Gorici: »UNG podpira smernice za izvedbo študijskih dejavnosti v zimskem semestru 2020/21, ki sta jih pripravila MIZŠ in NIJZ. Bomo pa na UNG, glede na dosedanje pozitivne izkušnje in za zagotavljanje čimbolj kakovostnega, dostopnega in vključujočega pedagoškega procesa, v času trajanja ukrepov izvajali pedagoške dejavnosti v “hibridni” obliki. Na UNG bo tak način poučevanja potekal v obliki predavanj v živo v predavalnici, s sočasnim predvajanjem predavanj (zvok, slika, prosojnice, tabla) preko internetnih povezav. To je edini način, ki omogoča udeležbo na predavanjih tudi študentom, ki iz različnih razlogov ne morejo sodelovati na klasičnih predavanjih v predavalnici, kar smo sicer že zagotavljali tudi pred pandemijo.«

Klemen Peran, predsednik Študentske organizacije Slovenije: "ŠOS je v preteklih tednih intenzivno sodeloval pri pripravi Smernic za izvedbo študijske dejavnosti v prihajajočem zimskem semestru. Glede na izkušnje ob izvajanju študija na daljavo v preteklem študijskem letu smo zagovarjali izvedbo študijskih aktivnosti v živo, kjer je mogoče upoštevati smernice, ki jih je podal NIJZ. Kakovost študija in pridobljeno znanje sta namreč neprimerljivo večja ob izvajanju študija v živo. Študij po bolonjski reformi je tako ali tako že organiziran na način, da študente usmerja k samostojnemu delu in študiju, kontaktne ure (predavanja, seminarji in vaje) so minimizirane. Veseli nas, da so v končnem besedilu smernic upoštevani vsi predlogi, ki smo jih študenti tekom usklajevanja predali MIZŠ. Študente pa še naprej spodbujamo k upoštevanju priporočil, podanih s strani NIJZ in MIZŠ." 

Branimir Štrukelj, predsednik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije: »Za SVIZ je bistvenega pomena, da se vsi socialni partnerji zavzemamo, da je v usmeritvah jasno zapisano, da ima prednost izvedba študijskega procesa v živo, če je ob tem le mogoče zagotoviti upoštevanje priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Končne smernice so, glede na to, da so razmere trenutno nepredvidljive, spisane ustrezno, v njih pa je upoštevano, kar smo se dogovorili v delovni skupini. SVIZ se v skladu s tem pridružuje skupni izjavi.«

Prof. dr. Marko Marinčič, predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije:  »Prav se nam zdi, da je Nacionalni inštitut za javno zdravje izdal usmeritve oz. priporočila, ki javnim univerzam nudijo poenoten okvir za izvedbo študija, podobno kot je to urejeno za osnovne in srednje šole. Menimo namreč, da prilagajanje oblik študija posebnim razmeram tudi na najvišji ravni izobraževanja ne more biti v celoti prepuščeno posameznim univerzam, fakultetam in celo oddelkom, med drugim zato, ker ustanove in njihove enote ne morejo prevzeti vse odgovornosti za odločitve, ki zadevajo zdravstveno varnost celotnega prebivalstva. Okvir se nam zdi povsem zadosten in lahko nadomesti natančnejša navodila na nižjih ravneh izobraževanja, saj lahko v konkretnih situacijah za zdravje udeležencev študijskega procesa poskrbijo zgolj ti udeleženci sami, in sicer z odgovornim ravnanjem. Predvsem smo zadovoljni, da usmeritve zdravstveni vidik dopolnjujejo s specifičnimi pedagoškimi potrebami, pri čemer dajejo absolutno prednost izvedbi v živo, ki je predvidena tudi z akreditiranimi študijskimi programi. Kombiniranje žive in online izvedbe, ki bo v primeru slabših epidemioloških razmer ponekod morda nujno, že pomeni začasno prilagoditev, ki s seboj prinaša številne logistične zaplete in stroške. Izvedba zgolj v virtualni obliki pa je po teh smernicah upravičena samo v res utemeljenih posebnih primerih. Živi stik med udeleženci študija ima s pedagoškega stališča nenadomestljive prednosti. Poleg tega je pomembna naloga in odgovornost javne univerze, da goji živo akademsko skupnost.«



četrtek, 27. avgust 2020

Poziv Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport glede začetka študijskega leta

V Visokošolskem sindikatu Slovenije smo zadovoljni, da nam je v preteklem semestru kljub epidemiji uspelo s poukom na daljavo izpeljati velik del študijskega procesa. Vendar obenem ugotavljamo – to se ujema tudi z večinskim mnenjem, ki smo ga zaznali med študenti – da študijskega leta prav na nobenem področju nismo mogli izpeljati v neokrnjeni obliki in na enaki ravni. To ne velja samo za različne vrste praktičnih vaj, temveč prav za vse oblike študija, pri katerih je pomembna interakcija v prostoru, torej za vse tisto, v čemer se univerzitetni študij razlikuje od branja priročnikov in spremljanja posnetih predavanj na spletu. Tvorni del študijskega procesa pa je tudi vse tisto, kar se znotraj univerzitetne skupnosti dogaja mimo formalnih študijskih dejavnosti; večina tega je v zadnjem semestru izostala.

Študijski proces v živo in druge oblike medosebnega stika znotraj akademske skupnosti razumemo kot temelj funkcionalne in v družbeno okolje vpete univerze. To je še posebno pomembno v primeru visokošolskih ustanov, kot so tri slovenske javne univerze; te so bile ustanovljene zato, da prebivalstvu Slovenije omogočajo vsestranski razvoj, te naloge pa kot iz življenjskega okolja izolirane »dopisne« ponudnice znanja ne bi mogle učinkovito opravljati.

V primeru, da se epidemija ne bo stopnjevala, se zavzemamo, da se čimvečji del študija že oktobra izvede v živo. Dopuščamo možnost, da bo zaradi splošnih razmer in zaradi občasnih primerov kolektivne karantene zaradi okužbe posameznikov treba klasične oblike nekaj časa kombinirati z virtualnimi, vendar to razumemo kot ukrep v sili, ki mu bo sledila čimprejšnja vrnitev v normalne razmere. Glede študija v živo se zavzemamo se za čimbolj življenjska napotila, ki bodo upoštevala zrelost odraslih oseb in specifične okoliščine pedagoškega procesa na univerzi. Ob strogem upoštevanju higienskih pravil in uporabi zaščite, kar lahko pri odrasli študentski populaciji pričakujemo, univerza pač ne more biti bolj rizično okolje kot trgovski center. Predvsem pa ne vidimo nikakršnega razloga, da bi bil režim na univerzah enak ali celo strožji kot v osnovnih in srednjih šolah. Opraviti imamo s populacijo, ki lahko marsikatero omejitev (npr. neprestano razkuževanje prostorov, kar je že trenutno samo priporočeno) kompenzira z odgovornim vedenjem.

Od Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport pričakujemo jasne usmeritve glede žive izvedbe študija. Te usmeritve so potrebne čimprej, ker je množica študentov v negotovosti glede najema bivališča, organizacije prevoza in podobno. Pri visokošolskem študiju gre za tako pomemben javni interes, da odgovornost ne more biti v celoti prepuščena univerzitetni avtonomiji. Država, v tem primeru Ministrstvo za izobraževanje znanost in šport, je dolžna brez dvoličnega sklicevanja na »avtonomijo« univerz aktivirati model izvedbe visokošolskega študija v živo; če državi manjka izvirnih idej ali če trenutna ministrska garnitura nima časa za ukvarjanje z visokim šolstvom, naj se nasloni npr. na italijanski model.

Obenem od univerzitetnih vodstev, ki s svojo pasivnostjo hote ali nehote spodbujajo stihijsko preobrazbo naših univerz v obrobne dopisne šole, pričakujemo, da bodo oblikovali kolikor mogoče enotna in enostavna pravila, da ne bodo učitelji in študenti znotraj iste univerze ali celo iste fakultete kaotično razpeti med resničnimi in virtualnimi prostori. Pri tem virtualne rešitve razumemo strogo kot začasne, dokončno rešitev pa vidimo šele v vrnitvi k študiju v živo.

Ljubljana, Maribor in Koper, 27. 8. 2020

 

za Visokošolski sindikat Slovenije

dr. Marko Marinčič, predsednik

sreda, 15. julij 2020

Podpora Sindikatu novinarjev Slovenije


V Visokošolskem sindikatu Slovenije podpiramo stališče Sindikata novinarjev Slovenije, da je pred morebitnimi korenitimi spremembami medijske zakonodaje potrebna široka javna razprava, ki naj bo predvsem strokovna in čimmanj podvržena ozkim strankarskim interesom. Menimo, da so spremembe in izboljšave pri delovanju RTV Slovenija potrebne, vendar bi morale izhajati iz javnega poslanstva te ustanove, ki daleč presega spremljanje dogajanja v lokalni politiki. RTV Slovenija s stališča javnega interesa razumemo kot kulturno ustanovo v najširšem smislu te besede. Te naloge že zdaj ne izpolnjuje idealno (med drugim zaradi prevelikega vpliva strankarske politike na programski svet), še slabše pa bi jo, če bi bila podvržena finančnim pritiskom in komercializaciji, kar iz nove zakonodaje neposredno izhaja. Namesto tega bi bilo treba takoj zmanjšati število strankarskih predstavnikov v programskem svetu.
Velik korak nazaj bi pomenila tudi sprememba, po kateri bi izvršna oblast dobila neposreden vpliv na Slovensko tiskovno agencijo. Sedanja ureditev terja vsaj iskanje kompromisnih kadrovskih rešitev v Državnem zboru in s tem politiko sili v samoomejevanje. Agencija ne sme postati organ vlade; slednja ima za posredovanje svojih sporočil dovolj svojih lastnih kanalov. Podrejanja nacionalne tiskovne agencije vladi si lahko želi samo oblast, ki je prepričana, da bo trajala večno. Dokler imamo parlamentarno demokracijo, je lahko taka želja samo iracionalna. Racionalna je samo toliko, kolikor je eksplicitno nedemokratična. Ker si ne želimo, da bi agencija postala orodje cenzure in propagande, najsi bo »desne« ali »leve«, tako rešitev zavračamo.
V Ljubljani, 15. julija 2020
za Visokošolski sindikat Slovenije
dr. Marko Marinčič, predsednik

ponedeljek, 25. maj 2020

Nadomestilo za čakanje in dodatki v času epidemije ter nadomestilo za uporabo lastnih sredstev

Protikoronski interventni zakon ZIUZEOP je v 26. členu samo za napotene na čakanje v zasebnem sektorju, ne pa tudi za javne uslužbence, določil, da nadomestilo plače na čakanju, ki sicer znaša 80 % plače, ne sme biti nižje od minimalne plače. Sindikati smo med nastajanjem zakona opozarjali, da gre za diskriminacijo, a takrat se je mudilo z njegovim sprejemom. Nato sta vlada in DZ v noveli ZIUZEOP-A popravila to krivico samo na pol, z jasno veljavo šele od začetka maja dalje, ne pa tudi od uradnega začetka epidemije, 13. 3. 2020 dalje. KSS Pergam je dosegla, da je MJU 22. 5. izdalo pisno pojasnilo vsem delodajalcem v javnem sektorju, da minimum nadomestila na čakanju velja od 13. 3. in da naj tistim, ki so prejeli nadomestilo, nižje od minimalne plače, izvedejo poračun.

Rektorji javnih univerz so se pred tem že dogovorili, da bodo krivico poravnali na način izplačila delne solidarnostne pomoči. Opozorili smo jih, da bi to lahko bilo pravno sporno, saj je znesek solidarnostne pomoči fiksen in bi jo bilo težko upravičiti pri tistih pod 36. PR, ki so bili z napotitvijo na čakanje oškodovani pri svojem dohodku v znesku, ki je manjši od zneska solidarnostne pomoči. Namesto tega smo napore vložili v to, da je MJU s pojasnilom priskrbelo pravno podlago za doplačilo nadomestila plače za čas čakanja na delo zaradi epidemije.

Kdor je bil zaradi epidemije oškodovan na drugačne načine in lahko to dokaže, naj izkoristi možnost in vloži zahtevek za delodajalčevo solidarnostno pomoč. Članom sindikatov pripada 20 % višja. Opozarjamo pa pred populistično in neutemeljeno kampanjo nekaterih sindikatov, ki so javnim uslužbencem obljubljali, da lahko vsi po vrsti prejmejo delodajalčevo solidarnostno pomoč zgolj zato, ker se je zgodila epidemija.

***

V javnem sektorju je v času epidemije zaradi vladne neresnosti prišlo do velikih in neupravičenih razlikovanj zaposlenih v različnih medsebojno primerljivih ustanovah pri dodelitvi 65% dodatka za delo v rizičnih razmerah po 39. členu KPJS in dodatka za nevarnost in posebne obremenitve po 71. členu ZIUZEOP. Ta člen je zajamčil, da bo vlada delodajalcem financirala stroške izplačila obeh dodatkov, v praksi pa je vlada pošiljala protislovne signale delodajalcem. Univerze niso dobile od MIZŠ nobene usmeritve glede dodatka za delo v rizičnih razmerah, glede dodatka za nevarnost in posebne obremenitve pa je vlada 23. 4. sprejela razrez in smernice, po katerih visoko šolstvo dobi 63.799 EUR za tiste, ki so bili v prvih dveh tednih epidemije najbolj obremenjeni s prehodom na delo od doma.

VSS Sindikat UL je vodstvu UL 27. 4. 2020 predlagal proaktiven pristop, sicer bi bile možnosti, da bi vlada refundirala stroške dodatkov, minimalne. Predlagal je tudi, naj pičla vladna sredstva za dodatek za nevarnost in posebne obremenitve prednostno razdeli informatikom in izvajalcem praktičnih predmetov, ki so na daljavo izvajali zahtevne simulacije laboratorijskih ipd. vaj. 19. 5. je VSS pisal rektorjem treh univerz na temo dodatkov in nadomestila plače na čakanju (ko je kazalo, da MJU ne bo izdalo pojasnila).

UL je 20. 5. predlagala tri stopnje kombinacije obeh dodatkov. Dodatnih 100 % naj bi dobili zaposleni na določenih inštitutih UL MF, kjer izvajajo laboratorijsko delo za zdravstveno dejavnost in preučujejo brise za test okužbe z novim koronavirusom. 65 % naj bi dobili tisti, ki so v času epidemije delali na delovnem mestu s strankami, pošto ali v čiščenju in vzdrževanju. UL je predlagala 20 % dodatek za tiste, ki so v času epidemije delali v stavbah članic in pri tem niso imeli fizičnega stika s strankami. VSS SUL je podprl ta predlog, hkrati pa predlagal univerzi, naj v sklepih jasno navede, za kateri dodatek gre, in naj dodatka za delavce v zdravstveni dejavnosti izterja od Ministrstva za zdravje, zato da bo denar, ki ga je vlada namenila študijski dejavnosti, lahko izplačala tistim, ki so bili najbolj obremenjeni pri prehodu na delo na daljavo. Glede teh je ponovil svoj predlog, naj sredstva dodeli predvsem informatikom in izvajalcem praktičnih predmetov, ki so na daljavo izvajali zahtevne simulacije laboratorijskih ipd. vaj.

Po prejemu vladnih smernic je UL znižala svoj predlog in nam 1. 6. poslala v mnenje predlog Sklepa o določitvi del in nalog, ki se na UL v času epidemije opravljajo v nevarnih pogojih. Tam je za veterinarje in čistilke predvideno le 75% priznavanje 65% dodatka za delo v rizičnih razmerah, za poštne receptorje 40% in za ostale delavce v pisarna 20-odstotno, toreh 0,20 x 0,65 = 13 %. Sindikat je 3. 6. odgovoril, da je do tega modela faktorizacije zadržan, poudaril je avtorstvo in odgovornost vlade, podprl je, da upravičenci po dveh mesecih in pol epidemije končno dobijo izplačilo, kakršnega vlada pač dovoli, in opozoril na možnost individualnih dožb in poračuna vsem. Predlagal je, da se deleže priznavanja dodatka opredeli kot fiksne in ne kot maksimalne ter da naj zaradi izjemno zahtevnih delovnih in prostorskih pogojev na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo  UL MF polni dodatek prejmejo tudi administrativni delavci.

***

VSS je predlagal univerzam določitev nadomestila za uporabo sredstev zaposlenega (J150) tistim, ki v času epidemije ali tudi po njej delajo od doma. Ta pravica izhaja iz zakona, ni pa bila doslej konkretizirana v kolektivni pogodbi. MIZŠ kljub prizadevanjem UL ni podalo jasne usmeritve, kot standard, ki ima lahko nek orientacijski pomen tudi za ostale dele javnega sektorja, pa smo predlagali pravilnik MORS. V dejavnosti obrambe zaposleni, kadar delajo od doma, prejmejo nadomestilo v višini 1 EUR dnevno, če uporabljajo lasten računalnik, 1 EUR dnevno za uporabo lastnega telefona in 2 EUR dnevno za ostale stroške prostora in vzdrževanja.

UL je 28. 5. 2020 poslala sindikatom v mnenje predlog Navodil za občasno delo strokovnih delavcev na domu po dogovoru. Uporabljalo se bo v času, ko je epidemija že preklicana, ukrepi pa še veljajo in je zaželeno, da vsaj del strokovnih delavcev dela od doma. Uporabljalo se bo tudi potem, ko ukrepov ne bo več, in sicer na željo zaposlenega in ob odobritvi nadrejenega en dan v tednu. UL je predlagala nadomestilo za uporabo sredstev zaposlenega v višini 2 EUR na dan, in sicer pod predpostavko, da strokovni delavci pri delu na domu uporabljajo službene računalnike, kar pa večinoma ne drži. Predlog Navodil je prav tako zmotno domneval, da vprašanja nadomestila pri delu pedagogov in raziskovalcev na domu ni treba rešiti tu ali drugod, saj naj bi bilo vse v zvezi s tem urejeno že v Pravilniku o delovni in pedagoški obveznosti visokošolskih učiteljev in sodelavcev. VSS SUL je 31. 5. opozoril UL, da je potrebno pri višini nadomestila upoštevati, ali zaposleni doma uporablja službeno ali lastno opremo, in da je potrebno nekje določiti tudi višino nadomestila za akademske delavce, seveda v enaki višini kot za strokovne. Rektor je upošteval obe pripombi in je v Navodilih za občasno delo na domu po dogovoru in v Navodilih za določanje plač in drugih prejemkov (oboje je sprejel 1. 6.) določil, da zaposlenim, kadar delajo zunaj prostorov delodajalca, pripada dnevno nadomestilo v višini 2 EUR, če delajo na službeni opremi, ali 3 EUR, če delajo na lastni opremi.

***

Dokumenti so dostopni tule. Razvrstite jih kronološko.




torek, 19. maj 2020

Poziv univerzam k doplačilu nadomestila za čakanje in izplačilu kriznih dodatkov


Poziv javnim univerzam k izpolnitvi obveznosti po kolektivnih pogodbah in interventnih zakonih v obdobju ukrepov zoper COVID-19 po načelu enakopravne obravnave vseh zaposlenih v javnem visokem šolstvu


Spoštovani,

Visokošolski sindikat Slovenije (v nadaljevanju: VSS) poziva Univerzo v Ljubljani, Univerzo na Primorskem in Univerzo v Mariboru, da pristopijo k uresničevanju obveznosti do delavcev, ki izhajajo iz kolektivnih pogodb in interventne zakonodaje zaradi  epidemije COVID-19 na način, da se na meduniverzitetni ravni in v sodelovanju z reprezentativnimi sindikati dogovorijo in zagotovijo enak obseg pravic oziroma enaka višina izplačil glede na primerljive situacije. To je nujno zaradi uresničitve ustavnega načela enake obravnave pred zakonom. Konkretno to razumemo kot enotno prakso izplačevanja pomoči, dodatkov in nadomestil znotraj iste dejavnosti in primerljivih delodajalcev. Pri tem gre za naslednje obveznosti univerz kot delodajalcev (za naslednje vsebine):
a) poračun nadomestila za čas čakanja najslabše plačanih delavcev na javnih univerzah do višine minimalne plače.
b) dodatek za delo v rizičnih razmerah po 11. točki 39. člena KPJS,
c) dodatek za nevarnost in posebne obremenitve po 71. členu Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane
in gospodarstvo (Ur. l. RS, št. 49/20 in 61/20),
d) nadomestilo za uporabo lastnih sredstev za tiste, ki so bili napoteni na delo na domu po določbah ZDR-1,
e) solidarnostna pomoč.

Ad a)

Visokošolski sindikat javne univerze poziva, da zagotovijo zaposlenim, ki so bili v času razglašene epidemije COVID-19 od 13. 3. 2020 dalje napoteni na čakanje na delo doma, izplačilo nadomestila plače najmanj v višini minimalne plače in s tem zagotovijo delavcem na javnih univerzah uresničitev ustavnega načela enake obravnave pred zakonom.

Prepričani smo, da ni mogoče razumeti Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in za omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) in novele ZIUZEOP-A na način, da javnim uslužbencem napotenim na čakanje na delo doma, za čas do uveljavitve novele, ne pripada minimalno nadomestilo plače za čas čakanja najmanj v višini minimalne plače.

Kljub temu, da je bilo določilo 70. člena ZIUZEOP dopolnjeno z besedilom »(5) Nadomestilo plače, določeno v skladu s prvim, drugim in tretjim odstavkom tega člena, ne sme biti nižje od minimalne plače.« šele z novelo ZIUZEOP-A, in da spremenjeni 70. člen osnovnega zakona ni omenjen med določbami, ki se po 54. členu novele uporabljajo od 13. 3. 2020 dalje, menimo, da navedeno minimalno nadomestilo pripada javnim uslužbencem že od 13. 3. 2020 dalje.

Dopolnitev 70. člena ZIUZEOP je sledila ureditvi v 26. členu ZIUZEOP. Ta določa, da ima javni uslužbenec v času začasnega čakanja na delo in v času, ko zaradi višje sile ne opravlja dela, pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga, pri čemer nadomestilo plače v navedenih primerih ne sme biti nižje od minimalne plače v Republiki Sloveniji.

Tako 26. člen ZIUZEOP kot (dopolnjeni) 70. člen ZIUZEOP skladno z 20. členom ZIUZEOP veljata od 13. 3. 2020 do 31. 5. 2020. Določilo novele je s sprejetjem v Državnem zboru in objavo v Uradnem listu postalo sestavni del osnovnega zakona in tudi za dopolnjene člene velja osnovno določilo o veljavnosti členov iz ZIUZEOP, ki je tudi sicer retroaktivno poseglo v pravna razmerja in retroaktivno določilo pravice in obveznosti (tudi) iz delovnih razmerij, tako delavcev v javnem kot v zasebnem sektorju.

Ne obstaja utemeljen razlog, da bila ureditev v javnem sektorju glede višine nadomestila, ki ne sme biti nižje od minimalne plače, drugačna od ureditve, ki velja za zasebni sektor. V  skladu z ustavnim načelom enakosti je treba enake položaje obravnavati enako. Minimalna višina nadomestila čakanje na delo v višini minimalne plače je v zakonodajo vnesena prvič, očitno z namenom blaženja socialnih stisk v času razglašene epidemije. S tem namenom so bili sprejeti številni drugi ukrepi za druge dele prebivalstva, vsi ali velika večina retroaktivno od 13. 3. 2020 dalje. Ni utemeljenega razloga, zaradi katerega bi bilo potrebno ali primerno delavce javnega in zasebnega sektorja pri minimalni višini nadomestil za čakanje obravnavati različno.

Pri tem opozarjamo še na načelo in favorem, skladno s katerim je potrebno v delovnem pravu nejasna zakonska določila razlagati v korist zaposlenim. Namen dopolnjenega 70. člena ZIUZEOP je bil očitno določiti enako minimalno nadomestilo za čas čakanja za delavce z najnižjimi prejemki (za druge to določilo tako ne pride v poštev!). Nikakršnega razloga ni videti in tudi ni bil predstavljen, da bi ta izenačitev z delavci v zasebnem sektorju veljala šele od uveljavitve novele (1. 5. 2020) dalje in da bi torej imeli najnižje plačani javni uslužbenci minimalno nadomestilo zagotovljeno samo za potencialno manjši del čakanja (za čas 1 meseca od 1. 5. 2020 dalje, ne pa tudi za čas od 13. 3. 2020 do 1. 5. 2020, t. j. mesec in pol), delavci v zasebnem sektorju pa za celotno obdobje.

Podobno stališče je zavzela tudi Zakonodajno pravna službe Državnega zbora. V mnenju z dne 23. 4. 2020 k 54. členu zakona opozarja: »V členu, ki je sicer namenjen določitvi začetka veljavnosti zakona, je v drugem odstavku določen začetek uporabe posameznih členov zakona. Takšna določba ni potrebna, saj je obdobje njihovega trajanja, s tem pa tudi začetka uporabe relevantnih zakonskih določb (ne glede na to, da se s Predlogom zakona nekateri ukrepi spreminjajo in dopolnjujejo, nekateri pa dodajajo na novo), že določeno v prvem odstavku 20. člena zakona, oziroma v drugih določbah, ki urejajo posamezen ukrep (glej na primer prvi odstavek 96. člena zakona). Drugi odstavek obravnavanega člena odstopa od takšnega zakonodajno-tehničnega koncepta in pomeni nepotrebno podvajanje, ki nima posebne normativne vrednosti, hkrati zaradi podvajanja urejanja istih vprašanja lahko povzroča celo morebitna  neskladja v zakonskem besedilu. Zato je treba določbo črtati.«

Upoštevaje vse navedeno in mnenje ZPS DZ k 54. členu predloga ZIUZEOP-A je po našem mnenju edina možna in ustavno skladna razlaga veljavnosti ZIUZEOP ta, da tudi dopolnjeni 70. člen ZIUZEOP velja od 13. 3. 2020. Skladno s tem vas pozivamo, kot navedeno v začetku, da izvedete poračun nadomestila za čas čakanja najslabše plačanih delavcev na javnih univerzah do višine minimalne plače za obdobje od 13. 3. 2020 do 1. 5. 2020.

Ad b)

Dodatek za delo v rizičnih razmerah po 11. točki 39. člena KPJS (65 %) pripada vsem zaposlenim na javnih univerzah, ki so v času epidemije delali na svojem delovnem mestu (niso bili napoteni na delo od doma). Žal vlada ni pravočasno predlagala hitre spremembe tega člena s primerno (npr. trostopenjsko) gradacijo glede izpostavljenosti. Namesto tega je interventno uvedla nov rizični dodatek, ki ga določajo predstojniki, in s tem ustvarila popolno zmedo. Zelo verjetno bodo javni uslužbenci, ki niso delali od doma, množično vlagali sodne spore za 65% dodatek. Na univerzah (za razliko od drugih področij) to ne predstavlja zelo velikega stroška, zato je povsem možna rešitev, da se tak dodatek preprosto izplača, še posebno, ker gre za neposredno izpostavljene delavce (v zdravstvu) in po drugi strani za zaposlene z nižjimi dohodki.
Ker pa je šlo v konkretnih primerih po naših podatkih za različne stopnje ogroženosti, dopuščamo možnost, da se na relaciji med reprezentativnimi sindikati in univerzami pogovorimo in uskladimo konkretne rešitve iz tega naslova. Opozarjamo pa, da bi bila zaželena poenotena rešitev na vseh univerzah in zlasti da se z izvedbo zelo mudi, saj je ta hip še mogoče uveljavljati finančne zahteve do vlade, pozneje pa bo to težko. Po medijskih poročilih (npr. na MMC RTV SLO 18. 5. 2020) je rok za zahtevke zavodov do Ministrstva za zdravje za povračilo stroškov tega dodatka, izplačanega za marec in april, že 20. 5. 2020. Z izplačilom dodatka zaposlenim v zdravstveni dejavnosti, ki poteka na nekaterih članicah univerz, se torej izjemno mudi. Informacije o roku MIZŠ nimamo, domnevamo pa, da gre za podobno časovnico, zato vas pozivamo k takojšnjim aktivnostim.

Ad c)

Opredelitev kriterijev za izplačilo dodatka za nevarnost in posebne obremenitve ter upravičencev do tega dodatka (1. odstavek 71. člena omenjenega zakona) je v dokumentu vlade, sprejetem 23. 4. 2020, po našem mnenju preohlapna, dodelitev sredstev visokemu šolstvu pa preskromna. Tak dodatek bi kot dopolnilo dodatku pod b) vsekakor pripadal tistim, ki so bili neposredno izpostavljeni okužbi (skupni dodatek bi bil v teh redkih primerih 65 + 35, torej 100 %). Univerzi v Ljubljani smo že 27. 4. 2020 predlagali proaktivnost za zagotovitev večje mase sredstev. Med drugim smo predlagali dodelitev tega dodatka tudi najbolj izpostavljenim poklicnim skupinam ob prehodu na delo od doma, kot so informatiki in izvajalci vaj, ki so izvajali zahtevnejše simulacije vaj. Podoben primer so receptorji v študentskih domovih UM, ki so zaradi neizselitve nekaterih (predvsem tujih) študentov v času epidemije delali.

Ad d)

V času epidemije je bila na delo na domu napotena večina zaposlenih na univerzah, tako visokošolski učitelji, visokošolski sodelavci, raziskovalci kakor tudi zaposleni v strokovnih in tehničnih službah. Po naših informacijah je šlo pri napotovanju za delo na domu za odredbo univerze kot delodajalca (po 169. členu ZDR-1), zaradi česar se zastavlja vprašanje nadomestila za uporabo lastnih sredstev pri delu na domu po 70. členu ZDR-1. V »običajnih« primerih dela na domu gre za dogovor med delavcem in delodajalcem po 68. do 72. členu ZDR-1, pri čemer se v pogodbi o zaposlitvi za delo na domu določi tudi nadomestilo za uporabo lastnih sredstev. Čeprav je bilo delo na domu v konkretnem primeru univerz odrejeno na podlagi 169. člena ZDR-1, to po našem mnenju ne pomeni, da delavcem omenjeno nadomestilo za uporabo njihovih sredstev pri delu na domu ne pripada. Smiselno pa bi bilo, da se univerze in reprezentativni sindikati medsebojno uskladimo o višini izplačil za uporabo lastnih sredstev pri delu od doma. Ker na nekaterih članicah pogojev za delo v prostorih fakultete tudi v normalnih razmerah ni, pričakujemo, da bo rešitev veljala tudi za naprej, pri čemer se nam zdijo zneski, kot je 1 evro na dan, žaljivi in smešni.

Ad e)

Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti (Uradni list 40/2012, 13. člen) določa, da je delodajalec  dolžan izplačati javnemu uslužbencu solidarnostno pomoč v višini 577,51 EUR v primerih in po postopku, določenem v kolektivni pogodbi, pri čemer pripada članom reprezentativnega sindikata podpisnikov navedenega aneksa med katerimi je tudi VSS, za 20 odstotkov višja solidarnostna pomoč.

VSS meni, da bi morale biti odločitve UP, UL in UM kot delodajalcev v primerljivih situacijah primerljive. Ker gre za vprašanje izvajanja konkretne določbe kolektivne pogodbe, bi bilo smiselno, da se mnenja v zvezi s tem soočijo in da se dosežejo kriteriji, ki pomenijo uresničitev načela enakosti. Predlagamo, da se izplačevanje solidarnostne pomoči omeji na posameznike, ki lahko dokažejo konkretno materialno škodo, ki je posledica epidemije. Pri tem predlagamo, da se problem najnižjih nadomestil za čakanje na delo uredi s poračunom, kot ga predlagamo pod točko a), izplačila solidarnostne pomoči pa so upravičena v drugih primerih oškodovanosti zaradi epidemije.

Prepričani smo, da je treba Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in za omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) in novele ZIUZEOP-A, kakor tudi KPJS in ZDR-1 uporabljati in razlagati na način, da se enake primere obravnava enako in različne primere različno. To lahko zagotovimo le z medsebojnim dialogom. Pri tem opozarjamo še na delovno-pravno načelo in favorem, skladno s katerim je potrebno v delovnem pravu nejasna zakonska določila razlagati v korist zaposlenim.

V Ljubljani, Mariboru in Kopru, 18. 5. 2020

za Visokošolski sindikat Slovenije
dr. Marko Marinčič, predsednik
dr. Marija Javornik Krečič, predsednica sindikata Univerze v Mariboru
dr. Gorazd Kovačič, predsednik sindikata Univerze v Ljubljani
dr. Elizabeta Zirnstein, predsednica sindikata Univerze na Primorskem



četrtek, 09. april 2020

Poziv novi vladi k neimenovanju Józsefa Györkösa za direktorja ARRS


Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport
dr. Simona Kustec, ministrica
Masarykova cesta 16
1000 Ljubljana

Ljubljana, 9. aprila 2020


Zadeva: Predlog kandidata za direktorja Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije

Spoštovana ministrica,

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) ter Visokošolski sindikat Slovenije (VSS) sta 5. februarja letos na tedanjega pristojnega ministra dr. Jerneja Pikala naslovila poziv, naj Vladi RS v vnovično imenovanje ne predlaga dosedanjega direktorja Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) dr. Józsefa Györkösa. Do imenovanja direktorja ARRS za nov mandat naj bi prišlo v kratkem, a ker je v vmesnem času od našega februarskega poziva prišlo do zamenjave vlade in seveda ministra za izobraževanje, znanost in šport, tudi vas kot novo pristojno ministrico želimo seznaniti z našimi stališči, predstavljenimi že vašemu predhodniku. Razumljivo je, da stališče SVIZ in VSS glede direktorskega kandidata ostaja nespremenjeno, zato želimo v nadaljevanju tudi vam kot novi ministrici predstaviti naša stališča v predmetni zadevi ter vas, enako kot vašega predhodnika, pozvati k enakemu ravnanju, torej, da Vladi RS v vnovično imenovanje za nov mandat ne predlagate sedanjega direktorja ARRS dr. Józsefa Györkösa.

30. januarja 2020 je Upravni odbor ARRS po naši oceni sprejel škandalozno odločitev in še za en mandat na mestu direktorja ARRS izbral dr. Józsefa Györkösa. Izbira novega-starega direktorja kaže na to, da se je UO ARRS s to izvolitvijo odločil za vzdrževanje »statusa quo« na področju raziskovalne dejavnosti. Predvsem se je zavestno odločil za neizpolnjevanje svoje pristojnosti, ki je skrb, da Agencija deluje v javnem interesu, in za nadaljevanje docela netransparentnega upravljanja z javnimi sredstvi za raziskovanje, s čimer se uveljavitev temeljnega poslanstva ARRS, tj. financiranje odlične znanosti, še naprej odmika v nedoločeno prihodnost.

V preteklih petih letih, ko je Agencijo vodil dr. Györkös, so raziskovalke in raziskovalci ob številnih priložnostih argumentirano opozarjali na mnoge pomanjkljivosti v delovanju ARRS: denimo na pomanjkljivo evalviranje raziskovalnih projektov in programov; na nedodelane pravilnike, ki zanesljivim kadrom dopuščajo veliko svobode pri podeljevanju javnih sredstev; in predvsem na površne in neustrezne recenzije prijav na vsakoletnih projektnih razpisih. Nad takšnimi recenzijami tudi formalno ni nobenega pravega nadzora, ki bi omogočal popravo ali izločitev dokazano nestrokovnih recenzij, ki temeljijo na očitnih (stvarnih oziroma postopkovnih) napakah. To načenja tudi vprašanje smotrne porabe proračunskega denarja, glede na to, da ARRS honorira vse recenzente ne glede na raven strokovnosti in količino napak v njihovih recenzijah. Raziskovalke in raziskovalci so se bili obenem prisiljeni navaditi na neresen odnos Agencije do načrtovanja njihovega poklicnega dela in predvsem do njihovega prostega časa. Razpisna obdobja za ključne projektne razpise je ARRS pod vodstvom Józsefa Györkösa v preteklih petih letih praviloma umeščala v čas počitnic in praznikov, pri tem pa se v razpisnem postopku nikoli ni držala lastnih časovnic. Tako so bili rezultati razpisov kot po pravilu objavljeni z večmesečno zamudo, pri čemer je nato med objavo rezultatov o izboru financiranja in začetkom izvajanja projektov lahko minil le en sam vikend (kot npr. leta 2018). Še bolj nerazumni časovni zamiki so pri reševanju pritožb. Ob neresnem in podcenjujočem odnosu vodstva ARRS-a, ki ovira smotrno načrtovanje raziskovanja, pa so se bili raziskovalke in raziskovalci prisiljeni soočiti tudi z elementi institucionalizirane korupcije. S prirejanjem kriterijev domnevne znanstvene uspešnosti (famozni A3) so nekatere programske skupine z dobrimi zvezami v strukturah ARRS izjemno povečale obseg pridobljenih raziskovalnih ur.

Ker je znanost, tako v običajnih kot toliko bolj, v teh izrednih razmerah, temeljna vrlina naše družbe in če je naša želja ustaviti množični odhod mladih nadarjenih znanstvenikov ter znanstvenic v tujino in ne zgolj pasivno opazovati padanje kakovosti znanosti, je nujno potrebna sprememba oziroma menjava vodstva agencije, ki ima za slovensko znanost največjo vlogo.

Vloga ARRS je opravljanje strokovnih, razvojnih in izvršilnih nalog v zvezi z izvajanjem sprejete Raziskovalne in inovacijske strategije Slovenije oziroma njegovih posameznih delov kakor tudi izvajanje drugih nalog pospeševanja raziskovalne in razvojne dejavnosti ter tehnološkega razvoja, skladno z namenom, določenim v aktu o ustanovitvi. Agencija mora skladno z zakonom opravljati naloge v javnem interesu z namenom, da zagotovi trajno, strokovno in neodvisno odločanje o izbiri programov in projektov, ki se financirajo iz državnega proračuna.

Skladno z vsem navedenim vas pozivamo, spoštovana ministrica, da v tem negotovem času ne predlagate potrditve oziroma imenovanja dosedanjega direktorja ARRS za še en mandat, saj se le tako lahko prepreči nadaljevanje izvajanja (opisanih nesprejemljivih) praks, ki so se uveljavile v preteklem obdobju, ko je ARRS vodil dr. József Györkös.

S spoštovanjem,

Visokošolski sindikat Slovenije Slovenije       Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture 
dr. Marko Marinčič, predsednik                       Branimir Štrukelj, glavni tajnik


Priloga:

V vednost:
-        Vladi Republiki Slovenije gp.gs@gov.si gp.kpv@gov.si



petek, 20. marec 2020

Nasprotujemo zviševanju plač ministrov in državnih sekretarjev

20.3.2020

IZJAVA POGAJALSKE SKUPINE REPREZENTATIVNIH SINDIKATOV JAVNEGA SEKTORJA

V Pogajalski skupini reprezentativnih sindikatov Slovenije smo osupli nad novico z včerajšnje 4. redne seje Vlade Republike Slovenije, na kateri je Vlada, sicer v okviru predvidenega razpona plačnih razredov za državne sekretarje in ministre, veliki večini povišala osnovne plače.

Ne zanikamo dejstva, da je nova Vlada nastopila svoj mandat v času izjemno zaostrenih razmer zaradi širitve novega koronavirusa, kar tudi od članov Vlade in njihovih najtesnejših sodelavcev terja težko delo in še zahtevnejše odločitve in večjo odgovornost, kot to sicer velja v običajnih razmerah. A mandat je nastopila tudi v času velike negotovosti, ko zelo številna podjetja v zasebnem sektorju svoje zaposlene napotujejo na čakanje na domu z 80% nadomestilom plače. Ko starši mlajših otrok in tisti, ki do službe ne morejo drugače kot z javnim prevozom, ostajajo doma zgolj s 50% nadomestilom plače. Ko so zaradi negotovosti glede trajanja ukrepov ogrožena delovna mesta številnih zaposlenih. Ko deset tisoči samozaposlenih in lažno samozaposlenih ter drugih prekarno zaposlenih ostajajo brez vseh dohodkov. Ko številni zaposleni, ki še opravljajo delo, svoje delo opravljajo brez ali s pomanjkljivimi zaščitnimi sredstvi oziroma ukrepi. Ko je že znano, da bo veliko količino dela, ki trenutno stoji, potrebno opraviti in nadoknaditi po koncu veljavnosti sprejetih ukrepov, kar bo povzročilo izjemne obremenitve zaposlenih, za katere ne vemo, v kolikšni meri bodo nagrajene. Zaradi navedenih stisk velikega dela zaposlenih v Republiki Sloveniji, ko se neizogibno poslabšuje njihov socialno ekonomski položaj, smo prepričani, da je v tem trenutku ta odločitev neprimerna, zato ji nasprotujemo.

Poudarjamo, da je v aktualnih razmerah v prvi vrsti nujno nemudoma poskrbeti za varnost in zdravje ljudi, zlasti pa zaščititi delavce v »prvih bojnih vrstah«, delavce v zdravstvu, socialnem varstvu, vojski, policiji, sodelujočih v civilni zaščiti in drugih, ki so pri svojem delu pri stikih s preostalim prebivalstvom najbolj izpostavljeni možnosti okužbe in katerih zaščitna oprema je v tem trenutku marsikje nezadostna. Nujno je potrebno zanje zagotoviti zadostno količino ustrezno kakovostne zaščitne opreme (mask, rokavic, razkužila in testov na koronavirus).

Ob tej priložnosti bi vas pa še enkrat spomnili, da pričakujemo, da bo Vlada dosledno izvršila 11. alinejo prvega odstavka 39. člena Kolektivne pogodbe, in bo vsem javnim uslužbencem, ki delajo v rizičnih razmerah, na območju epidemije, izplačala dodatek za delo v teh razmerah, med katerimi je izrecno izpostavljeno tudi delo v času razglašene epidemije. Morebitno zakonsko določanje kroga upravičencev do tega dodatka, ki je določen v kolektivni pogodbi, je nesprejemljivo in neustavno! Nadalje pričakujemo, da bo nadomestilo za primer višje sile, tako za zaposlene v javnem kot tudi v zasebnem sektorju, zvišano iz 50% na najmanj 80% plače in da bodo sprejeti tudi ustrezni interventni ukrepi za neposredno pomoč samozaposlenim, da se prepreči izpad njihovega dohodka in dostop do pravic iz socialnih zavarovanj.

Čas aktualnih kriznih razmer zaradi širjenja novega koronavirusa je čas solidarnosti. V tem trenutku je je v Sloveniji med ljudmi veliko, zato pričakujemo, da sprejeti ukrepi ne bodo poslabševali socialno ekonomskega položaja delavcev v Sloveniji. To hkrati pomeni ukrepe za ohranjanje delovnih mest in za ohranjanje kupne moči delavk in delavcev, vsakršnim poskusom zniževanja plač ali zmanjševanju števila zaposlenih pa se bomo z vsemi močmi uprli. Ali če parafraziramo izjavo ministra Počivalška v Odmevih, dne 19.3.2020: »Državljani bodo delili usodo članov Vlade«.

Jakob Počivavšek
vodja Pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja