18. 1. 2024 smo podpisali aneks h KPVIZ, s katerim so v veljavo stopile rešitve, dogovorjene v delnem stavkovnem sporazumu julija 2023. Slabih osem let potem, ko je VSS prvič predlagal ureditev normativov NPO v KPVIZ, šest let in pol po zavezi ministrstva, da se bo pogajalo o tem in o ureditvi sobotnega leta, dve leti po zahtevi za odprtje KPVIZ pred stavko, leto dni po zaključku neplačnega dela stavkovnih pogajanj in pol leta po sklenitvi delnega stavkovnega sporazuma smo v KPVIZ spravili vsebine, ki jih je VSS že ob ustanovitvi opredelil kot enega svojih strateških ciljev. Aneks vsebuje naslednje določbe, pomembne za visoko šolstvo:
–
Prvič v 30 letih, odkar obstaja KPVIZ, so posebnosti
visokega šolstva dobile mesto v njej.
– V
novem 44.e členu KPVIZ so opredeljene vse štiri vrste delovnih obveznosti visokošolskih
učiteljev in sodelavcev. Posebej je pomembno priznavanje temeljnega
raziskovalnega in umetniškega dela kot sestavnega dela rednih delovnih
obveznosti. Člen določa, da se njegovo izvedbo potrdi z izvolitvijo v naziv. S
tem KPVIZ blokira dolgoletne ideje nekaterih vodstvenih krogov o ureditvi, po
kateri bi visokošolskim učiteljem priznali polovico plače šele, če bi si jo
prislužili s pridobivanjem projektov. Slednje je nekaj, kar se počne poleg
delovnega razmerja in mora biti tudi ločeno ovrednoteno.
– Aneks
opredeljuje, kaj je NPO, in preprečuje, da bi akti visokošolskih zavodov
zrelativizirali normative NPO tako, da pedagoška ura ne bi bila vredna eno uro.
Pri tem ureditev normativov NPO ne posega v institut pedagoške razbremenitve
zaradi raziskovalnega dela ali funkcije.
–
Edina dovoljena faktorizacija izvedenih ur NPO je izenačitev vrednotenja docentove
in profesorjeve izvedbe vaj z asistentskim normativom. Faktor 0,6 je ugodnejši,
kot velja ponekod.
–
KPVIZ prevzema normative NPO iz 63. člena ZViS in jih s tem
trajno zavaruje tako pred zakonskim poslabšanjem, ki ga lahko država izpelje
enostransko (kar se je z ZUJF-om že zgodilo), kot tudi pred ambicijo nekaterih
vodstvenih krogov, da bi normative črtali iz ZViS in bi jih univerze lahko
določale poljubno in variabilno. Pogojevale bi jih lahko s posameznikovim
pridobivanjem razpisnih sredstev, hkrati pa bi z dvigovanjem normativov in
umetnim ustvarjanjem viška delovnih mest tudi »sanirale« finančno podhranjene članice.
–
Normativ docenta, izrednega in rednega profesorja, ki je od ZUJF-a dalje
določen v višini 5-7 ur, se izboljšuje na 5–6 ur.
–
Določa se 16–urni normativ strokovnega sodelavca, česar ZViS ne določa.
–
Aneks ureja položaj asistentov-učiteljev in raziskovalcev učiteljev, ko
predpisuje, da jih je treba v ustreznem deležu zaposliti na učiteljskem
delovnem mestu, kadar izvajajo učiteljske oblike NPO.
–
Hrbtna plat te ureditve je določba, ki omejuje docentovo in profesorjevo
kopičenje vaj kot asistentske oblike NPO. Določba je prepisana iz pravilnika
UL. Vladna stran jo je na pogajanjih zahtevala zato, da bi se sprostile
možnosti za zaposlitve mladih.
– Aneks
določa, da sme zavod skleniti avtorsko ali podjemno pogodbo za izvajanje NPO v
okviru javne službe šele potem, ko je preveril, ali lahko pedagoga zaposli. To
razumemo tako, da se zaporedje instrumentov za plačevanje visokošolskih učiteljev
in sodelavcev, ki ga navaja 63. člen ZViS (redno delo, pedagoška nadobveza,
dopolnilna zaposlitev, avtorska ali podjemna pogodba), uporablja na ravni
posameznika in ne zavoda. Tako mora zavod prekarnim pedagogom najprej ponuditi
pogodbo o zaposlitvi in šele če jo odklonijo, ker so nekje že 100% oz. 120%
zaposleni, sme z njimi skleniti avtorsko ali podjemno pogodbo za pedagoško delo.
Pomembna informacija za samozaposlene: delna zaposlitev in status samozaposlenega
sta združljiva.
– Določena
je neenakomerna razporeditev delovnega časa visokošolskih učiteljev in
sodelavcev. Referenčno obdobje je koledarsko leto.
–
Novi 53.a člen KPVIZ določa, da ima visokošolski učitelj v šestih letih pravico
do enoletnega sobotnega leta. Pri tem mu odslej ne bo več treba samonadomeščati
svojih pedagoških obveznosti, temveč mora delodajalec plačati druge izvajalce.
S tem v Sloveniji prvič dobivamo pravo sobotno leto.
–
Novi 109.a člen določa individualno pravico do IRD sredstev za kritje
materialnih stroškov temeljnega raziskovalnega ali umetniškega dela, ki ga 44.e
člen priznava kot sestavni del rednih delovnih obveznosti. Letna višina teh sredstev
je letos določena v višini 60 % bruto plače izhodiščnega plačnega razreda
posameznikovega naziva, kar je posebej ugodno za visokošolske sodelavce z
učiteljskim nazivom. V nadaljevanju bodo sredstva rasla glede na nominalno rast
raziskovalnega proračuna. Do teh IRD sredstev so upravičeni vsi, ki so vsaj
polovično zaposleni kot visokošolski učitelji in sodelavci.
–
Aneks začne veljati takoj.
–
Vsebine KPVIZ so zavezujoče tudi za zasebne visokošolske zavode. Zgoraj našteti
standardi zato uvajajo red tudi tam. Tisti zasebni zavodi, katerih »poslovni
model« temelji na izkoriščanju prekarcev, bodo morali razmisliti o svoji
perspektivi.
– Vlada
se je z julijskim delnim
stavkovnim sporazumom zavezala, da bo univerzam zagotovila dodatna potrebna
sredstva za stroške zaradi tega aneksa. Posebej se je zavezala, da bo sredstva
za nadomestne pedagoge v primerih sobotnega leta in za IRD sredstva zagotovila
kot vsebino Razvojnega stebra financiranja študijske dejavnosti v naslednjem
štiriletnem obdobju 2024–2028. Pogajanja o tem med ministrstvom in univerzami se
bodo začela marca.
Ker na pogajanjih o aneksu nismo uspeli doseči dogovora o višini
nadomestila za uporabo lastnih sredstev med delom na domu, ki ne bi poslabšala
standarda na UL, smo ureditev tega vprašanja preložili na prihodnje spremembe
KPVIZ.
Implementacija
aneksa bo v praksi gotovo povzročala izzive, pri katerih se bomo morali
angažirati zainteresirani delavci in delavke, kolektivi po oddelkih in katedrah,
organi in vodstva članic, rektorji, lokalni sindikati in tudi sindikalna pravna
služba. Kolektivna pogodba ne more predvideti in rešiti vseh situacij, daje pa sredstva,
ki jih lahko uporabimo za izboljšanje delovnih pogojev in za odpravo izkoriščanja,
zlasti v ranljivih skupinah in na podfinanciranih članicah. Zato je pomembno,
da poznate svoje nove pravice in jih o potrebi pravočasno zaščitite s pomočjo fakultetnega
ali univerzitetnega sindikata in naše pravne službe, ki vam
zagotavlja individualno pravno pomoč.
Ureditev
normativov NPO, prepoved njihove faktorizacije ter ureditev položaja
asistentov-učiteljev, raziskovalcev-učiteljev in prekarnih pedagogov bodo pod
črto zahtevale dodatne sistemizacije pedagoških delovnih mest in dodatno financiranje
tistih članic, ki so s temi obliki izkoriščanja reševale svojo
podfinanciranost. Univerze bodo morale spremeniti razrez sredstev med članice,
čemur so se bogatejše fakultete doslej upirale. Če dogovora o tem ni bilo mogoče
doseči z argumenti, bo spremembe spodbudilo to, da KPVIZ določa minimalne
standarde za kakovostno pedagoško in raziskovalno delo v obliki individualnih
pravic.
Prav
tako bo posledica uveljavitve pravega sobotnega leta postopen nastanek
dodatnega fonda učiteljskih delovnih mest oz. dodatnih priložnosti za občasne
učiteljske zaposlitve raziskovalcev in asistentov z učiteljskim nazivom. Jasno
je, da ne bodo mogli vsi sodelavci hkrati oditi na sobotno leto. O zaporedju se
bo treba dogovoriti lokalno in narediti večletni načrt.