Sindikat Univerze v Mariboru proti podpisu stavkovnega sporazuma

Izjava Sindikata Univerze v Mariboru ob podpisu stavkovnega sporazuma med Visokošolskim sindikatom Slovenije in Vlado RS

Sindikat Univerze v Mariboru kot del Visokošolskega sindikata Slovenije je aktivno sodeloval v stavki v visokošolski dejavnosti, ki je trajala od 9. marca 2022 in je bila izvedena s celodnevnimi prekinitvami dela (nazadnje pred mesecem dni, 13. in 14. junija 2023). Sodeloval je tudi v procesu pogajanj, ki je sledil prvemu stavkovnemu dnevu. Po drugem stavkovnem dnevu (30. maja 2023) vlada sindikata kljub jasnim določilom Zakona o stavki ni povabila k pogajanjem, temveč je zgolj administrativno posredovala osnutek Stavkovnega sporazuma, ki je bil po vsebini opazno slabši od tistega, ki je bil sindikatu že ponujen. Ker smo se s stavko zavzeli za popravo krivic vsem plačnim skupinam, zaposlenim v visokem šolstvu (pedagoškim delavcem, tudi tistim brez doktorata in lektorjem, plačni skupini J in raziskovalcem), smo odločitev o podpisu, ki je bila po našem mnenju znotraj sindikata izsiljena in je bila dosežena s preglasovanjem, sprejeli s skrajnim nelagodjem.

Ker ima sporazum po našem prepričanju več možnih negativnih kot pozitivnih posledic za zaposlene v visokem šolstvu, se od podpisa javno ograjujemo in sporočamo, da je Sindikat Univerze v Mariboru v organih sindikata VSS odločno nasprotoval podpisu sporazuma iz vsebinskih in postopkovnih razlogov, o katerih je bilo natančno seznanjeno tudi članstvo Sindikata Univerze v Mariboru.

Postopkovni razlog je netransparentni način, na osnovi katerega se je sporazum sploh pojavil na sindikalni mizi kot ponudba "vzemi ali pusti" v času dopustov in z neosnovanim časovnim pritiskom. Dokument, o katerem naj bi odločali, je po naši oceni rezultat "tihe diplomacije" predsednika sindikata dr. Gorazda Kovačiča. Sklep o podpisu sporazuma je bil sprejet tudi v nasprotju z, na skupščini Visokošolskega sindikata soglasno potrjenimi minimalnimi zahtevami, ki so vsebinsko jasno opredeljevale naloge in jasne cilje pogajalske skupine VSS pri oblikovanju Stavkovnega sporazuma. 

Vsebinski razlog je naša ocena, da je sporazum slabši od vseh do sedaj ponujenih vladnih predlogov. Namesto ureditve razmer sporazum z nekaterimi spornimi določili (npr. glede omejevanja izvajanja vaj za visokošolske učitelje in kanaliziranja honorarnega pedagoškega dela v dodatne nadobremenitve in honorarne zaposlitve že zaposlenih) in negotovostmi (glede zagotovitve financiranja sobotnega leta in individualnega raziskovalnega dela, možnostjo razcepljenih delovnih mest)  prinaša dodatna tveganja za poslabšanje položaja zaposlenih na univerzah. Sporazum ne rešuje v preteklosti nastalih plačnih nesorazmerij in razvrednoti delo vseh, ki v prostoru visokega šolstva sodelujejo. Sporazum visokošolske učitelje, visokošolske sodelavce in raziskovalce popolnoma prepušča negotovi usodi pogajanj po "plačnih stebrih", povsem pa spregleda plačno skupino J.

Maribor, 20. 7. 2023

Za Visokošolski sindikat Slovenije, Sindikat Univerze v Mariboru

Andrej Vogrin, predsednik

Simon Zupan, podpredsednik iz vrst pedagoških delavcev

Damir Mlakar, podpredsednik iz vrst nepedagoških delavcev

Javni poziv v zvezi z izvajanjem elektronskih volitev na UM

Maribor, 26. 10. 2020

Javni poziv rektorju UM k umiku spornih sprememb aktov o volitvah dekanov in delovanju akademskih zborov in ustavitvi elektronskih volitev, ki ne zagotavljajo tajnosti

Visokošolski sindikat Slovenije, Sindikat Univerze v Mariboru (v nadaljevanju VSS SUM) je preučil gradivo, ki ga organom odločanja pri točki Protokol izvedbe elektronskih volitev na senatu UM predlaga Oddelek za splošne pravne in kadrovske zadeve UM. Prav tako je gradivo posredoval zunanjemu strokovnjaku, ki se strokovno ukvarja z vprašanji zagotavljanja tajnosti in svobode volitev. Mnenje prilagamo temu dopisu.

VSS SUM na tem mestu ne ponavlja svojih obširnih vsebinskih načelnih stališč glede volitev, izpostavljamo samo, da kot sindikat apriori ne nasprotujemo elektronskemu glasovanju, kadar gre za javno glasovanje, absolutno pa protestiramo proti izvajanju »tajnih elektronskih volitev« (na organih ali kot samostojne volitve), brez dejansko zagotovljene tajnosti. Posebej je namreč potrebno opozoriti, da razpravljamo o volitvah na ravni delodajalca in da so volilni upravičenci praviloma (podrejeni) delavci, zato je mogoče nanje izvajati učinkovit pritisk tako, da izraženemu glasu volivca sledi (pozitivna ali negativna) pravna, socialna, ekonomska, čustvena, sankcija. Sistem, ki spoštuje pravne norme, mora zagotoviti svobodne volitve tako, da onemogoči že zgolj hipotetično možnost nadzora nad izraženim glasom. Univerza v Mariboru očitno ni tak sistem. Kot se je dogajalo v nedavni preteklosti (ob vseh sodnih in inšpekcijsko dokazanih nezakonitostih, ki so jih uvajali mariborski univerzitetni pravni strokovnjaki, z dvigovanjem rok, pa potrjevali univerzitetni organi), rektor Univerze v Mariboru izkorišča resne zdravstvene razmere za uvajanje sistemskih sprememb, ki v predlagani obliki pod vprašaj postavljajo institut tajnih volitev, s čimer se znova kaže nizka raven  pravne kulture in nespoštovanje temeljnih demokratičnih standardov na Univerzi v Mariboru.

Rektorja UM prof. dr. Zdravka Kačiča zato javno pozivamo, da protokol za izvajanje volitev z aplikacijo Polly in spremembe obeh aktov (o volitvah dekanov in delovanju akademskih zborov) umakne iz obravnave, sporno izvajanje volitev (na senatih fakultet in v študentski svet) pa ustavi. Ureditev elektronskega glasovanja je namreč uvedel brez potrebne (zunanje) verifikacije, brez opravljene analize uvedenega sistema, preizkusa in podanih nujnih odgovorov, kako zagotoviti tajnost volitev.

Če se v nadaljevanju posvetimo analizi pripravljenega gradiva, na osnovi katere smo naš javni poziv rektorju tudi podali, uvodoma ugotavljamo, da aplikacija Polly (v nadaljevanju Polly) ni profesionalna rešitev Microsofta, namenjena tajnemu glasovanju, temveč je dodatek zunanjega izvajalca (https://www.polly.ai), v prvi vrsti namenjen izvajanju anket (polls and surveys) v MS Teams, spletnem orodju za skupinsko delo znotraj podjetij ali ustanov (tudi šolskih sistemov). Organizacije lahko s Polly v realnem času zbirajo praktične povratne informacije, s katerimi izboljšajo delovni proces (workflow). Na predstavitveni strani ponudnik aplikacije Polly tako kot prvi primer uporabe aplikacije navaja odločanje o vrsti hrane, ki jo želijo sodelavci naročiti za kosilo (npr. izbiranje med pico in sušijem), ali spremljanje zadovoljstva delavcev z delovnim okoljem in klimo v kolektivu, pri katerem uporabniki denimo glasujejo s čustvenimi simboli (npr. 😊 ☹). Kar je ključno: ponudnik aplikacije na svoji predstavitveni strani nikjer (!!!) ne navaja, da gre za aplikacijo, namenjeno za izvajanje elektronskega tajnega glasovanja na uradnih dogodkih, kot so seje ali volitve organov. Za izvedbo verodostojnih e-volitev namreč obstajajo profesionalne rešitve, ki tako izvajalcu kot volivcem zagotavljajo integriteto in tajnost.

Zakaj ponudnik Pollyja ne oglašuje kot platforme za e-volitve, postane jasno tudi ob prebiranju dokumenta »Izvedba elektronskih anonimnih volitev v sistemu Polly za MS Teams«, ki ga je za člane senata in UO UM pripravil Oddelek za splošne pravne in kadrovske zadeve UM. Dokument, v katerem so podane smernice za izvedbo volitev s Polly, namreč razkriva številne tehnične in organizacijske pomanjkljivosti predlagane oblike »tajnega« elektronskega glasovanja. V oči najbolj bode dejstvo, da Polly zaradi nenamenskosti aplikacije pri izvedbi vključuje improvizacijo, ki resno ogroža minimalne standarde izvajanja tajnega elektronskega glasovanja. To (nehote) prizna tudi predlagatelj sam, saj na približno štirih straneh smernic (ostalo je slikovno gradivo) ponuja ad hoc rešitve ter kar desetkrat uporabi besedne zveze, kot so »jamči izvajalec« ali »jamči komisija«, in to na mestih, ki pri tajnih volitvah sploh ne morejo biti stvar osebnega jamstva, jamstva organa oz. jamstva kogarkoli. Tak primer sta izjavi, da »volilna komisija jamči, da v času volitev ni vpogledala v delne rezultate« ali da »izvajalec jamči, da ni oddal glasu«. Omenjene izjave implicitno priznavajo, da ima sistem šibke točke na ključnih mestih in da omenjena možnost obstaja. Si je denimo mogoče predstavljati, zakaj bi morala sicer pri klasičnih volitvah volilna komisija »jamčiti«, da med glasovanjem ne bo odpirala volilnih skrinjic ali da v skrinjico ne bo oddajala svojih dodatnih glasov?

Ker je imel VSS SUM za analizo smernic zelo malo, v nadaljevanju izpostavljamo samo nekatera vprašanja, ki se ob tem zastavljajo, ob tem pa rektorja prosimo za javne pisne odgovore nanje:

1.      Ali je aplikacija Polly namenjena izvajanju e-volitev?

2.      Kdo bo nadziral informacijsko infrastrukturo in digitalne identitete v času volitev? Bo to RCUM ali zunanji izvajalec?

3.      Bo nadzor prepuščen vsaki posamezni članici (npr. pri glasovanjih v fakultetnih organih)? Je predlagatelj v svoji odločitvi upošteval možnosti zlorabe in pritiskov, povezanih s tem, še posebej za IKT-koordinatorje? Ob tem posebej poudarjamo, da gre za delavce, ki so odvisni od delodajalca oz. v podrejenem položaju do odločevalcev in po našem prepričanju nobene volitve njihovega položaja ne bi smele izrabljati. Številni primeri preteklih in aktualnih pritiskov nadrejenih na delavce UM namreč jasno kažejo, da poštenost in korektnost posameznih vodilnih delavcev ne more biti osnova za uveljavitev predlaganega sistema.

4.      Informacijska infrastruktura UM je kompleksna in sestavljena iz mnogih komponent, ki beležijo delovanje-logiranje. Kako se bo preprečila možnost zlorabe, da bi bilo beleženje vključeno na dveh mestih in bi se na ta način omogočila deanonimizacija glasovanja? Kdo in kako bo to nadzoroval?

5.      Platforma ne omogoča izpolnitve volilnega imenika. Kako se bodo reševali morebitni spori v primeru tesnega izida, saj platforma poda le informacijo o skupnem številu oddanih glasov, ne pa kdo je oz. ni glasoval?

6.      Ali ima volilna komisija možnost evidentirati volilnega upravičenca, ki je glasoval? Ali lahko po zaključku glasovanja komisija preveri število oddanih glasov glede na volilni imenik in ugotovi, kdo je glasoval? Na kakšen način to preveri? Ali je mogoče izdelati seznam upravičencev, ki so glasovali?

7.      Kdo imenuje volilno komisijo ter osebo, zadolženo za tehnično izvedbo in kreiranje volitev znotraj platforme MS Teams?

8.      Na kakšen način bo preprečeno uhajanje informacij o vmesnih rezultatih volitev? Podpis izjave volilne komisije in administratorja, ki so zaposleni, odvisni od delodajalca, ki ima vse vzvode moči, ni nikakršno zagotovilo in je tudi pravno neustrezno.

9.      Sistem MS Teams omogoča sočasno prijavo z isto identiteto na več napravah, pri čemer sistem uporabnika na to ne opozori, Polly pa hkrati omogoča sočasno glasovanje z vseh naprav. Uporabnik tako ne ve, da lahko tik pred zaključkom glasovanja druga oseba z njegovo digitalno identiteto (do teh imajo v praksi kljub opozorilom pogosto dostop drugi uporabniki), (ponovno) odda volilni glas.

10.  Kaj preprečuje nadrejenim, da bi ob glasovanju na daljavo od podrejenih oseb izsilile, da glasujejo po njihovih navodilih ali jim kot dokaz za oddani glas posredujejo posnetek zaslona? Kaj bo delavcu zagotavljalo, da bo lahko volil sam (po svobodni volji) ne pa v pisarni ob prisotnosti nadrejenega?

11.  Predlagatelj vidi rešitev v tem, da administratorji, izvajalci in člani komisij »jamčijo«, da ne bodo preverjali vmesnih rezultatov glasovanja ali oddajajo nedovoljenega glasu. S tako »rešitvijo« predlagatelj priznava, da obstaja možnost preverjanja vmesnih rezultatov, kar je v nasprotju s temeljnim postulatom tajnosti glasovanja, saj so lahko volitve tajne zgolj v primeru, ko vpogled ni možen. Sistem tako ne more temeljiti na »jamstvih« ali »zavezah« posameznikov in organov, temveč na neizvedljivosti kršenja tajnosti.

12.  Kdo (z imenom in priimkom) znotraj univerzitetne uprave je odločil in izbral Polly kot ustrezno aplikacijo in na podlagi česa? Kdo (zunanja organizacija, posameznik) je opravil verifikacijo izbrane rešitve?

Po našem prepričanju elektronski tajnih volitev ni mogoče uvesti ad hoc v dveh mesecih, kot je to primer na UM. Če bi v univerzitetni upravi prebrali vsaj kakšno (strokovno) razpravo na temo e- in i-volitev, bi lahko ugotovili, da je skupno opozorilo teh razprav o potrebni premišljenosti in postopnosti uvajanja elektronskih volitev, preizkusih, o potrebnosti široke javne razprave, o različnih (pravnih, socioloških, etičnih, tehničnih ...) vidikih in temeljnem predpogoju: ZAUPANJU. Kot je mogoče razbrati iz poteka uvajanja, se slednje zdi očitno rektorju kar kategorija na ukaz in norma, ki je (njegova, birokratska?) oblastna odločitev oziroma razglasitev. Kako naj si sicer razložimo popolno ignoranco pomislekov, dvomov in opozoril reprezentativnih predstavnikov zaposlenih — torej volivcev. V razmislek in kot komentar navedenemu dodajamo še svežo misel predsednika Ustavnega sodišča RS (prebrano na socialnem omrežju), sicer tudi profesorja na Pravni fakulteti UM: »Zaupanje ne temelji na ukazu ali normi, zaupanje ni oblastna odločitev, zaupanje je rezultat.« (Rajko Knez, predsednik US, 13. 10. 2020)

Menimo tudi, da je ob uvajanju elektronskih volitev nujno, da ima izbrana rešitev/aplikacija ustrezno revizijsko sled, ki mora omogočati rekonstrukcijo dogodkov po izvedbi e-volitev, v primeru pritožb oz. dvomov o pravilnosti izvedbe. V izogib vsem dvomom predlagamo izvedbo zunanje revizije, ki jo izvede ustrezna institucija,  najbolje iz skupine big 4 (Deloite, KPMG, Ernst & Young, PwC), pri čemer je treba validirati cel proces od dodelitve identitete, izvedbe do obdelave rezultatov.

Še pred sprejemom odločitve o uvedbi tajnega elektronskega glasovanja na organih bi zato morala univerza pridobiti najmanj naslednje:

•  mnenje zunanjega revizorja izmed glavnih štirih revizijskih organizacij (Deloitte, KPMG, Ernst & Young, PwC),
• temeljito analizo različnih vidikov uvajanja elektronskih vidikov in zagotoviti široko strokovno javno razpravo,
• zaupanje ljudi, ki ga ni mogoče izsiliti.

Posebej skrbi, da so nekateri fakultetni/univerzitetni organi kljub številnim opozorilom (in PRED POTRDITVIJO KAKRŠNEGA KOLI PROTOKOLA) že začeli uporabljati aplikacijo Polly za izvajanje »tajnega« glasovanja, pri čemer so se v praksi nemudoma potrdile njene pomanjkljivosti (zadnji primer na Filozofski fakulteti, kjer je bilo med volitvami na seji senata možno sproti spremljati rezultat). Naj senat UM spomnimo, da se je isti problem pojavil že v preteklosti, ko je bil na seji senata tudi za volitve rednih profesorjev v uporabi elektronski način glasovanja, vendar je bil nato ukinjen. V letu 2015 sta zaradi takega načina glasovanja, ki ni zagotavljal tajnosti (rezultate je bilo namreč mogoče spremljati sproti), dva profesorja pravne fakultete UM zahtevala obnovo habilitacijskih postopkov.

Posebej velja poudariti, da vodstvo univerze uvajanje elektronskega tajnega glasovanja na vseh organih opravičuje s sklicevanjem na trenutne zdravstvene razmere. Naj ponovimo, da trenutna situacija v nobenem primeru ne more biti argument za nepremišljeno poseganje v tako temeljni institut, kot so tajne volitve. Ravno nasprotno. Univerza lahko normalno deluje tudi v kriznih časih. V primeru izrednih razmer se lahko mandati podaljšajo za čas trajanja izrednih razmer, habilitacije mirujejo. Ob tem bi omenili, da so se sicer seje že sedaj (razen v primeru epidemije marca 2020) lahko izvajale v živo. Celo z zadnjim odlokom vlade z dne 23. 10. 2020 (Odlok o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih) opredeljujejo kot izjemo organe zavoda (»Prepoved zbiranja ljudi ne velja za javne uslužbence, zaposlene v teh zavodih in posameznike, ki v teh zavodih opravljajo delo na drugi pravni podlagi (na primer podjemne ali avtorske pogodbe) ter za člane organov teh zavodov. Zavodi morajo pri izvajanju dejavnosti upoštevati priporočene smernice ministrstva, pristojnega za zdravje, in Nacionalnega inštituta za javno zdravje za preprečevanje okužbe z virusom SARS-CoV-2.«), tako da bi lahko izvajali tudi volitve v nazive – kar pa ni nujno opravilo (glede na to, da vsi ostali postopki mirujejo). To pomeni, da bi se volitve v naziv lahko izvajale ves čas in da potrebe za elektronske tajne volitve ni.

Na podlagi zgoraj navedenega je mogoče ugotoviti, da gre pri predlaganem sistemu tajnega elektronskega glasovanja na UM za popolnoma neprimeren, neresen in nestrokoven pristop, ki si ga akademska institucija, kot je univerza, po našem prepričanju ne bi smela privoščiti.

Našim konkretnim vprašanjem dodajamo še strokovno stališče zunanjega strokovnjaka – odvetnika, ki se ukvarja predvsem z vprašanji delovnega prava, prava informacijskih tehnologij in elektronskih volitev.

Ob koncu torej ponavljamo naš javni poziv rektorju UM po umaknitvi in ustavitvi spornih volitev. Glede na to, da sicer formalno ureditev postopkov izvolitev presoja tudi Nacionalna agencija za visoko šolstvo (v okviru institucionalnih reakreditacijskih idr. postopkov), splošne (tajne) volitve (dekanov in rektorjev) pa so tudi zakonska norma v Zakonu o visokem šolstvu, na Univerzi v Mariboru pa so postavljene pod vprašaj, pričakujemo tudi jasno opredelitev NAKVIS in MIZŠ.

Sindikat v primeru vztrajanja na predlagani (ne)ureditvi elektronskih tajnih volitev kot reprezentativni predstavnik zaposlenih v visokem šolstvu že zdaj sporoča, da tako izvedenih volitev ni mogoče priznavati za legitimne, in zaradi česar bomo uporabili tudi vsa pravna sredstva za njihovo izpodbijanje.

S spoštovanjem,

izr. prof. dr. Marija Javornik Krečič, predsednica VSS SUM

izr. prof. dr. Simona Sternad Zabukovšek, podpredsednica VSS SUM

Damir Mlakar, podpredsednik VSS SUM

Pobuda Upravnemu odboru UM za obravnavo problematike faktorizacije

Maribor, 14. 1. 2020

Sindikat Univerze v Mariboru je na Upravni odbor Univerze v Mariboru naslovil pobudo za obravnavo problematike faktorizacije.

Javni odziv po reakcijah rektorja Univerze v Mariboru in Upravnega odbora na revizijska in druga poročila o poslovanju univerze

Visokošolski sindikat Slovenije, Sindikat Univerze v Mariboru pozorno spremlja dogajanje, povezano z objavo revizijskih in drugih poročil o poslovanju Univerze v Mariboru.  Po objavi dolgo napovedovanega »neodvisnega« revizijskega poročila, ki ga je univerza naročila pri zasebnem inštitutu za finance in računovodstvo in za katerega se je navkljub drugačnim napovedim izkazalo, da ni revizija, temveč mnenje, ter po današnji obravnavi na Upravnem odboru se je potrdila bojazen, da se vodstvo UM nima resnega namena ukvarjati z vsebino očitkov o njenem poslovanju. Namesto tega svojo vest in javnost miri z ugotovitvami, da z izjemo napačno izbranega arhitekta pri prenovi ene od stavb vsebinskih kršitev praktično ni bilo, minimalna formalna odstopanja pa bo odpravila centralizacija, in to na ustanovi, na kateri o ključnih finančnih in drugih vprašanjih že zdaj odloča zelo ozek krog (vedno istih) ljudi. Tudi današnja obravnava na upravnem odboru, ki so jo s sklicevanji na zaupne podatke in varstvo podatkov zaprli za javnost, in to s soglasjem predstavnic ministrstva, potrjuje, da smo priča samo še eni v vrsti univerzitetnih afer, ki je zatresla institucijo, zgodilo pa se ni nič. Upravni odbor je sicer dolgo razpravljal, vendar ni zmogel ničesar drugega, kot da je rektoratu samemu predlagal ponovni pregled stanja – in sicer »najkasneje« (!) do junija 2020.

Vodstva univerz že dolgo neuspešno opozarjamo, da na univerzah nemoteno delujejo posamezniki, ki preko svojih zasebnih podjetij, avtorskih in podjemnih pogodb v zasebne žepe prelivajo izplačila, ki bi jim bila kot posameznikom brez imena univerze in (brezplačne) uporabe njene infrastrukture na tako opevanem prostem trgu nedosegljiva. S tem ne nastaja le materialna škoda, temveč se med splošno javnostjo nepopravljivo krnita ugled in verodostojnost univerze kot izobraževalne in raziskovalne ustanove. Posebej zaskrbljujoče je, da si vodstvo Univerze v Mariboru na vse kriplje prizadeva ščititi izbrance in ohranjati obstoječa razmerja ter bizantinske prakse, hkrati pa sistematično zavrača odpravo nezakonitosti in neutemeljenih razlik, ko gre za nižje vrednotenje dela (z nezakonito »faktorizacijo«), neskladje med nazivi in delovnimi mesti pedagoških delavcev ali neenakopraven položaj nepedagoških delavcev na različnih članicah.

Rektor namesto konkretnih ukrepov pričakuje rešitev v predaji dokumentov organom pregona in v novi zakonodaji, kar je po mesecih prostega teka mogoče komentirati le: Hic Rhodus, hic salta! V obstoječem sistemu je namreč več kot dovolj vzvodov za ureditev razmer, a očitno rektorju manjkata volja in pogum, da bi se soočil z univerzitetnimi mandarini. Ker ob tem najde čas za pisanje dolgih užaljenih pisem novinarjem, za sestanek s sindikatom pa stežka najde čas, smo mu primorani javno sporočiti:

 1. Od Univerze v Mariboru pričakujemo, da bo v celoti javno objavila vsa revizijska poročila, preglede transakcij ter druga poročila in javnosti omogočila, da si sama ustvari mnenje o upravičenosti ali neupravičenosti izplačil.

 2. Ker vodstvo vztraja pri stališču, da so bila plačila za mentoriranje nalog na Pravni fakulteti v letu 2016 zakonita – v sindikatu pa se zelo strinjamo, da je potrebno opravljeno delo tudi plačati, pričakujemo, da bodo delavci tudi na vseh drugih članicah deležni plačila, seveda po jasnih pravilih, ki bodo upoštevala sorazmerni delež opravljenega dela na ravni posameznika. V tej zvezi pričakujemo tudi ustrezno posredovanje ministrstva.

 3. Ker rektorjeva prioriteta očitno ni odprava nezakonite faktorizacije ter pri delu zaposlenih tako še vedno ni vzpostavil zakonitega stanja, težko kredibilno govori o potrebnosti različnih dodatnih izplačil (kot obliki nagrajevanja), saj ponovno veča razkorak med zaposlenimi na isti pravni osebi in pri istem delodajalcu. V zvezi s to problematiko bo torej sindikat prisiljen uporabiti pravne postopke (kot v primerih neizplačevanja nadobveze in neizvajanj napredovanj, ki so UM nazadnje stale okoli 8 milijonov evrov) javnost pa že zdaj obveščamo, da odgovornost za materialne posledice pravnih postopkov v v celoti nosi izključno vodstvo univerze oz. rektor kot varuh zakonitosti.

 4. Skupščina Visokošolskega sindikata Slovenije je sprejela jasno stališče, da sindikat ne podpira zakonodajnih sprememb, na katere po izjavah na organih UM sodeč stavi rektor in ki bi legalizirale in legitimirale obstoječe prakse. Nasprotno, rešitev vidimo v še večjem poenotenju in uporabi legalnih načinov nagrajevanja znotraj obstoječega plačnega sistema, pri čemer favoriziranje profitnih dejavnosti na ustanovi, kot je univerza, ne pride v poštev. Če ministrstvo s svojimi deklariranimi stališči o družbeni vlogi javnih univerz in transparentnosti njihovega delovanja misli resno, od njega pričakujemo, da ne bo uzakonjalo dodatnih privilegijev (npr. v obliki t. i. dvojnih plač) in spodbujalo podivjane pridobitne logike, ki univerze preobraža v (polzasebna) podjetja. Namesto da frazari o avtonomiji in prek svojih predstavnikov pomaga zapirati seje organov za javnost, naj ministrstvo dejavno prevzame svoj del odgovornosti, ali pa naj se zamisli in potegne ustrezne politične konsekvence.

red. prof. dr. Marko Marinčič, predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije

izred. prof. dr. Marija Javornik Krečič, predsednica VSS na Univerzi v Mariboru

Maribor, 21. 11. 2019

Ob rektorskih volitvah na Univerzi v Mariboru

V Visokošolskem sindikatu Slovenije (VSS) smo zadovoljni, ker so lahko na izid volitev za rektorja Univerze v Mariboru vplivali tudi nepedagoški delavci in študenti, ki imajo po novem neposredno volilno pravico (brez netransparentnega in zlorabam prodvrženega sistema elektorjev). Ta nova ureditev je skupni dosežek VSS in ŠOS. Nepedagoški delavci so svojo novo pravico v zelo veliki meri izkoristili in jim za to izrekamo priznanje. Udeležba študentov sicer ni bila izrazito visoka, vendar bistveno višja kot v času, ko so volili elektorji. Svoje mnenje so tako lahko izrazili študenti, ki razmišljajo o prihodnji usodi univerze in jim niso tuji širši družbeni razmisleki. Neposredne študentske volitve so tudi naložba za morebitne prihodnje priložnosti, ko bodo lahko študenti z opredelitvijo o rektorskih kandidatih odločali o svojih temeljnih interesih.

Novemu rektorju prof. dr. Zdravku Kačiču iskreno čestitamo, da mu je uspelo kot posamezniku premagati skoraj celotno (pro)rektorsko ekipo. Prepričani smo, da so k temu veliko pripomogla tudi dogajanja na rektoratu, ki so pomenila neposredno ogrožanje človeške integritete, še posebno integritete žensk. Upamo, da bo novemu rektorju uspelo tudi v vodstvenih organih vzpostaviti dobre medčloveške odnose in akademsko kulturo, ki ne bo pomenila le osnovne korektnosti, temveč bo lahko za zgled tudi drugim javnim ustanovam.

Za dober rezultat čestitamo tudi drugouvrščenemu Žanu Janu Oplotniku, ki je bil kot prorektor izrazito odziven, naklonjen socialnemu dialogu in je pokazal veliko razumevanja za realne probleme zaposlenih.

Od novega rektorja pričakujemo, da bo ta dialog ohranil in ga dvignil še na višjo raven. Prepričani smo, da se bo držal predvolilnih zavez glede ohranjanja sedanje ravni pravic zaposlenih, obenem pa ga vabimo h konkretnim pogovorom o tem, kakšna naj bi bila prihodnja ureditev slovenskega visokega šolstva. Skupaj z vodstvom Univerze v Ljubljani in, kot upamo, tudi Univerze na Primorskem, bi želeli v duhu univerzitetne avtonomije in ne glede na sestavo prihodnje vlade oblikovati predloge zakonodajnih rešitev, tudi kar zadeva področje univerzitetnega raziskovanja. Srednjeročni cilj VSS je samostojna kolektivna pogodba za visoko šolstvo.

Ljubljana, Maribor 14. 6. 2018

Visokošolski sindikat Slovenije

zanj

red. prof. dr. Marko Marinčič, predsednik

izr. prof. dr. Marija Javornik Krečič, predsednica Sindikata Univerze v Mariboru

Javna podoba Univerze v Mariboru: sestanek z vodstveno ekipo UM

Maribor, 13. 2. 2017

Na Univerzi v Mariboru je 13. 2. 2017 na pobudo UM potekal sestanek vodstvene ekipe UM (prorektorji, dekani, študentski predstavniki) s predstavniki reprezentativnih sindikatov. Na vabilu na sestanek je bila edina točka dnevnega reda Javna podoba UM. Zbrane je nagovorila tudi predsednica VSS SUM Marija Javornik Krečič:

Spoštovani rektor, dekani in dekanice,

Najprej bi se zahvalila za povabilo in za sestanek, ki pa je po naši oceni bistveno prepozen ter vsebinsko zgrešen. Do sestanka je namreč prišlo šele v trenutku, ko imate pred sabo račun, račun za epiloge pravnih postopkov, v katere je zaposlene potisnilo vodstvo UM, in račun za nepripravljenost na socialni dialog. In če že na začetku izpostavim bistveno: ta račun, predvsem pa odločitve vodstva univerze, ki so do njega pripeljale, so glavni in edini razlog za slabo medijsko podobo UM v javnosti. Kljub temu dejstvu se še vedno ne pogovarjamo o tem, o čemer bi se morali (pravzaprav že pred leti):

·        o vzpostavitvi zakonitosti, spoštovanju predpisov in zakonov,

·        o popravi krivic (npr. z izdajo ustreznih Aneksov in izplačili za nezakonito nenapredovanje zaposlenim na UM),

·        o odgovornosti,

·        o spoštovanju interventne zakonodaje in vladni zavrnitvi avtentične razlage, iz česar je jasno, da se moramo pogovarjati o rektorskih volitvah, ki morajo biti letos – torej v letu 2017,

·        o Pravilniku o napredovanju na UM in kakšne posledice bi imela ad hoc razveljavitev za zaposlene, zato temu sindikati ostro nasprotujemo;

·        o tem, kaj bomo naredili, ker si naš delodajalec kot edini delodajalec v javnem sektorju v pripisuje diskrecijsko pravico, ki je ne po zakonu pa tudi po spornem Pravilniku sploh nima, in onemogoča napredovanja nepedagoškim delavcem za 2 plačna razreda, čeprav je to predvidel v finančnih načrtih in glede na to prejel sredstva;

·        ali bomo govorili o tem, kje vidimo rezerve in kje prepoznavamo nepotrebno trošenje univerzitetnega denarja, medtem ko domnevno za zakonita izplačila tega denarja ni.

·        Ali bomo govorili o priznanju, da se je končno dokazalo, da je avtonomija tudi na mariborski univerzi omejena z zakoni in pravnim redom v RS? Da univerza niso fevdi, vrtički, ali - če želite - zasebne korporacije, kjer lahko vodilni delajo povsem po svoje (domnevno v imenu dobrega gospodarja, avtonomije ali izvoljenosti).

To so vprašanja, ki zanimajo sindikate in ta vprašanja bi morala biti na dnevnem redu. Prepričani smo namreč, da je njihovo odporanje in iskanje odgovorov nanje edino trdno zagotovilo, da se bo UM povzpela tudi po lestvici pozitivne medijske prepoznavnosti.

Ampak ne. Sem smo bili povabljeni, ker je vodstvo presodilo, da je javna podoba Univerze slaba in ker - kot smo lahko slišali v dosedanjih izvajanjih -, naj bi bili za to krivi sindikati. Zdi se, da so nekateri tukaj poponoma pomešali osnovne pojme: Ne razlikujejo namreč, da je po definiciji naloga in pristojnost poslovodstva, da skrbi za finančne pogoje in zakonitost odločitev na instituciji, vloga sindikatov pa je, da skrbijo za pravice zaposlenih,

V iskanju razlogov za obstoječe stanje (finančno, materialno in moralno) ter posledično javno podobo univerze ste se tako usmerili na napačno tarčo – na sindikate. Torej na tistega, ki je nezakonitosti DOKAZAL, in ne tistega, ki jih je ustvarjal in dolga leta ohranjal, ki je morda zanje ne samo dvignil roko, ampak jih celo izvajal. Želeli ste se pogovarjati o javni podobi univerze v Mariboru:

·        Kje ste bili, spoštovani dekani in dekanice, ki zdaj dajate pobude za srečanja in razpravljate o tem, kaj je primerno in kaj ne, ko je Visokošolski sindikat od nastanka 2012 naprej dajal nešteto pobud, da naj nas vodstva univerze in fakultet razumejo kot zaveznika v odnosu do financerja in v nastopanju univerze v širšem družbenem prostoru?

·        Kje ste bili, ko smo v postopkih sprejemanja pravnih aktov in odločitev na UM (pa tudi na ravni države) s svojim strokovnim delom podali mnoge predloge, s katerimi bi lahko probleme razrešili sami?

·        Kje ste bili, ko so eskalirali za akademski svet nepojmljivi ekscesi (mobing, spolno nadlegovanje, prodaja diplome) in so v javnosti ob vaši obnemelosti ali celo tihi podpori (v nekaj primerih pa tudi javni) sporočali vaša simbolna vrednostna sporočila o tem, kaj je prav in kaj je tu dovoljeno, sprejemljivo, na tihem pa celo normalno ali zaželeno?

·        Ali ste postavili vprašanje, zakaj nekdo na vodilnem mestu za promocijo te univerze prejema bržkone dvakrat višjo plačo kot vaši asistenti v laboratorijih in predavalnicah, vi pa naj ne bi imeli denarja za izplačilo njihovih plač?

·        Ali ste postavili vprašanje o spodobnosti kazenskega preganjanja za 6 mesečno zaporno kazen sindikalnega predstavnika, medtem ko ostanejo druge dokazane nezakonistosti brez obrazov in posledic?

·        Ali ste se zavzeli za odprti dialog, ko je rektor na senatu prepovedal razpravo – pa smo naslednji dan o tem brali v časopisih, ker so bili na seji mediji?

·        Kje ste bili, ko je VSS podajal svoja pravna stališča na sejah organov? Ste jih prebrali, ste kdaj o tem razpravljali. V obdobju od nastanka VSS smo posredovali 257 opredelitev o dogajanju in 116 strokovnih pravnih mnenj in stališč -- vsebinskih opredelitev o različnih problematikah (nadobveza, sistemizacija, napredovanja…), s katerimi smo poskušali najprej razrešiti probleme znotraj naše institucije. Tukaj. In kaj smo ob tem doživljali. Opravičujem se, ker bom spomnila na konkreten dogodek, za katerega se mi zdi, da najbolj plastično ponazarja odnos, ki ga je na tej univerzi v poskusih vzpostavitve dialoga doživljal sindikat. V razreševanju številnih individualnih primerov na eni od fakultet je eden od dekanov, ki je danes tukaj,  povedal (opravičujem se, ker gre za po mojem mnenju neprimerno izražanje, a bom citirala): ''da se poserje na pravno mnenje'' sindikata. Ja, to je odnos, ki smo da doživljali.

 In zdaj naj bi se celo zagovarjali zaradi slabe javne podobe univerze?

Šele ko smo namesto pogovora in soočanja vsebinskih argumentov izkusili aroganco, ignoranco, tudi pritiske in osebne diskreditacije, smo sprožili 4 kolektivne delovne spore, 18 individualnih tožb in 6 inšpekcijskih prijav, ki so rezultirale v dokazanih sistemskih nezakonitostih.

Rezultati strokovnega dela sindikata so dosežki za zaposlene – ne privilegiji, ne bohotenje in razkošje, zgolj in samo izenačitev izpolnjevanja OSNOVNIH obveznosti do zaposlenih – enako kot na drugih javnih univerzah v državi. Mi smo svoje delo opravili. Pa vi?

Želela bi povedati še tole: dejstvo je, da kljub izrazitemu negativizmu do sindikatov na tej univerzi, so sindikati pomemben javnopolitični dejavnik. V preteklem obdobju se je VSS profiliral kot resen in kredibilen dejavnik v slovenskem visokošolskem prostoru – če si to priznate ali ne, če vam je všeč ali ne. In to navkljub številnim oviram in pritiskom predvsem (ali zgolj) na UM. Vse uporabljene poti in možnosti, da smo dosegli odpravo sistemskih anomalij, so bile LEGALNE in LEGITIMNE. Ob tem smo ohranili svojo avtonomnost, ostali smo konsistentni in zavezani svojemu poslanstvu.

Želim vam sporočiti, kar vam sporočamo od prvega dne našega obstoja: podporo za prizadevanje za stabilno proračunsko financiranje z naše strani imate zagotovoljeno, ravnanje, poti in možnosti, ki jih pri svojem delu v skladu s svojim poslanstvom izbira sindikat, pa niso vaša izbira! Če boste v vodstvu UM ravnali zakonito, legitimno in etično ter pri tem spoštovali zaposlene in človekovo dostojanstvo, ki jim pritiče, se bo medijska podoba naše univerze nemudoma in brez posebnega napora izboljšala. Do izpolnitve teh pogojev in brez tega so vsa prizadevanja in vsi sestanki zaman.