torek, 13. februar 2018

Ob stavki SVIZ: proti poklicnemu cehovstvu




Sporočilo za javnost ob stavki sindikata SVIZ

V Visokošolskem sindikatu Slovenije ostro nasprotujemo vsem poskusom izvršne oblasti in neposrednih delodajalcev, da bi sindikatom ali posameznikom omejili ustavno pravico do stavke. Zato protestiramo proti gesti Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ki je skušalo stavko  sindikata SVIZ ovirati in diskreditirati z okrožnicami in javnimi sporočili o tem, da bodo šole in vrtci na dan stavke odprti. Tak pritisk na javne uslužbence in starše je neokusen in uperjen zoper ustavno pravico do stavke.

Ker so nekateri lansirali v javnost netočno informacijo, da danes poteka tudi stavka na univerzah in da je cilj stavke izboljšanje plač vseh zaposlenih v izobraževanju, želimo javnost obvestiti o nekaterih ključnih dejstvih. SVIZ in Neodvisni sindikat delavcev ljubljanske univerze ne organizirata stavke na univerzah, temveč zaposlene le vabita na shod. Vodstva univerz in delavci niso bili obveščeni o kraju in času stavke, npr. na delovnem mestu, na shodu itd. Vendar to spričo ustavne pravice do stavke ni odločilno. V vsebinskem pogledu je ključna presoja vsakega posameznika o vsebini stavkovnih zahtev. Žal obstajajo bistvene konceptualne in vsebinske razlike med stavko, ki jo je Visokošolski sindikat skupaj s 15 drugimi sindikati organiziral 24. 1., in med SVIZovo današnjo stavko:

1. Zahteve SVIZ-a, ki niso bile javno objavljene, a so bile posredovane vladi, niso bile usklajene z nikomer, še posebno ne z največjim sindikatom v visokem šolstvu. Zato ne preseneča, da dajejo izrazito prednost nižjim ravnem izobraževanja, kjer predvidevajo zvišanja plač za 3-5 plačnih razredov. Ker smo v visokem šolstvu tudi sami izobraževalci učiteljev, se jasno zavedamo podcenjenosti tega poklica in si želimo, da bi se njegov položaj izboljšal. Obenem pa na moremo spregledati, da je že trenutno visokošolski lektor ali asistent, ki izobražuje bodoče učitelje, v veliki večini primerov plačan bistveno slabše kot učitelj v osnovni šoli. Da bi se to nesorazmerje še poglabljalo, namesto da se odpravi, se nam ne zdi sprejemljivo.

2. SVIZ pri učiteljih predvideva nadomestitev starih delovnih mest z novimi, na katera bodo nujno premeščeni vsi učitelji s strokovnim izpitom, torej vsi. V primeru visokošolskih učiteljev pa ne gre za nadomestitev slabše plačanih delovnih mest z novimi, temveč za uvajanje vzporednih delovnih mest, na katera bodo premeščeni samo nekateri, in sicer po presoji dekanov. Tako delovno mesto, ki mu še najbolj ustreza poimenovanje "dober prijatelj bogatega dekana", zavračamo in namesto njega zahtevamo enoten dvig vseh za 4 plačne razrede. Hkrati s tem zavračamo pritiske vlade, naj se dekane-profesorje nadomesti z dekani-menedžerji. Dekanom je treba omogočiti, da poleg vodstvenega deloma še naprej opravljajo tudi pedagoško in raziskovalno delo in da so glede na odgovornost svoje funkcije ustrezno plačani.

3. Zahteve SVIZ povsem izključujejo skupino J, tj. administrativne in tehnične delavce, pri katerih VSS in koordinacija 16 sindikatov zahtevata dvige za 2-3 plačne razrede, tudi pri tistih pod 26. plačnim razredom, ki so bili deležni premajhnih povišanj, pa za 2 plačna razreda. Predlog SVIZ-a glede zvišanega regresa za najnižje plačane se nam ne zdi ustrezen, saj učinkuje karitativno. Poleg tega je zvišanje regresa mogoče doseči le na krovnih pogajanjih vseh sindikatov, ki jih SVIZ zavrača. Namesto višjega regresa je potrebno čimhitrejše usklajevanje najnižje plače z minimalno.

4. V skladu z dogovorom decembra 2016 zahtevamo takojšnji začetek odpravljanja varčevalnih ukrepov po ZUJF-u, zlasti linearnega znižanja plač za 8 %. Na ta način bi bili vsi dobili nazaj, kar jim je bilo odvzeto, obenem pa bi se najnižji plačni razred skoraj izenačil z minimalno plačo.

Čeprav smo načeloma solidarni s sindikati kot interesnimi organizacijami, ki si prizadevajo za boljši položaj svojih članov, je cehovski oz. poklicno interesni pristop v nasprotju z našim razumevanjem poslanstva sindikatov v današnjem svetu. Hegemonijo večjih poklicnih skupin nad manjšimi in v škodo manjših zavračamo. Prepričani smo, da je prihodnost sindikatov samo v sodelovanju, tudi v sodelovanju s sindikati zasebnega sektorja, ki so se pri izboljševanju svojega položaja že pogosto v preteklosti učinkovito naslonili na sindikate javnega sektorja. Značilen primer take soodvisnosti je vprašanje minimalne plače. Prebivalci naj zaposlene v javnem sektorju še naprej razumejo kot izvajalce zdravstvenih, izobraževalnih, varnostnih, socialnih in drugih storitev, ki jih nujno potrebujejo, ne pa kot grupacije, ki se druga zoper drugo prerivajo za večji delež javnega proračuna. Zato nasprotujemo logiki ozkih poklicnih interesov ter hegemoniji "prebivalcem nevarnih" in številčnih poklicev nad maloštevilnimi in "neškodljivimi". V ospredje postavljamo smiselna razmerja med delovnimi mesti, ki jih ta hip predvideva enotni plačni sistem. Poleg tega odločno zahtevamo, da se izpolni tretja točka zahtev naše koordinacije, po kateri mora vlada za višje plače zagotoviti tudi dodatna sredstva. Nikakor ne bomo pristali na to, da bi sindikati, ki so blizu posameznim vladnim strankam, črpali iz državnega proračuna v škodo drugih dejavnosti, ki bi bile ob zvišanju plač prepuščene same sebi in izročene na milost in nemilost trgu.

Zato SVIZ in druge sindikate Konfederacije javnega sektorja pozivamo, da resno razmislijo o smiselnosti tolikšne fragmentacije stavk in sindikalnih zahtev in se vrnejo k skupnim pogajanjem, ki jih narekuje veljavni Zakon o sistemu plač v javnem sektorju. Sindikalni darvinizem, ki ga je vlada dr. Cerarja sprožila z zdravniškim dogovorom, je treba ustaviti zaradi odgovornosti do uporabnikov javnih storitev. Če je neodgovorna in anarhična vlada, bodimo odgovorni vsaj mi!

14. 2. 2018

Visokošolski sindikat Slovenije
zanj dr. Marko Marinčič

petek, 09. februar 2018

Pripombe na nacionalni reformni program 2018

Vlada je pripravila osnutek Nacionalnega reformnega programa za leto 2018 in nam ga februarja 2018 poslala v mnenje. Podali smo dve pripombi.
Osnutek NRP vsebuje čuden zapis, ki prikazuje, kot da je visoko šolstvo v Sloveniji primerjalno gledano dobro financirano in v prednosti pred nižjimi ravnmi izobraževanja. Predlagali smo popravek in to, da naj se država v NRP zaveže k hitrejši rasti proračunskega financiranja visokega šolstva.
Poleg tega osnutek NRP povzema že pripravljeni predlog novega zakona o raziskovanju, ki zlasti prek instituta delovne uspešnosti omogoča izplačevanje do 200 % osnovne plače. Zavzeli smo stališče, da je tak institut treba urediti v ZSPJS, podrobnejša ureditev bi sodila tudi v kolektivno pogodbo.
MIZŠ je v končni verziji NRP večinoma upoštevalo naše pripombe.