petek, 29. januar 2021

Javni poziv ministrici za izobraževanje ob vladnih blokadah javnega visokega šolstva in znanosti

V Visokošolskem sindikatu Slovenije smo s presenečenjem prebrali novico, da Vlada RS ni sprejela razpisa za vpis v  visokošolske študijske programe, ki ga je pristojno ministrstvo uskladilo z visokošolskimi zavodi. Ozadij in razlogov za tako odločitev ne poznamo in se nam v tem hipu ne zdijo pomembni, vidimo pa neposredno analogijo z blokado zaposlovanja na raziskovalnih projektih, tudi na tistih, ki že imajo zagotovljena sredstva. Za zasebne ustanove nazadnje omenjeni ukrep ne velja. Če gre za načrten poskus destabilizacije javnega visokega šolstva in znanosti in za pretakanje proračunskega denarja k izbranim zasebnim družboslovnim fakultetam, ki jim je vlada že naročila popravke raziskovalnega zakona, napovedujemo, da se bomo temu z vsemi sredstvi uprli.

Glede blokade raziskovalnih projektov bomo skušali prek svoje sindikalne centrale KSS Pergam v Državnem zboru uveljaviti amandma, ki to rušilno omejitev odpravlja.

Glede blokade razpisa za vpis od ministrice dr. Simone Kustec pričakujemo odločen angažma, če ne preko vlade, pa pri svoji poslanski skupini. Vladno soglasje k razpisu je bilo odpravljeno že v interventnem zakonu PKP3 (za študijsko leto 2020/21). To je skladno z dolgoletno težnjo, da bi univerze razpise krojile v večji meri avtonomno. Zato poslanke in poslance Državnega zbora pozivamo, da enak člen vnesejo tudi v novi interventni zakon.

Čeprav sta bila visoko šolstvo in znanost v dejavnostih Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport v tem mandatu komaj opazna, zagotavljamo, da ob tako neodgovornem ogrožanju za razvoj in napredek ključnih področij ministričin molk ali prikimavanje ne bosta ostala neopažena. Opazili ju bomo, in to zelo naglas. Celotna akademska skupnost jo bo pozvala k takojšnjemu odstopu.

 

Za Visokošolski sindikat Slovenije

dr. Marko Marinčič, predsednik

Ljubljana, 29. 1. 2021


P. S.:

-- Videoposnetek okrogle mize Študentskega sociološkega društva Sociopatija 30. 1. 2021, kjer podpredsednik VSS, dr. Gorazd Kovačič razloži večlinijski napad vlade na javne univerze in javne inštitute: https://fb.watch/3llGgYkllV/

-- VSS in UL sta pripravila predlog amandmajev k PKP8 za odpravo vladne blokade razpisa za vpis na študijske programe in projektnega zaposlovanja in peticijo. K njej so pristopile vse tri javne univerze, koordinacija samostojnih inštitutov Kosris, SVIZ, Študentska organizacija Slovenije in Dijaška organizacija Slovenije. Posameznice in posamezniki lahko sopodpišete peticijo tule in jo tudi pošljete poslancem DZ skupaj s predlogoma amandmajev k PKP8.

-- Izjava VSS, SVIZ in ŠOS: Vlada naj namesto inkvizicijskega procesa proti javnim univerzam na Brdu takoj in brez pogojevanja potrdi razpis za vpis na študijske programe (4. 2. 2021).

-- Pismo VSS FDV ministrici in kolegici Simoni Kustec (4. 2. 2021).


Avtor: Tomaž Lavrič, Mladina, 29. 1. 2021



Zdravko Počivalšek, minister za gospodarstvo, na novinarski konferenci po seji vlade 4. 2. 2021


sobota, 09. januar 2021

Uničevanje Radia Študent spodkopava legitimnost študentskega organiziranja

 Odprto pismo Visokošolskega sindikata Slovenije Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani

 

Visokošolski sindikat Slovenije se pridružuje številnim drugim organizacijam in posameznikom, ki v teh dneh ocenjujejo, da bi bilo finančno uničenje Radia Študent, ki ga načrtuje njegova ustanoviteljica, ŠOU v Ljubljani, barbarsko dejanje. Poleg tega želimo opozoriti vodstvo ŠOU v Ljubljani tudi na to, da bi s tem dejanjem zabilo pomemben žebelj v krsto legitimnosti študentskega interesnega predstavništva. Z žalostjo ugotavljamo, da so študentje v tej epidemiji in interventnih zakonih ena od najbolj prizadetih in pozabljenih skupin, kar kratkoročno povzroča resen upad motivacije za študij, srednjeročno pa lahko po koncu pandemije vodi v nov val izseljevanja mladih. Ocenjujemo, da vlada ignorira predloge Študentske organizacije Slovenije tudi zato, ker je študentsko organiziranje zaradi številnih afer v ŠOU izgubilo družbeni ugled in politični vpliv. Ta trend bi lahko obrnil samo neposreden angažma študentov v prihodnjem semestru, na primer v obliki študentske "stavke", o čemer so študentske organizacije po našem vedenju že razmišljale. Tovrstne oblike pritiska bodo uspešne le, če bodo študentske organizacije uspele mobilizirati dovolj študentk in študentov za sodelovanje in če bodo prepričale akademsko in širšo javnost o legitimnosti zahtev. V VSS verjamemo v legitimnost zahteve po večji državni interventni pomoči študentkam in študentom, ki so jih prizadeli izolacija, deložacija iz študentskih domov, izpad dohodkov in prekinjeno osamosvajanje od staršev. Pri takih zahtevah smo člani akademske skupnosti vselej pripravljeni podpreti študente. Bojimo pa se, da bo ŠOU v Ljubljani z uničenjem Radia Študent dokončno zapravila svojo legitimnost in možnosti za zavezništvo z angažiranim delom študentov. Če bo s tem zapravila priložnost za uspešno mobilizacijo študentk in študentov v tem kritičnem trenutku za njihov materialni in politični položaj, najbrž ni daleč dan, ko bo država ukinila financiranje študentskih organizacij in preusmerila koncesijsko dajatev od študentskega dela za druge namene.

V Ljubljani, 9. 1. 2021

Gorazd Kovačič, predsednik VSS – Sindikata UL,

Marko Marinčič, predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije



 

petek, 08. januar 2021

Nacionalni program visokega šolstva 2021-2030

 

Svet za visoko šolstvo je junija 2020 imenoval »ekspertno skupino« za pripravo izhodišč za Nacionalni program visokega šolstva 2021–2030. Dejansko je šlo za rektorje, ki so medse povabili izbrane predstavnike deležnikov. Sprva so izključili sindikate, potem ko je VSS protestiral pri ministrici, pa je predsednica sveta izbrala nekega kooperativnega sindikalista, ki ni iz VSS. Izključeni so bili tudi raziskovalni inštituti in zasebne fakultete.

Izdelek, ki ga je rektorska »ekspertna skupina« napisala po pol leta dela, je razočaranje. Poln je visoko letečih besed in ciljev, a vsebinsko in tudi jezikovno skromen. Čeprav napoveduje, da bo slovensko visoko šolstvo do leta 2030 v evropski špici in da bomo imeli individualiziran študij, si ne upa zapisati konkretnih in izvedljivih ciljev, s katerimi bi presegli sedanjo varčevalno naravnanost celotnega sistema. V dokumentu tako ni npr. odprave slabšega vrednotenja poučevanja malih skupin študentov, polnega financiranja doktorskega študija in vključitve poučevanja na tretji stopnji v redno delo, financiranja sobotnega leta, stabilnega financiranja infrastrukture in raziskovalnih delovnih mest, beseda proračun(ski) se v dokumentu celo sploh ne pojavi. V rektorskih izhodiščih tudi ni nobene analize stanja in ovir, zaradi katerih Slovenija doživlja beg možganov. Besedilo marsikje vsebuje nerazumljive fraze, kot je »visokošolski ekosistem«, in dvoumne stavke. Nekatere med njimi je mogoče razumeti tudi tako, da se zavzemajo za fleksibilizacijo pedagoškega normativa, spremembo upravljanja iz participativnega v korporativno ter širjenje plačljivega študija in krčenje brezplačnih vpisnih mest. Ob tem da se dokument zavzema za sproščanje pogojev za izvajanje študijskih programov v angleščini, ni jasno, ali naj bi bili ti namenjeni predvsem samoplačnikom, ali tudi rednim študentom. VSS je opozoril deležnike, da bi v drugem primeru tukajšnja redna vpisna mesta vse bolj zasedali drugorazredni tuji študentje, ki bi v Slovenijo prihajali bolj zaradi študentskega statusa in socialnih bonitet kakor zaradi odličnosti naših fakultet, to pa bi sprožalo konflikte. Besedilo tudi ne ločuje med znanjem in veščinami in ne razume poslanstva univerze na tem področju.

VSS je 21. 12. 2020 skupaj z vsebinskimi pripombami opozoril Svet za visoko šolstvo, da visokošolska javnost o nastajanju teh izhodišč ne ve ničesar, celo dekani ne. Svet je zavrnil predlog VSS, da se najprej organizira javno razpravo, pa tudi namig, da bi bilo za ugled rektorjev bolje, če bi besedilo umaknili, saj izkazuje njihovo nerazgledanost. Deležniki so do 8. 1. 2021 dobili čas za predloge dopolnitev, kar je VSS storil in hkrati obvestil člane o dogajanju.

Verzija, ki so je »ekspertna skupina« nato predložila v sprejem Svetu za visoko šolstvo in jo je ta 9. 4. 2021 sprejel, na vseh sindikalno ključnih mestih vsebuje ustrezne popravke. Njen problem je avtonomna jezikovna politika, ki glede na pojasnila predsednika »ekspertne skupine« in rektorja UM, Zdravka Kačiča vodi v to, da naj bi tretjino do polovico vseh študijskih programov v državi izvajali izključno v angleščini. Ima pa tudi še druge pomanjkljivosti.

MIZŠ je predlog NPVŠ avgusta 2021 dalo v javno obravnavo. VSS je septembra 2021 v tem okviru poslal in objavil pripombe. V njih opozarja tudi na neoliberalne tendence, kot so krčenje brezplačnih mest in širjenje šolnin na študijskih programih, ki bi jih nekdo prepoznal kot komercialno nezanimive, favoriziranje podjetništva na prav vseh študijskih programih, odsotnost idej in zavez za finančno stabilizacijo delovnih mest raziskovalcev na univerzah, nedomišljeno favorizirane izvajanja študijskih programov v angleščini brez vzporednega izvajanja v slovenščini in celo nastavki za finančne odvode sredstev za visoko šolstvo v investicije, ki z njim nimajo zveze. Glavno kritiko je VSS namenil temu, da predlog NPVŠ nima časovnice in navedbe odgovornih subjektov za izvedbo ukrepov, temveč to delegira akcijskim načrtom, ki naj jih MIZŠ pripravi v pol leta. MIZŠ je žal v aktualnem vladnem mandatu neoperativno in gluho za dialog z deležniki, obenem pa ni zavezano vključevanju deležnikov in javnosti, kot to velja za NPVŠ in ostale dokumente, ki jih sprejema DZ. VSS je predlagal ministrstvu, naj dokument umakne; če ga ne bo, bo predlagal Državnemu zboru, naj ga zavrne.

Dokumenti so objavljeni tule.