Odprto pismo Visokošolskega sindikata Slovenije ministrstvu za visoko šolstvo in rektorjem
Ministrstvo za visoko šolstvo in
univerze vsako jesen začnejo usklajevanja razpisa za vpis na študijske
programe, ki določa število vpisnih mest na različnih študijskih področjih.
Pogajanja potekajo do začetka naslednjega leta, nakar vlada potrdi usklajeni
razpis in ta gre v objavo. Ta postopek dvostranskih usklajevanj med partnerji
je bil prvič povožen januarja 2021, ko je vlada na svoji seji zavrnila že
usklajeni dokument, ker je predsednik vlade zahteval dodatna vpisna mesta v
informatiki in na medicini, a ponudil dodatni denar. Akademska skupnost je takrat
protestirala z množično peticijo s 15.000 podpisi,
rektorji (med njimi sedanji minister Papič) pa so se pustili ponižati na Brdu
pri Kranju, kjer so morali v TV prenosu poslušati, da univerze izobražujejo
premalo obrtnikov in voznikov vlačilcev. Naslednjič je postopek usklajevanj
povozila sedanja vlada februarja letos, ko je vsilila dodatna vpisna mesta na
nekaterih netransparentno izbranih študijskih programih.
Tretji poseg v utečeni postopek se
je zgodil 12. 10. 2023, ko je vlada potrdila Usmeritve za pripravo načrta izvajanja študijske dejavnosti
za študijsko leto 2024/2025. S tem
dokumentom je univerzam odredila, na točno katerih študijskih področjih naj
povečajo vpis, naložila pa jim je tudi krčenje vpisa na nekaterih drugih
študijskih programih, njihovo prestrukturiranje in celo ukinitev, kot je nekaj
minut pisalo v Facebook objavi (v prilogi), preden jo je samocenzura popravila.
Takšna oblastna gesta krši načelo dvostranskih pogajanj med partnerji in jih
onemogoča na samem začetku. Enako je Golobova vlada naredila z določbo Zakona o
izvrševanju proračuna, da usklajevanja plač z inflacijo v letu 2024 ne bo,
čeprav je to predmet pogajanj s sindikati in ena najbolj perečih točk v zadnjem
času.
Po naših informacijah naj bi
usmeritve za večanje in manjšanje vpisa veljale ne samo za naslednje študijsko
leto, kot izhaja iz imena dokumenta, temveč tudi za naslednje štiriletno
obdobje financiranja študijske dejavnosti, 2025–2029.
Javnosti ni znano, na podlagi
katerih analiz je ministrstvo pripravilo seznam deficitarnih študijskih
področij. Vsebinsko je neprepričljiv, saj na njem manjkajo nekatera področja
(npr. radiološko inženirstvo), so pa na njem tudi taka, kjer je izobraženega
kadra dovolj, a beži iz poklica zaradi slabih začetnih plač in slabih delovnih
pogojev; tega problema pač ni mogoče rešiti z vpisno politiko. Na drugi strani
dokument nalaga univerzam, naj skrčijo ali ukinejo nekatere druge študijske
programe. Vladna obrazložitev je škandal, saj utemeljuje posege z natolcevanji,
da se nanje vpisujejo fiktivni študentje, ki jih zanima začasni status in ne
študij. Razlogi, zakaj študentje ne opravijo študijskih obveznosti,
so lahko različni, med njimi je tudi težavnost določenega študijskega programa.
Problem zlorab študentskega statusa je kompleksen in ga je treba reševati na
različnih ravneh. Kriteriji za obstoj študijskih programov pa morajo biti
ločeni od tega in strokovni. Avtokratska zahteva po
ukinjanju nekaterih študijskih programov
predstavlja nezaslišan poseg v akreditirane programe, ki se izvajajo po
ustreznih standardih, saj onemogoča možnost izobraževanja in pridobivanja znanj
na posameznih področjih vsem tistim dijakom oziroma študentom, ki so si takšno
področje izbrali.
Bistvo vladnega seznama deficitarnih
in suficitarnih študijskih področij je v tem, da pomeni navodilo za dodatni varčevalni
program univerz. Vlada je že lani in predlani posegla v vpisno politiko
univerz, a je zagotovila dodatni denar za dodatna zahtevana vpisna mesta.
Tokrat je ta dodatni namenski denar ukinila in ga prenesla v pasovna sredstva,
toda njihov dvig je manjši od inflacije in delež proračunskih sredstev za študijsko dejavnost v BDP
spet upada. Vlada z omenjenim dokumentom sporoča univerzam, naj si same
zagotovijo dodatni denar za dodatna vpisna mesta na deficitarnih področjih s
kanibalističnim krčenjem in ukinjanjem drugih študijskih programov. Vladno
ukazovanje univerzam, katera študijska področja je treba ukiniti, je škandal,
ki kaže, da minister ne razume, kaj je univerza, čeprav prihaja z nje. Takšnega
ministra in takšnega ministrstva pač ne potrebujemo. Ministrstvo za visoko
šolstvo bi moralo biti varuh javnega interesa in univerzam bi moralo zagotoviti
materialne pogoje za to, da razvijajo vsa študijska in raziskovalna področja po
avtonomnih akademskih kriterijih.
Stvar pa je še bolj zapletena, če
držijo naše informacije, da so bili rektorji v resnici vključeni v pogovore o
tem dokumentu, pa čeprav mimo organov in članic univerz. Upamo, da načrti za
kanibalistično prerazporejanje vpisnih mest in denarja med članicami niso
nastali kar na samih univerzah, ki bi se nato skušale skriti za oblastnim aktom
neoliberalne vlade. Če ni bilo tako, verjamemo, da bodo rektorji pojasnili
svojo vlogo in se kritično opredelili do vladnega dokumenta.
Visokošolski sindikat Slovenije zato
zastavlja resornemu ministrstvu in rektorjem naslednja javna vprašanja:
1.) Kakšen je status dokumenta Usmeritve za pripravo načrta izvajanja
študijske dejavnosti za študijsko leto 2024/2025 glede na uveljavljen
vsakoletni postopek pogajanj med ministrstvom in visokošolskimi zavodi o
razpisu za vpis na študijske programe? Je oblastni ton dokumenta, s katerim
vlada univerzam nalaga določeno vpisno politiko, nekaj običajnega za omenjeni
postopek pogajanj?
2.) Ali dokument nalaga tudi
ukinjanje študijskih programov, ali je šlo samo za pomoto službe za stike z
javnostmi?
3.) Na podlagi katerih analiz je bil
pripravljen seznam študijskih področij, kjer naj bi univerze zvišale ali znižale
število vpisnih mest ali celo prestrukturirale oz. ukinile študijske programe?
4.) Ali je dokument nastal v dialogu
z rektorji? Kakšno je njihovo stališče do njega?
Pričakujemo, da bo MVZI poleg
pojasnil takoj objavilo sam dokument in analize, na podlagi katerih je nastal.
Visokošolska in širša javnost jih že nestrpno pričakujeta.
15. 10. 2023
Gorazd Kovačič, predsednik VSS
