petek, 12. maj 2017

Vprašanja kandidatu za rektorja UL

VSS - Sindikat UL je maja 2017 kandidatu za rektorja UL v mandatnem obdobju 2017-2021, prof. dr. Igorju Papiču postavil več vprašanj o njegovih stališčih do nekaterih sistemskih problemov ali pojavov na članicah. Odgovori so dodatno osvetlili njegov program. Vprašanja in odgovori so objavljeni tudi na kandidatovi uradni spletni strani.


1.) Kako razumete vsebino in pomen visokošolske javne službe? Kako bi jo definirali? Komu naj bo namenjena? Kako razumete razmejitev med javno službo in tržnimi dejavnostmi na univerzi?

Visokošolska javna služba je pedagoška, znanstveno-raziskovalna, strokovna, umetniška in podporna dejavnost, s katero univerze uresničujejo svoje temeljno poslanstvo, ki je v interesu javnosti. Kot del javne službe razumem tudi izobraževanje na 3. stopnji.
Tržno dejavnost lahko članica izvaja skladno s Statutom UL, v smislu prenosa raziskovalnega znanja in izvedbe raziskovalnih ter svetovalnih storitev neposredno za zunanje naročnike. Tržna dejavnost ne more biti del rednih obveznosti zaposlenih na univerzi in se jo izvaja le tam, kjer je to možno in kjer takšna dejavnost ne vpliva na kakovost izvedbe javne službe.

2.) Prosimo vas za komentar teze prof. Pisanskega v Sobotni prilogi Dela, da so vodstveni krogi UL preveč obremenjeni z njenim ugledom in da obenem menijo, da ga je mogoče povečati po bližnjicah, s točkovalnimi triki, uvozom nekaj zvezd in zmanjšanjem števila študentov.

Za kakovost in ugled univerze je odgovoren vsak posameznik akademske skupnosti. Ne podpiram navideznega dvigovanja kakovosti po bližnjicah in stremljenja k visokim uvrstitvam na različnih lestvicah za vsako ceno. Kakovost moramo primarno zagotavljati z visoko motivacijo in odgovornostjo zaposlenih na univerzi.

3.) Kakšna je vaša strategija za reševanje problema zaposlovanja raziskovalcev za določen čas? S kakšnimi ukrepi se ga nameravate lotiti?

Čim prej se je treba dogovoriti za neko prehodno obdobje (npr. dveh let), v katerem bomo uredili to problematiko in zaposlili za nedoločen čas vse raziskovalce, ki izpolnjujejo pogoje . Nosilcem projektov je treba dati navodila, kako lahko zaposlujemo raziskovalce na daljši rok (možno je eno podaljšanje pogodbe v obdobju največ dveh let ali ena pogodba za določen čas v daljšem obdobju – za čas trajanja projekta, ki je vir za plačo raziskovalca).

4.) Ali boste poskrbeli za odpravo nedavne spremembe opisnih listov višjih znanstvenih sodelavcev in znanstvenih svetnikov, ki je med delovne obveznosti tistih, ki so zaposleni za nedoločen čas, dodala uspešnost pri pridobivanju sredstev? Ta sprememba izničuje instrument zaposlitve za nedoločen čas, saj pomeni, da lahko delodajalec zaposlenega, ki ni uspel pridobiti novega projekta (četudi zaradi odločitev institucij zunaj UL), odpusti iz krivdnih razlogov, s čimer ta ostane brez odpravnine in tudi brez nadomestila za brezposelne.

Zavračam takšno prakso oziroma takšen način razmišljanja. Od raziskovalcev kvečjemu lahko pričakujemo, da se prijavljajo na razpise, vsi pa vemo, kako nizka je uspešnost takih prijav. Raziskovalec, ki ne bo imel projektnih sredstev, je lahko odpuščen samo kot tehnološki višek in ne iz krivdnih razlogov. To pomeni, da mu pripada odpravnina in nadomestilo za brezposelne. Prepričan sem, da se za takega raziskovalca lahko poišče priložnost v drugi sorodni raziskovalni skupini, npr. na isti članici.

5.) Nekatere članice še vedno niso zaposlile asistentov, ki imajo učiteljski naziv in že dlje časa opravljajo učiteljsko delo, na delovno mesto učitelja. Namesto da bi določeni dekani izvršili navodila UL za ureditev tega vprašanja in sodelavce razbremenili obsežnega pedagoškega dela v raziskovalno najpomembnejšem obdobju, so jim po dolgih letih predavanj ta odvzeli, da bi preprečili njihovo izpolnjevanje pogoja iz navodil UL. Kakšno je vaše stališče do te problematike in kaj nameravate storiti za njeno rešitev?

Obžalujem, da so spet v takem položaju predvsem mlajši sodelavci. Navodila UL so jasna, obstaja tudi prehodno obdobje. Pričakujem, da bodo dekanje in dekani dosledno upoštevali navodila kljub znanim finančnim težavam. Se pa mora kadrovska politika urejati na članicah.

6.) Na eni od članic zaradi finančnega prihranka za izvajanje rednega pedagoškega dela najemajo s.p.-je, zaposlene učitelje pa silijo v celodnevno tržno dejavnost. Zanima nas vaše mnenje o tem.

Finančne težave posameznih članic niso opravičilo za varčevanje na račun zaposlenih. Nasprotujem takšnemu načinu dela. Zakaj se pedagoških delavcev ne zaposli redno?

7.) Nekatere članice sistematično prakticirajo alternativne postopke volitev v nazive, ki niso usklajeni z merili UL. Kako gledate na takšno prakso?

Alternativnih postopkov volitev v nazive ne poznam. Če se to dogaja, zavračam takšno prakso.

8.) Ali bi pozvali k odstopu dekana članice, na kateri je revizija UL večkrat ugotovila nepravilno porabo javnih sredstev, nepravilnosti pa več let niso bile odpravljene?

Da, če dekan ne bo znal jasno obrazložiti, zakaj ni odpravil nepravilnosti in zakaj ni sprejel postopkov, ki bi preprečili ponovitve.

9.) Številne članice najemajo servisna podjetja za čiščenje, varovanje ipd. namesto neposredne zaposlitve delavcev, ki delajo v prostorih članice tudi desetletja dolgo. Če njihova delovna norma ni previsoka (kar bi pomenilo bodisi nižjo kakovost storitve, bodisi nezakonit delovnik in ničnost pogodbe med servisom in naročnikom), je takšno delo dražje kot v primeru neposredne zaposlenosti na članici. Kako vidite možnosti za omejitev »outsourcinga« in kakšna je lahko vloga rektorata pri tem?

Kot sami ugotavljate, v veliko primerih ne obstajajo niti ekonomski razlogi za najemanje zunanjih servisov. Morda je temu botrovala omejitev zaposlovanja v preteklosti. Ne smemo pa absolutno zavračati zunanjih storitev, npr. za izvedbo varovalnih storitev univerza ni ustrezno registrirana. Vsekakor pa univerza ne sme sodelovati z zunanjimi izvajalci, ki ne spoštujejo delovnopravne zakonodaje zaposlenih v teh podjetjih.

nedelja, 07. maj 2017

Poziv rektorju Univerze na Primorskem




Rektor Univerze na Primorskem naj sprejme odgovornost za svoja dejanja


Koprsko sodišče je v delovnopravnem sporu razsodilo v prid zaposlene, nekdanje direktorice študentskih domov Astrid Prašnikar. Ker je ugotovilo, da jo je rektor Univerze na Primorskem, dr. Dragan Marušič, več let trpinčil in spolno nadlegoval, je sodišče nekdanji delavki prisodilo 15.000 evrov odškodnine. Nekdanja direktorica je pred tem zmagala v še eni pravdi zoper Univerzo na Primorskem oziroma njenega rektorja, saj je sodišče pritrdilo njenim navedbam o nezakonitem prenehanju delovnega razmerja na univerzi in ji prisodilo 26.000 evrov odškodnine. Ta sodba je pravnomočna.

Visokošolski sindikat Slovenije ostro obsoja žaljiva in seksistična ravnanja, ki so razvidna iz omenjenih sodb. Gre za napad na dostojanstvo posameznika, za katerega bi morala veljati ničelna stopnja tolerance, še posebno na ustanovi, ki uživa visoko stopnjo avtonomije. Zato Visokošolski sindikat poziva Senat Univerze na Primorskem in Upravni odbor Univerze na Primorskem, naj navedeni primer nemudoma obravnavata, se do njega opredelita in sprožita ustrezne interne postopke. Rektorju pa predlagamo, naj še prej sam razmisli o ustreznem odzivu, tj. najverjetneje o takojšnjem odstopu s položaja rektorja in z vseh vodstvenih funkcij. Menimo namreč, da oseba, ki grobo krši pravice zaposlenih, ne sodi na čelo nobene organizacije, še najmanj pa univerze.

Ljubljana, Maribor in Koper, 6. 5. 2017

dr. Marko Marinčič, predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije
dr. Elizabeta Zirnstein, predsednica VSS Sindikata Univerze na Primorskem
dr. Marija Javornik Krečič, predsednica VSS Sindikata Univerze v Mariboru
dr. Gorazd Kovačič, predsednik VSS Sindikata Univerze v Ljubljani

petek, 05. maj 2017

Dvig plač visokošolskih učiteljev in raziskovalcev



Med pogajanji o postopni odpravi splošnih varčevalnih ukrepov pri plačah v javnem sektorju decembra 2016 je vlada podpisala stavkovni sporazum s sindikatom Fides, s katerim se je zavezala k dvigu zdravniških plač za 2-8 plačnih razredov, k določitvi nizkih normativov in k doplačevanju (do 25 % plače) tistih, ki jih presegajo. Zaradi ogorčenja preostalih sindikatov je vlada morala pristati na dve določbi v Dogovoru o sproščanju varčevalnih ukrepov pri plačah v javnem sektorju za leto 2017:
- namenila je 70 milijonov EUR letno za odpravo plačnih anomalij, zlasti v skupini J in pri pooblaščenih uradnih osebah,
- zavezala se je k ločenim pogajanjem o ustreznem dvigu plač poklicev, primerljivih z zdravniškim.

Aprila 2017 je vlada podala svoj izhodiščni pogajalski predlog, ki visokošolskim učiteljem in raziskovalcev ponuja 2 plačna razreda. Nekateri sindikati so ga zavrnili, ker želijo v ta paket ali v drugi paket odprave anomalij nad 26. plačnim razredom vključiti dvig plač svojih nosilnih poklicev dejavnosti v VII. tarifni skupini. VSS je vladni predlog pzdravil kot sprejemljivo pogajalsko izhodišče vlade in poudaril, da ne izključuje dvigov plač ostalih poklicev, primerljivih ali povezanih z zdravniškim, zlasti v zdravstvu. Ker je moč pričakovati zapletena pogajanja o širitvi nabora poklicev, je VSS predlagal dogovore v več fazah.

Septembra 2017 smo se ob začetku krovnih pogajanj o več plačnih zadevah (odprava anomalij nad 26. plačnim razredom, dvig plač poklicev, primerljivih z zdravniškim, in postopna odprava preostalih splošnih varčevalnih ukrepov pri plačah) v izjavi ponovno zavzeli za ločena pogajanja o uskladitvah z dvignjenimi zdravniškimi plačami, za več faz dogovorov in za ohranitev enotnosti in preglednosti javnega plačnega sistema.

Medtem je SVIZ napovedal interesno stavko za dvig plač v izobraževanju in hotel izpeljati pogajanja mimo krovnih pogajanj o odpravi starih in novih (izhajajočih iz dvigov zdravniških plač) anomalij in mimo enotnega plačnega sistema. Vlada je ponujeno roko naše pogajalske skupine za centralna in pregledna pogajanja in za ohranitev enotnega plačnega sistema zavrnila, zato smo se s 1. 12. 2017 preimenovali v stavkovni odbor. Pogajalska skupina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, katere del je VSS, je 4. 12. 2017 objavila svoje stavkovne zahteve skupaj z načelnim stališčem.

Hkrati je VSS tudi vsebinsko zavrnil SVIZ-ove stavkovne zahteve na področju visokega šolstva, saj za visokošolske učitelje in raziskovalce zahtevajo le tisto, kar jim je vlada ponudila že aprila; poleg tega predlagajo vzporedna, bolje plačana delovna mesta učiteljev in raziskovalcev, a le po izbiri dekana (možnost klientelizma); skupina J nad 26. PR pa ne bi dobila skorajda ničesar. Naš novembrski predlog zvišanj plač visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter raziskovalcev, ki so po našem mnenju vsa vezana na dvig zdravniških plač, in plač strokovnih delavcev v skupini J je večinoma za 2 PR višji od SVIZ-ovega. Slednji ima glavne apetite pri plačah učiteljev v OŠ in SŠ in je temu podredil interese ostalih poklicnih skupin, ostalih sindikatov in tudi usode enotnega plačnega sistema.

Ključni dokumenti so objavljeni tule.