sreda, 20. marec 2024

Pismo podpore Ludviku Pavloviču iz Sindikata poklicnega gasilstva

Pismo podpore Ludviku Pavloviču iz Sindikata poklicnega gasilstva

V Visokošolskem sindikatu Slovenije smo ogorčeni ob novici o odpustitvi sindikalnega zaupnika Ludvika Pavloviča, gasilca reševalca in predsednik Sindikata poklicnega gasilstva na Letališču Edvarda Rusijana Maribor. Prepričani smo, da je poslovodstvo »DRI, upravljanje investicij, d.o.o.«, v očitku o hudi kršitvi delovnih obveznosti našlo zgolj pretvezo, da se maščuje Pavloviču za njegovo delavsko in sindikalno dejavnost in se ga brutalno znebi.

Takšna agresivna praksa delodajalca je popolnoma nedopustna, zato skupaj z drugimi sindikati pričakujemo, da bo takoj preklical odpoved pogodbe o zaposlitvi in ustavil vse postopke zoper Pavloviča. Javnost želimo opozoriti, da na tak način ni mogoče zlomiti stavkovnega delovanja, saj slišimo, da je poslovodstvo DRI reagiralo na poskus organizacije stavke in ga grobo zatrlo. Zato zaposlene na Letališču E.R. Maribor bodrimo, naj ne klonijo pod pritiski in se ne pustijo ustrahovati in disciplinirati. Z vami smo in pomagali vam bomo!

Maribor, 20. 3. 2024

Andrej Vogrin, 

predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije

četrtek, 22. februar 2024

Osnutek novega Zakona o visokem šolstvu

 

MVZI je v začetku leta 2023 imenovalo delovno skupino za prenovo Zakona o visokem šolstvu. Do poletja 2023 je opravila več krogov načelnih razprav. Nato je ministrstvo pripravilo pisna izhodišča, ki pa so bila tako splošna, da bi iz njih lahko izpeljalo karkoli. V VSS smo septembra 2023 podali vrsto konkretnih pripomb, vendar so izhodišča ostala ohlapna. Sledilo je pisanje prvega osnutka zakonaMVZI ga je 14. 2. 2024 poslalo deležniškim organizacijam v interno razpravo. Pripombe zbira do 13. 3. 2024. Vodstvo MVZI želi zakon v naslednjih mesecih spraviti v DZ in skozenj.

1.) Najpomembnejša novost in največji problem osnutka je, da uvaja izobraževanje za pridobitev mikrodokazil kot del visokošolskega sistema in ga legitimira s pečatom visokošolskih ustanov in njihovega sistema kakovosti. Pri tem je status teh izobraževalnih programov povsem nejasen. Namesto definicije in opredelitve pogojev in varovalk zakon dviguje terminološko meglo z vsebinsko nepopolnimi besednimi zvezami, kot so »zavod sprejme mikrodokazila«, »zavod izvaja mikrodokazila«, »študent opravi obveznosti po mikrodokazilu«. Tisto, kar jezikovno manjka v teh besednih zvezah, je pojem izobraževalnega ali študijskega programa ali česa podobnega. Tako kljub obravnavi teme v desetinah členov ne izvemo, ali ima organizirana pedagoška dejavnost, v kateri lahko študentje/slušatelji/tečajniki pridobijo mikrodokazilo, status posebne vrste študijskega programa ali neki drugi status. Ta nedorečenost še krepi sume, da nekaj ni v redu. Izobraževanje za mikrodokazila že izvajajo številna podjetja in NVO in s tem ni nič narobe, a to ni visoko šolstvo. Nevarnost zakonske integracije izobraževanja za mikrodokazila v visokošolski sistem  je v tem, da lahko omogoči, da nabirka mikrodokazil sčasoma na trgu dela pridobi status nadomestka za diplome s pravih študijskih programov, ki so zasnovani temeljito in celovito. Popularnost te bližnjice lahko ogrozi razloge za poseben družbeni položaj univerz. Te bi morale biti zato karseda previdne in zadržane glede omenjene integracije. Kaže pa, da so vodstva univerz naravnost navdušena nad njo, saj v njej vidijo priložnost za širitev tržne dejavnosti in osvajanje tržnega deleža.

2.) 14. člen širi možnost izvajanja študijskega programa v tujem jeziku, kadar je nanj vpisanih več kot pol tujih študentov »in je omogočeno spremljanje študijskih vsebin v slovenskem jeziku«. Letošnji letni program dela UL se zavzema za takšno zakonsko rešitev, po kateri bi zadoščalo strojno prevajanje v slovenščino. Navedena dikcija iz osnutka zakona jo pokriva, ker je nedorečena glede načina prevajanja. S to jezikovno politiko je skladno tudi to, da 130. člen med naloge skrbi za slovenščino, ki se jih posebej financira, ne vključuje Leta+.

3.) 11. in 16. člen ohranjata nedorečenost iz lanske novele ZViS-M, za kateri namen (za razvoj javne službe ali za razvoj tržne dejavnosti) se uporablja poslovne presežke iz tržne dejavnosti in kdo naj krije poslovno izgubo iz tržne dejavnosti članic univerz.

4.) 49. člen zožuje možnost za vpis na univerzitetne študijske programe samo na kandidate s splošno maturo.

5.) VSS si že dlje časa, tudi na aktualnih plačnih pogajanjih, prizadeva za uvedbo dveh novih vrst visokošolskih sodelavcev, ki opravljata specifične oblike neposrednega pedagoškega dela: za korepetitorja in za sodelavca pri izvajanju laboratorijskih vaj. 96. člen ju uvaja, vendar kot »druga sodelavca«, ki sta nekaj drugega kakor visokošolska sodelavca. S tem bi bila prikrajšana za možnosti pedagoške nadobveze, pedagoške razbremenitve, dopolnilne zaposlitve na projektu in dodatnega dela po civilni pogodbi, kar bi izničilo smisel njune zakonske uvedbe. Problem je tudi v terminologiji. Osnutek zakona govori o »laboratorijskem tehniku«, medtem ko so naši člani za stebrna pogajanja oblikovali predlog poimenovanja »strokovni sodelavec pri pedagoškem procesu na univerzi«.

6.) 104. člen je prekopiran 63. člen iz veljavnega ZViS in ureja pedagoške normative in plačilne instrumente. Treba ga je uskladiti z nedavno sklenjenim Aneksom h KPVIZ. Neverjetno je, da MVZI ni znižalo opcije 7-urnega učiteljevega normativa, ki je v veljavnem 63. členu od zloglasnega ZUJF-a dalje.

7.) Po ministrovih besedah je od glavnih ciljev novega ZViS izboljšanje proračunskega financiranja. Veljavni ZViS določa ciljni obseg proračunskega financiranja študijske dejavnosti v višini 1 % BDP, toda pot do tja je opredeljena tako ohlapno, da so si vlade vseh barv lahko privoščile stagnacijo financiranja v zadnjih osmih letih. 115. člen osnutka določa ciljni obseg proračunskega financiranja v višini 1,5 % BDP, vendar to zajema poleg študijske dejavnosti tudi subvencioniranje bivanja študentov, investicije in še kaj. Ali bo za študijsko dejavnost še namenjen 1 % BDP, ni več določeno. Formula rasti proračunskega financiranja do ciljnega deleža BDP bo zapisana šele v prehodnih določbah, ki jih še ni, zato je zgodba o izboljšanju financiranja lahko maček v žaklju. Glavno besedo bo imelo Ministrstvo za finance.

8.) V 120. členu bi bilo treba dopisati, da se letna sredstva TSF lahko povečajo tudi zaradi povečanih stroškov, ki so posledica dogovora med vlado in sindikati. S tem so stalni izzivi.

9.) 8. poglavje sicer zaostruje režim podeljevanja in ohranjanja koncesij, tako da bodo te podeljene začasno in bo omogočeno periodično preverjanje, ali koncesionar še izpolnjuje pogoje, predvsem ko gre za število vpisanih študentov. Vendar koncesionarjem ne predpisuje praktično nikakršnih kadrovskih pogojev in prepušča njihovo določanje vsakokratnemu vladnemu razpisu, se pravi politični volji. Tudi kadrovski pogoji za ustanovitev oz. akreditacijo visokošolskega zavoda so v 21. členu določeni tako ohlapno, da država očitno zapravlja priložnost, da bi prek njihove zakonske določitve kadrovskih pogojev poskrbela za kakovost. Ali bodo prehodne določbe izničile in resetirale dosedanje koncesije, ki so podeljene tudi za nedoločen čas, še ni jasno.

Vsi ključni dokumenti so objavljeni tule.



ponedeljek, 19. februar 2024

Podpora stavki operaterjev za klice v sili

Visokošolski sindikat Slovenije izreka podporo stavki operaterjev številke za klice v sili 112. Stavko operaterjev razumemo kot razumen klic v sili, potem kot je vlada v začetku letošnjega leta z nerazumnimi novimi pogoji, kot kaže, dokončno zapravila možnosti za pravočasen dogovor s sindikati javnega sektorja o plačni reformi in odpravi plačnih nesorazmerij. Poleg tega je nezaslišano dolgoletno vladno izogibanje sklenitvi ločene kolektivne pogodbe za dejavnost obrambe in zaščite. Stavkajočim operaterjem želimo vztrajnosti in odločnosti. V to, da imajo glede na svoj poklic bolj mirne živce kot potapljajoča se vlada, pa ne dvomimo.

Gorazd Kovačič,
predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije

petek, 9. februar 2024

Izjava Sindikata Univerze v Mariboru ob podpisu sporazuma o spremembah in dopolnitvah stavkovnega sporazuma

Izjava Sindikata Univerze v Mariboru ob podpisu sporazuma o spremembah in dopolnitvah stavkovnega sporazuma

Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič ter predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije (VSS) Gorazd Kovačič sta 2. februarja 2024 podpisala sporazum o spremembah in dopolnitvah stavkovnega sporazuma. Kot smo lahko prebrali v medijih, podpisnika podrobnosti o vsebini sporazuma »ne razkrivata«. Informacija o tajnosti vsebine stavkovnega sporazuma med stranema, ki sta po svojem bistvu (oz. bi morala biti) definicija javnega par excellence, osupne sama na sebi; po drugi strani pa simbolno lepo zaokroži njegovo genezo.

Kot je znano, je bil Sindikat Univerze v Mariboru (SUM), eden od treh samostojnih univerzitetnih sindikatov znotraj VSS, že od začetka zadržan do podpisa stavkovnega sporazuma. Pri tem ni šlo zgolj za vsebino dogovora, ki bi moral temeljiti na izhodiščnih stavkovnih zahtevah sindikatov z vseh treh slovenskih največjih univerz, temveč tudi in še posebej za način izpeljave pogajalskega procesa, ki je močno zamajal notranjo ureditev sindikata in ustaljeni sistem sprejemanja pomembnih odločitev z najširšim soglasjem. Na tem mestu ne bomo obnavljali celotne kronologije dogajanja zadnjih mesecev, velja pa podčrtati njegove najbolj sporne dele:

1.       Junija 2023 je skupščina kot najvišji organ VSS sprejela sklep o minimalnih pogojih, ki morajo biti izpolnjeni za podpis stavkovnega sporazuma.

2.       Mesec kasneje je ob izrecnem vztrajanju predsednika VSS sledil zaobid istega sklepa in podpis stavkovnega sporazuma. SUM je ob tem opozoril tako na spornost vsebine sporazuma kot način vodenja pogajanj, ki je znotraj sindikata začela temeljiti na logiki preglasovanja in razkazovanja mišic.

3.       Skupščina VSS sindikata ni bila seznanjena s pogajanji o aneksu h kolektivni pogodbi. Zaupnike SUM je z dogajanjem seznanjal član predsedstva VSS Andrej Vogrin, tako da je SUM samostojno oblikoval stališča o najpomembnejših vprašanjih.

4.       Seje predsedstva VSS so tudi o ključnih vprašanjih potekale brez formalnih sklepov in zapisnikov, oziroma so jih v nekaterih primerih nadomestile »zabeležke«, predvsem pa brez aktivnega vključevanja najširših organov VSS. Odločitve je namesto tega sprejemala peščica ljudi.

5.       O pogajanjih o spremembah stavkovnega sporazuma in njegovem parafiranju je bila skupščina zgolj seznanjena, ni pa odločala o njihovi vsebini.

Nesprejemljivo je, da organi sindikata v širši sestavi niso razpravljali o določilih sporazuma, ki neposredno vplivajo na sistem plač in s tem na eksistenco delavcev v visokem šolstvu. Omenimo samo tri primere. Prvič, VSS s sporazumom izrecno pristaja na zamik predvidenih dvigov plač na leto 2025. Drugič, podpira »cepitev« vseh delovnih mest v skupini D1. Lepo in prav, da je pri napredovanjih predviden avtomatizem. Ampak se je kdo vprašal, kaj sledi v primerih neuspešne izvolitve v isti učiteljski naziv, ki jih je zaradi zaostrenih habilitacijskih meril na univerzi vse več? Upamo, da je članstvo izven UM, kjer imamo z »razcepljenimi« DM negativne izkušnje, seznanjeno s sodno prakso na tem področju, ki ni vzpodbudna. In tretjič še najpomembnejše strateško vprašanje: zakaj VSS pristaja na 51. PR kot izhodiščni plačni razred docenta, ki je orientacijsko delovno mesto? Na junijski skupščini na Meranovem smo po razpravi soglasno ugotovili, da je vezava na katerikoli absolutno določen izhodiščni PR škodljiva za vse v visokem šolstvu in jo je namesto tega smiselno določiti kot relativno vrednost v razmerju do plač zdravnikov specialistov, tj. uporabljati ključ, ki je v veljavi že dve desetletji. Poleg tega za izrecno vezavo na 51. PR ni bilo nobene potrebe, saj je nanjo že pristal drug reprezentativni sindikat. Za vse, ki se tolažijo z obljubo, da se bo vlada ob morebitnem dvigu zdravniških plač »morala« pogajati z nami, pa dodajamo navedek iz Sprememb Stavkovnega sporazuma, podpisanega prejšnji teden: »Ustreznost uvrstitve delovnega mesta Visokošolski učitelj D019001 (docent) se v primerjavi z zdravniki specialisti ponovno preveri v okviru prenove plačnega sistema.« Kje smo po letu in pol vladnega »preverjanja« plač, presodite sami. In kaj je še skupnega zgoraj navedenim trem primerom? Uganili ste: od lanskega zgodnjega poletja dalje o naštetih vprašanjih (in številnih drugih) ni razpravljal noben razširjen organ VSS. Sapienti sat.

Pogajanja so zahtevna tudi zato, ker hudič tiči v podrobnostih. Iz navedenega razloga ihta in nepremišljeno rinjenje z glavo skozi zid preverjeno nista dobri pogajalski metodi, temveč se je bolje čim prej sprijazniti z maksimo, da več glav preprosto več ve.

Kakorkoli, dopolnitve stavkovnega sporazuma so sedaj podpisane in zavezujoče tudi za VSS. Kot smo že opozorili, ob podpisu najbolj obžalujemo, da s sporazumom potencialno pridobiva samo del članstva, pri čemer zadnje črnoglede napovedi tudi te domnevne pridobitve resno postavljajo pod vprašaj, medtem ko druge prepušča negotovi usodi pogajanj v (nedoločni) prihodnosti, kar je ob nekaterih odprtih vprašanjih pri delu članstva upravičeno povzročilo nezadovoljstvo in razočaranje. Teh glasov znotraj sindikata ne bi smeli preslišati, saj sistemsko pomembna vprašanja ne smejo biti stvar rokohitrskih odločitev peščice posameznikov. Posledično se nam zdi evforično razglašanje luknjičastih dogovorov za »zgodovinski dosežek« netaktno, če nečimrnost pustimo ob strani; o pravih dosežkih (ne zmagoslavju!) bo pogojno mogoče govoriti šele takrat, ko bodo plače univerzitetnih učiteljev objektivno primerljive z zdravniškimi, z njimi pa v ustreznih razmerjih tudi plače vseh drugih delavcev v visokem šolstvu.

In kar je še pomembneje: dogajanje zadnjih mesecev naj bo resno opozorilo vsem, da je pot transparentnega sprejemanja odločitev zahtevna in trnova, notranja demokracija v sindikatu pa krhka in občutljiva, a zato toliko bolj dragocena. Že več kot desetletje je pomembna značilnost VSS, da imamo članice in člani včasih zelo različna osebna prepričanja in prihajamo iz različnih strok in poklicnih skupin, vsem pa so nam skupni isti sindikalni cilji. Zato se je toliko pomembneje v širokem krogu izogibati makiavelizmu, kjer cilj posvečuje sredstva, kot tudi aroganci in napuhu ob izražanju pomislekov; vse drugo neizogibno vodi v globok notranji razdor ali v najboljšem primeru plehko kibicanje. Še posebej v dobi antiintelektualizma je poslanstvo visokošolskega sindikata, da s svojim intelektualnim potencialom in načelnostjo predstavlja družbeni korektiv, ki ga namesto sluzave uslužnosti odlikuje ohranjanje ekvidistance do vseh vlad: desnih, levih ali kodrlajsastih.

V Mariboru, 10. 2. 2024


Predsedstvo VSS SUM
Andrej Vogrin, predsednik SUM
Simon Zupan, podpredsednik SUM iz vrst pedagoških delavcev
Damir Mlakar, podpredsednik SUM iz vrst nepedagoških delavcev
Tjaša Štrukelj, Ekonomsko-poslovna fakulteta
Mateja Hanžurej, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko 
Peter Virtič, Fakulteta za energetiko
Nenad Čuš Babić, Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo
Tatjana Unuk,  Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede
Valerija Kotnik, Fakulteta za logistiko
Filip Kokalj,  Fakulteta za strojništvo
Boris Vezjak,  Filozofska fakulteta
Darja Farasin, Medicinska fakulteta
Ines Voršič,  Pedagoška fakulteta
Robert Galun, Študentski domovi

petek, 2. februar 2024

Izboljšanje plačnega dela stavkovnega sporazuma

 

Delni stavkovni sporazum. iz julija 2023 je kot datum odprave plačnih nesorazmerij v visokem šolstvu določal 1. 1. 2024. Vlada je po poplavah avgusta 2023 zavzela stališče, da je treba začetek implementacije plačne reforme in odprave nesorazmerij zamakniti za eno leto. V skladu s tem je decembra 2023 dala pobudo za zamik datuma v našem in še dveh stavkovnih sporazumih. VSS se je odločil, da gre v pogajanja o tem in je postavil pogoje. Zahtevali smo pisne zaveze, kakšna odprava nesorazmerij nam pripada, saj nas je vlada v zadnjem letu že večkrat izigrala. Zahtevali smo tudi ohranitev rezervnega scenarija bilateralnih pogajanj, če plačna reforma propade ali če bo spet zamujala. 2. 2. 2024 smo podpisali Sporazum o spremembah in dopolnitvah stavkovnega sporazuma. Ta določa precej boljše smernice za odpravo plačnih nesorazmerij v visokem šolstvu, pa tudi novi rezervni scenarij, če reforma in odprava nesorazmerij ne bosta dogovorjeni do 13. 9. 2024.

- Vlada je potrdila svojo zavezo z začetka pogajanj o plačni reformi, da noben javni uslužbenec ne bo več pod minimalno plačo. To zavezo bo morala izpolniti s plačno reformo, v kateri bo prenovljena tudi plačna lestvica, tako da se bo najnižji plačni razred začel na minimalni plači. Učinek uvedbe nove plačne lestvice se bo poznal vse do 42. izhodiščnega PR: spodaj močno, nato vse manj. Za ilustracijo: delovna mesta, ki se danes začenjajo v 26. PR, to je pri minimalni plači, bodo že s prevedbo na novo lestvico pridobila 20,6 %, tista v izhodiščnem 30. PR 16 %, tista v 35. PR pa 10,6 %. Zaposleni na delovnih mestih, ki se danes začenjajo pod minimalno plačo, pa bodo pridobili dejanska napredovanja, pa tudi njihova osnova za bolniško nadomestilo in za pokojnino se bo močno dvignila. Npr. nekdo, katerega delovno mesto se danes začenja v 16. PR in ima 10 napredovanj, v sedanjem plačnem sistemu še vedno prejema le minimalno plačo, v novem pa jo bo presegel za dobrih 38 %. Več o nastajajočem novem plačnem zakonu sledi v enem od prihodnjih sporočil.

- Značilno visokošolska delovna mesta (vodstvena v administraciji, samostojni strokovni delavci in veterinarji) bodo iz plačne skupine J prenesena v skupino D, in sicer v posebno plačno podskupino visokošolskih strokovnih delavcev. Ta bo ločena od ostalih, splošnejših delovnih mest, ki se jih bo iz skupine J preneslo v D. To pomeni, da bodo visokošolska strokovna delovna mesta končno dobila jasnega sindikalnega skrbnika. Vezana bodo na orientacijsko pedagoško delovno mesto Docent. To pomeni, da bodo ob tokratni, pa tudi ob morebitnih prihodnjih odpravah plačnih nesorazmerij deležna enakega dviga kot pedagoška delovna mesta. Poleg tega bomo lažje kot doslej vzpostavili nekatera posebej visoko vrednotena strokovna delovna mesta, saj jih ne bo omejevalo nenapisano pravilo, da nobeno strokovno delovno mesto v KPVIZ ne sme biti uvrščeno nad učiteljem začetnikom. Cilj VSS je izdelati nov, bolj pregleden nabor delovnih mest visokošolskih strokovnih delavcev, tako da bodo kriteriji za sistemizacijo bolj jasni in poenoteni na vseh članicah univerze, ne glede na njihovo finančno kondicijo. Sporazum predvideva tudi ustanavljanje dodatnih delovnih mest visokošolskih strokovnih delavcev, npr. tistih, ki v laboratorijih pomagajo pri izvajanju vaj. Že na dosedanjih »stebrnih« pogajanjih smo zagovarjali tudi oblikovanje novih bibliotekarskih, računovodskih in IT visokošolskih delovnih mest.

- Dvig orientacijskega delovnega mesta Docent je merodajen za vsa visokošolska pedagoška (posredno tudi raziskovalna) in strokovna delovna mesta. To ne pomeni popolnega avtomatizma. Pri posameznih delovnih mestih bodo možna odstopanja navzgor ali navzdol, odvisno od argumentov naše in vladne pogajalske skupine.

- Dodatno je treba za 2 PR dvigniti visokošolske sodelavce, predavatelje in lektorje brez doktorata, ki so krivično ovrednoteni že od leta 2009, in na podlagi julijskega stavkovnega sporazuma še dodatno vse lektorje.

- Vsa pedagoška delovna mesta bodo razcepljena in bodo zato imela po 10 PR napredovanj. Obenem bo v KPVIZ določeno, da mora delodajalec presistemizirati posameznika, ko bo ta dosegel drug naziv ali doktoriral. To pomeni npr. iz Asistenta v Asistenta z doktoratom ali iz Docenta v Izrednega profesorja, ne pa tudi npr. iz Asistenta z doktoratom v Docenta. Ta rešitev, ki je inovacija v plačnem sistemu, je utemeljena na 61. členu ZZrID, ki določa enakovrednost visokošolskih pedagoških in raziskovalnih nazivov. Z njo bodo visokošolski učitelji na zgornjem robu napredovanj izenačeni z raziskovalci, kar je posebej pereče, odkar je vlada odpravila plačni strop za javne uslužbence pri 57. oz. 58. PR. V veliki meri pa bodo izenačeni tudi s tem, kar lahko dosežejo zdravniki specialisti.

- Na spodnjem koncu plačnih razponov so danes najbolj krivično ovrednoteni visokošolski učitelji lektorji z univerzitetno izobrazbo, ki jih srednješolski učitelji (tujih jezikov), torej njihovi diplomanti, lahko prehitijo za 8 PR. Glede na prejšnje tri alinee pa bo lektor z diplomo lahko prehitel učitelja za vsaj 1 PR, saj je SVIZ na pogajanjih o spremembi svojega stavkovnega sporazuma pristal na manjšo kompresijo razpona med nazivi šolnikov.

- Julijski sporazum je Docentu priznal zaostanek 4 PR za zdravstvom. Tokratne spremembe določajo tudi to, da bo treba Docenta in s tem vsa visokošolska delovna mesta na novo ovrednotiti, če bodo zdravniki specialisti dobili kakšne dodatne dvige ali pa novo serijo senioritetnih delovnih mest »Starejši zdravnik specialist«, kar zahteva Fides.

- S temi bistveno izboljšanimi smernicami se vračamo na stebrna pogajanja. Sporazum določa, da bo prva tranša odprave plačnih nesorazmerij nastopila 1. 1. 2025. Kolikšna bo in s kakšno postopnostjo bodo sledile ostale, bo stvar dogovora z vsemi sindikati javnega sektorja. Vladno trdno stališče je, da nihče ne bo prehiteval, in pri njem vztraja tudi na stavkovnih pogajanjih z zdravniki, uslužbenci upravnih enot, sodniki in tožilci.

- Spremembe stavkovnega sporazuma določajo tudi rezervni scenarij, v katerem se bosta VSS in vlada ločeno dogovorila o odpravi nesorazmerij. Nastopil bo, če plačna reforma in odprava nesorazmerij ne bosta dogovorjeni do 13. 9. 2024, pa tudi če VSS ne bo podpisal aneksa h KPVIZ, s katerim bodo v tem roku odpravljena nesorazmerja. Ta določba nam daje v nadaljevanju stebrnih pogajanj dodatno moč, ki pa jo bo treba še vedno uporabljati pametno in se pogajati predvsem z argumenti. Tudi v primeru rezervnega scenarija bomo dobili prvo tranšo odprave nesorazmerij 1. 1. 2025, veljala pa bo časovna dinamika, o kateri se bo vlada bodisi dogovorila z vsemi sindikati do 1. 1. 2025, bodisi ločeno z VSS. V obeh primerih bo imela prednost odprava starih plačnih krivic pri visokošolskih sodelavcih in predavateljih brez doktorata ter lektorjih.

- Sporazum določa še to, da se bodo najkasneje 1. 3. 2024 začela pogajanja o vrednosti nadomestila za uporabo lastnih sredstev med delom na domu in sindikalnih ur. Gre za dve še nerealizirani točki julijskega stavkovnega sporazuma, ki nista pogojeni s plačno reformo.

Besedilo sprememb stavkovnega sporazuma je objavljeno tule.



ponedeljek, 29. januar 2024

Podpora stavki na upravnih enotah

Na krovnih pogajanjih, 24. 1. 2024, je predsednik SDOS, Frančišek Verk pravilno povedal, da le kdor stavka, dobi - saj imamo nenačelno oblast, kar velja za vse vlade po vrsti. VSS čestita Sindikatu državnih organov Slovenije, da je uspel mobilizirati zaposlene na veliki večini upravnih enot. Zaposleni na UE s svojo enotnostjo in množično udeležbo v tokratni stavki sporočajo, da  ne dovolijo več vladnega pometanja z njimi in očitnih krivic v primerjavi s plačami in strukturo delovnih mest na ministrstvih. Verjamemo, da so tokratna stavka in njena morebitna nadaljevanja dobra naložba v to, da bo vlada s plačno reformo in odpravo nesorazmerij morala odpraviti plačne krivice v državni upravi. VSS želi zaposlenim na UE samozavestno, složno in odločno nadaljevanje stavkovnih aktivnosti, dokler ne dosežejo cilja.

Gorazd Kovačič,

predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije



petek, 19. januar 2024

Stališče SUM ob podpisu aneksa h kolektivni pogodbi

Stališče SUM ob podpisu aneksa h kolektivni pogodbi

V Sindikatu Univerze v Mariboru (SUM), ki je del Visokošolskega sindikata Slovenije (VSS), ne delimo navdušenja ob podpisu aneksa h kolektivni pogodbi med VSS in vlado RS. V SUM nismo dali soglasja k podpisu in ga, resnici na ljubo, ožje vodstvo VSS niti ni iskalo, odločitve pa so bile sprejete tudi mimo razprave v Sindikatu Univerze v Ljubljani (SUL), kar so odkrito povedali nekateri njeni zaupniki. Čeprav smo bili ob navajanju svojih pomislekov in kritike že od prve različice stavkovnega sporazuma označeni kot tisti, ki bojkotiramo brez razloga, vztrajamo, da je presoja dosežkov sindikata dejavnosti odvisna od pridobitev, solidarnosti in spoštovanja različnih poklicnih skupin, kot tudi od transparentnega iskanja konsenzualnih rešitev.

 

Medtem ko Fides stavka in postavlja visoke plačne zahteve in se val nezadovoljstva ter napovedanih stavk širi, lahko opazimo, da se je VSS zelo hitro zadovoljil z drobtinicami. Čeprav aneks prinaša nekaj pozitivnih sprememb, bodo te vplivale na manjšino zaposlenih, nekaterim pa bo tudi poslabšal položaj. Kot smo v SUM opozarjali vse od prve različice stavkovnega sporazuma, ta prinaša določene pridobitve samo za ozek krog pedagoških delavcev, ki s(m)o primerjalno že v nekoliko boljšem položaju, ostale skupine delavcev pa pušča ob strani, kar je nesprejemljivo. Individualna pravica do sobotnega leta, ki bi jo morale univerze zagotavljati iz lastnega in ne iz državnega proračuna, utegne ob tem pripeljati do notranjih pritiskov in še večje segregacije med disciplinami. Glede vprašanja plač v dosedanjih pogajanjih med VSS in vlado žal ni bilo doseženega veliko, še najmanj usklajevanje plač akademskih delavcev s plačami zdravnikov in tudi ne določitev plač strokovnih in tehničnih služb glede na večjo zahtevnost dela na univerzi. Stališče SUM je, da ohlapne vladne obljube z napovedjo novih in novih pogajanj po letu in pol vlečenja za nos glede uvedbe novega plačnega sistema pač niso dosežek.


In kar je najpomembneje: prvi odzivi po podpisu aneksa potrjujejo, da je ta ponovno globoko razdelil sindikat in visokošolsko telo, kar je cena, ki je ni vreden noben dogovor z vlado.

 

Maribor, 19. 1. 2024


Damir Mlakar, podpredsednik SUM

Simon Zupan, podpredsednik SUM

Andrej Vogrin, predsednik SUM

četrtek, 18. januar 2024

Aneks h KPVIZ: normativi NPO, sobotno leto, IRD sredstva

18. 1. 2024 smo podpisali aneks h KPVIZ, s katerim so v veljavo stopile rešitve, dogovorjene v delnem stavkovnem sporazumu julija 2023. Slabih osem let potem, ko je VSS prvič predlagal ureditev normativov NPO v KPVIZ, šest let in pol po zavezi ministrstva, da se bo pogajalo o tem in o ureditvi sobotnega leta, dve leti po zahtevi za odprtje KPVIZ pred stavko, leto dni po zaključku neplačnega dela stavkovnih pogajanj in pol leta po sklenitvi delnega stavkovnega sporazuma smo v KPVIZ spravili vsebine, ki jih je VSS že ob ustanovitvi opredelil kot enega svojih strateških ciljev. Aneks vsebuje naslednje določbe, pomembne za visoko šolstvo:

– Prvič v 30 letih, odkar obstaja KPVIZ, so posebnosti visokega šolstva dobile mesto v njej.

– V novem 44.e členu KPVIZ so opredeljene vse štiri vrste delovnih obveznosti visokošolskih učiteljev in sodelavcev. Posebej je pomembno priznavanje temeljnega raziskovalnega in umetniškega dela kot sestavnega dela rednih delovnih obveznosti. Člen določa, da se njegovo izvedbo potrdi z izvolitvijo v naziv. S tem KPVIZ blokira dolgoletne ideje nekaterih vodstvenih krogov o ureditvi, po kateri bi visokošolskim učiteljem priznali polovico plače šele, če bi si jo prislužili s pridobivanjem projektov. Slednje je nekaj, kar se počne poleg delovnega razmerja in mora biti tudi ločeno ovrednoteno.

– Aneks opredeljuje, kaj je NPO, in preprečuje, da bi akti visokošolskih zavodov zrelativizirali normative NPO tako, da pedagoška ura ne bi bila vredna eno uro. Pri tem ureditev normativov NPO ne posega v institut pedagoške razbremenitve zaradi raziskovalnega dela ali funkcije.

– Edina dovoljena faktorizacija izvedenih ur NPO je izenačitev vrednotenja docentove in profesorjeve izvedbe vaj z asistentskim normativom. Faktor 0,6 je ugodnejši, kot velja ponekod.

– KPVIZ prevzema normative NPO iz 63. člena ZViS in jih s tem trajno zavaruje tako pred zakonskim poslabšanjem, ki ga lahko država izpelje enostransko (kar se je z ZUJF-om že zgodilo), kot tudi pred ambicijo nekaterih vodstvenih krogov, da bi normative črtali iz ZViS in bi jih univerze lahko določale poljubno in variabilno. Pogojevale bi jih lahko s posameznikovim pridobivanjem razpisnih sredstev, hkrati pa bi z dvigovanjem normativov in umetnim ustvarjanjem viška delovnih mest tudi »sanirale« finančno podhranjene članice.

– Normativ docenta, izrednega in rednega profesorja, ki je od ZUJF-a dalje določen v višini 5-7 ur, se izboljšuje na 5–6 ur.

– Določa se 16–urni normativ strokovnega sodelavca, česar ZViS ne določa.

– Aneks ureja položaj asistentov-učiteljev in raziskovalcev učiteljev, ko predpisuje, da jih je treba v ustreznem deležu zaposliti na učiteljskem delovnem mestu, kadar izvajajo učiteljske oblike NPO.

– Hrbtna plat te ureditve je določba, ki omejuje docentovo in profesorjevo kopičenje vaj kot asistentske oblike NPO. Določba je prepisana iz pravilnika UL. Vladna stran jo je na pogajanjih zahtevala zato, da bi se sprostile možnosti za zaposlitve mladih.

– Aneks določa, da sme zavod skleniti avtorsko ali podjemno pogodbo za izvajanje NPO v okviru javne službe šele potem, ko je preveril, ali lahko pedagoga zaposli. To razumemo tako, da se zaporedje instrumentov za plačevanje visokošolskih učiteljev in sodelavcev, ki ga navaja 63. člen ZViS (redno delo, pedagoška nadobveza, dopolnilna zaposlitev, avtorska ali podjemna pogodba), uporablja na ravni posameznika in ne zavoda. Tako mora zavod prekarnim pedagogom najprej ponuditi pogodbo o zaposlitvi in šele če jo odklonijo, ker so nekje že 100% oz. 120% zaposleni, sme z njimi skleniti avtorsko ali podjemno pogodbo za pedagoško delo. Pomembna informacija za samozaposlene: delna zaposlitev in status samozaposlenega sta združljiva.

– Določena je neenakomerna razporeditev delovnega časa visokošolskih učiteljev in sodelavcev. Referenčno obdobje je koledarsko leto.

– Novi 53.a člen KPVIZ določa, da ima visokošolski učitelj v šestih letih pravico do enoletnega sobotnega leta. Pri tem mu odslej ne bo več treba samonadomeščati svojih pedagoških obveznosti, temveč mora delodajalec plačati druge izvajalce. S tem v Sloveniji prvič dobivamo pravo sobotno leto.

– Novi 109.a člen določa individualno pravico do IRD sredstev za kritje materialnih stroškov temeljnega raziskovalnega ali umetniškega dela, ki ga 44.e člen priznava kot sestavni del rednih delovnih obveznosti. Letna višina teh sredstev je letos določena v višini 60 % bruto plače izhodiščnega plačnega razreda posameznikovega naziva, kar je posebej ugodno za visokošolske sodelavce z učiteljskim nazivom. V nadaljevanju bodo sredstva rasla glede na nominalno rast raziskovalnega proračuna. Do teh IRD sredstev so upravičeni vsi, ki so vsaj polovično zaposleni kot visokošolski učitelji in sodelavci.

– Aneks začne veljati takoj.

– Vsebine KPVIZ so zavezujoče tudi za zasebne visokošolske zavode. Zgoraj našteti standardi zato uvajajo red tudi tam. Tisti zasebni zavodi, katerih »poslovni model« temelji na izkoriščanju prekarcev, bodo morali razmisliti o svoji perspektivi.

– Vlada se je z julijskim delnim stavkovnim sporazumom zavezala, da bo univerzam zagotovila dodatna potrebna sredstva za stroške zaradi tega aneksa. Posebej se je zavezala, da bo sredstva za nadomestne pedagoge v primerih sobotnega leta in za IRD sredstva zagotovila kot vsebino Razvojnega stebra financiranja študijske dejavnosti v naslednjem štiriletnem obdobju 2024–2028. Pogajanja o tem med ministrstvom in univerzami se bodo začela marca.

Ker na pogajanjih o aneksu nismo uspeli doseči dogovora o višini nadomestila za uporabo lastnih sredstev med delom na domu, ki ne bi poslabšala standarda na UL, smo ureditev tega vprašanja preložili na prihodnje spremembe KPVIZ.

Implementacija aneksa bo v praksi gotovo povzročala izzive, pri katerih se bomo morali angažirati zainteresirani delavci in delavke, kolektivi po oddelkih in katedrah, organi in vodstva članic, rektorji, lokalni sindikati in tudi sindikalna pravna služba. Kolektivna pogodba ne more predvideti in rešiti vseh situacij, daje pa sredstva, ki jih lahko uporabimo za izboljšanje delovnih pogojev in za odpravo izkoriščanja, zlasti v ranljivih skupinah in na podfinanciranih članicah. Zato je pomembno, da poznate svoje nove pravice in jih o potrebi pravočasno zaščitite s pomočjo fakultetnega ali univerzitetnega sindikata in naše pravne službe, ki vam zagotavlja individualno pravno pomoč.

Ureditev normativov NPO, prepoved njihove faktorizacije ter ureditev položaja asistentov-učiteljev, raziskovalcev-učiteljev in prekarnih pedagogov bodo pod črto zahtevale dodatne sistemizacije pedagoških delovnih mest in dodatno financiranje tistih članic, ki so s temi obliki izkoriščanja reševale svojo podfinanciranost. Univerze bodo morale spremeniti razrez sredstev med članice, čemur so se bogatejše fakultete doslej upirale. Če dogovora o tem ni bilo mogoče doseči z argumenti, bo spremembe spodbudilo to, da KPVIZ določa minimalne standarde za kakovostno pedagoško in raziskovalno delo v obliki individualnih pravic.

Prav tako bo posledica uveljavitve pravega sobotnega leta postopen nastanek dodatnega fonda učiteljskih delovnih mest oz. dodatnih priložnosti za občasne učiteljske zaposlitve raziskovalcev in asistentov z učiteljskim nazivom. Jasno je, da ne bodo mogli vsi sodelavci hkrati oditi na sobotno leto. O zaporedju se bo treba dogovoriti lokalno in narediti večletni načrt.

O dodatnem potrebnem denarju se bodo morali dogovoriti rektorji in ministrstvo. Sindikat je z vključitvijo vladne zaveze v julijski stavkovni sporazum naredil, kar je v okviru svojih pristojnosti lahko, in bistveno več, kot je običajno v sporazumih med vlado in sindikati.

Aneks h KPVIZ je objavljen na tejle povezavi.


ponedeljek, 15. januar 2024

Izjava ob sodnem epilogu v zvezi z izdajo opozorila pred odpovedjo predsednici Sindikata Univerze v Mariboru

Izjava ob sodnem epilogu v zvezi z izdajo opozorila pred odpovedjo predsednici Sindikata Univerze v Mariboru

Rektor Univerze v Mariboru prof. dr. Zdravko Kačič je novembra 2020 na predlog dekana Filozofske fakultete prof. dr. Darka Friša takratni predsednici Sindikata Univerze v Mariboru dr. Mariji Javornik izdal pisno opozorilo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Opozorilo je bilo izdano na podlagi dokumentov, ki pa jih rektor ni želel razkriti, saj naj bi bil zadržek v varstvu osebnih podatkov domnevnih prijaviteljev. Tako je bila takratna predsednica sindikata s strani svojega delodajalca obtožena in obsojena hkrati, ne da bi sploh lahko videla dokumente, ki so predstavljali podlago za to. Predsednica je zato prek sindikata zoper obe rektorjevi odločitvi o zavrnitvi razkritja dokumentov vložila pritožbo pri Informacijskem pooblaščencu. Ta je junija 2021 izdal prvo odločbo, s katero je pritrdil našemu mnenju in naložil univerzi razkritje dokumentov, nato je februarja 2022 izdal še drugo odločbo, s katero je prav tako naložil razkritje dokumentov. Informacijski pooblaščenec je obe odločbi obširno utemeljil z vidika slovenskega prava in prava EU, vključno z relevantnimi sodbami Sodišča EU na to temo.

Rektorat s tema dvema odločitvama ni bil zadovoljen in je napovedal, da ju bo izpodbijal na Upravnem sodišču. Sindikat je ob tem takoj opozoril, da bo takšno ravnanje privedlo le do zavlačevanja postopka in nepotrebnih dodatnih stroškov za UM, saj sta odločbi Informacijskega pooblaščenca popolnoma pravilni in zakoniti.

Obveščamo vas, da je bilo opozorilo sindikata utemeljeno. Odločbi Informacijskega pooblaščenca je presojalo Upravno sodišče, eno odločbo je presojal oddelek v Mariboru, drugo pa oddelek v Celju. Sodbi Upravnega sodišča sta bili sprejeti konec leta 2023 in sta vsebinsko enaki: odločbi Informacijskega pooblaščenca sta po mnenju sodišča pravilni in zakoniti, univerza je dolžna dr. Mariji Javornik razkriti zahtevane dokumente. Prva od obeh sodb je že objavljena na spletnem portalu Sodna praksa, tako da se lahko z njo vsakdo seznani:

https://sodnapraksa.si/?q=&advanceSerch=1&database[UPRS]=UPRS&doc_code=&task_code=184/2021&source2=&us_decision=&ecli=&trib_title[Upravno%20sodi%C5%A1%C4%8De]=%22Upravno%20sodi%C5%A1%C4%8De%22&dep_title[Javne%20finance]=%22Javne%20finance%22&dep_title[Upravni%20oddelek]=%22Upravni%20oddelek%22&dep_title[Varstvo%20ustavnih%20pravic]=%22Varstvo%20ustavnih%20pravic%22&meet_dateFrom=&meet_dateTo=&senat_judge=&areas=&institutes=&core_text=&decision=&description=&connection2=&publication=&_submit2=i%C5%A1%C4%8Di&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111470650

Univerza je ti pravnomočni sodbi že izvršila in dokumente dr. Mariji Javornik tudi razkrila. Po dobrih treh letih, ko je predsednici sindikata izdala pisno opozorilo! In po nepotrebnih odvetniških stroških – univerza je morala pokriti odvetniške stroške obeh strani. Ker podfinanciranost javnih univerz ni skrivnost, se lahko upravičeno vprašamo, kako si lahko univerza ob tem privošči vlaganje sodnih sporov proti svojim delavcem o temeljnih pravnih standardih in na čigav račun.

Oba sodna epiloga dokazujeta, kar smo trdili že na začetku: resnični namen onemogočanja dostopa do domnevno obremenilnih dokumentov ni bilo varovanje osebnih podatkov prijavitelja, temveč onemogočanje dr. Marije Javornik, da bi se lahko učinkovito branila pred domnevnimi očitki. Ker je dr. Mariji Javornik dostop do dokumentov odrekla ista oseba, ki ji je izrekla tudi sankcijo, je na dlani, da sta bila vsebina domnevnih očitkov in sredstvo v resnici nepomembna, pomemben je bil cilj: izrek sankcije in poskus discipliniranja dr. Marije Javornik, obenem pa opozorilo vsem ostalim delavcem, da sta kritičnost in pokončna drža na univerzi in fakulteti nezaželeni.

Obe odločitvi sodišča po svojem pomenu sicer že danes močno presegata individualni primer dr. Marije Javornik. Predstavljata pomemben precedens in jasno opozorilo, da morajo delodajalci ob sprožanju postopkov in pred izrekanjem sankcij delavcem zagotoviti spoštovanje minimalnih pravnih standardov: če je proti delavcu (na univerzi praviloma na pobudo dekanov) sprožen disciplinski postopek, mora delodajalec delavcu omogočiti vpogled v dokaze, ki ga domnevno bremenijo. Vse drugo odpira pot strahovladi in lovu na čarovnice.

Naj zato na koncu zgolj ponovimo, kar smo zapisali že julija 2021:

»Šlo je po našem mnenju za najhujšo obliko pritiska na sindikalne zaupnike, pri čemer ni bilo mogoče spregledati kafkovskih prvin, znanih med drugim tudi iz naše polpretekle zgodovine.

Kako je mogoče v 21. stoletju, da nekoga obtožiš in obsodiš, ne da bi mu vsaj dal možnost vpogleda v dokaze, ki naj bi te bremenili? Če to še lahko pričakujemo v razmerah brezobzirnega teptanja delavskih pravic v kakšni manjši zasebni družbi, pa tega ne bi nikoli pričakovali na ugledni, akademski ustanovi, kot je Univerza v Mariboru. Na ta način lahko kogarkoli obtožiš česarkoli in de facto vzpostavljaš vladavino strahu, strahovlado.«

Ob zaključku te zgodbe zato izražamo zadovoljstvo, da je sodna praksa ponovno, kot že tolikokrat do sedaj, pritrdila našim stališčem in s tem utrdila zaupanje v standarde pravne države v demokratični Republiki Sloveniji. Ter da jih bo UM v bodoče spoštovala ne samo pri sindikalnih zaupnikih, temveč pri vseh zaposlenih.

Maribor, Ljubljana, 17. 1. 2024

Andrej Vogrin, predsednik VSS Sindikata UM

Damir Mlakar, podpredsednik VSS Sindikata UM

Simon Zupan, podpredsednik VSS Sindikata UM

Aljoša Čeč, generalni sekretar KSS Pergam