Visokošolski sindikat Slovenije začenja s pripravami na nadaljevanje stavke

 

Visokošolski sindikat Slovenije je 9. 3. 2022 izvedel prvo samostojno stavko v visokem šolstvu. S stavko je zahteval predvsem 1.) zagotovitev normalnih delovnih pogojev z opredelitvijo za razvite visokošolske sisteme značilnih individualnih pravic v kolektivni pogodbi, 2.) odpravo dokazljivih plačnih krivic pri nekaterih skupinah delavcev v visokem šolstvu in 3.) dvig vseh plač v visokem šolstvu, če bo vlada omogočila plačne privilegije kakšni drugi poklicni skupini.

Vlada je sindikatu sredi septembra poslala izhodišča za dvoje pogajanj: o razrešitvi stavkovnih zahtev sindikata SVIZ in o razrešitvi stavkovnih zahtev Visokošolskega sindikata Slovenije. Ta izhodišča so izrazito asimetrična, saj pogajanja o plačnih zahtevah VSS usmerjajo na krovno pogajalsko skupino z argumentom, da se nanašajo na plačni sistem kot celoto. Toda isti dokument sočasno priznava poseben status in ločeno obravnavo zahteve SVIZa po uvedbi četrtega naziva v šolstvu in vzgoji, čeprav gre za precedens v enotnem plačnem sistemu. Ta bo vzgojiteljem in šolnikom omogočil podaljšanje poti napredovanj vse do višine plače izrednega profesorja, in to kljub neprimerljivi zahtevnosti dela in pogojev za napredovanje.

Kar zadeva odnos do plačnih zahtev visokega šolstva, se ta diskriminatorni odnos ujema s politiko, ki ji je vlada sledila v nedavnih krovnih pogajanjih o plačah v javnem sektorju. Iz pogajanj, ki so bila prvotno namenjena blaženju posledic inflacije, se je izcimil dogovor, ki v povsem neprimernem kontekstu legitimirali parcialne interese zdravništva in šolstva. Odprava »stropa« (omejitev na 57. plačni razred) in uvedba »četrtega naziva« v vzgoji in izobraževanju pomenita stihijski poseg v temelje obstoječega plačnega sistema v javnem sektorju in sta neposreden prispevek k njegovemu rušenju. Poleg tega ustvarjata nova nesorazmerja, ki so poniževalna do dejavnosti visokega šolstva, torej dejavnosti, ki je za intelektualni, kulturni in ekonomski razvoj skupnosti ključna.

S tem zaničljivim odnosom do univerzitetnih delavk in delavcev se žal v celoti ujemajo tudi vladna izhodišča do neplačnih zahtev VSS, o katerih naj bi se pogajali z resornim ministrstvom. Za celo vrsto legitimnih zahtev sindikata vladna stran trdi, da ne morejo biti predmet urejanja v kolektivni pogodbi, čeprav gre za tipične teme kolektivnega dogovarjanja, ki urejajo značilne oblike dela v visokem šolstvu in akutne probleme.

VSS je na prvih dveh sejah pogajanj o razrešitvi svojih stavkovnih zahtev 29. 9. in 7. 10. 2022 dodatno utemeljil svoje zahteve in zavrnil vladna pogajalska izhodišča. Pogajalska skupina MIZŠ se je zavezala pridobiti vsebinsko nov mandat do naslednje seje pogajanj. Na seji  21. 10. 2022 pa smo ugotovili, da MIZŠ nima novih pogajalskih izhodišč. Celo pri edinem približevalnem predlogu je pisno pojasnilo, da zanj nima vladnega mandata. Očitno je, da se MIZŠ pogaja na način zavlačevanja v škodo vseh zaposlenih v visokem šolstvu in celotne dejavnosti, za katero je neposredno pristojno.

Še več, vladna stran z vztrajanjem pri zavračanju pogajanj o ureditvi delovnih obveznosti visokošolskih pedagogov in materialnih stroškov sobotnega leta v kolektivni pogodbi in o dvigu plač visokošolskih sodelavcev brez doktorata vladna stran neposredno krši svoje zaveze iz dogovora iz julija 2017 (Ur. l. RS, št. 45/17) in celo krovni dogovor z dne 13. 10. 2022, na katerem se črnilo še ni posušilo.

Zaradi podcenjujočega in tudi žaljivega odnosa MIZŠ do potreb visokega šolstva, neutemeljenega zavračanja stavkovnih zahtev Visokošolskega sindikata Slovenije in zaradi vladne diskriminatorne obravnave sindikatov ter nespoštovanja zavez, je predsedstvo VSS sprejelo sklep o začetku priprav na nadaljevanje stavke v visokem šolstvu. Organi VSS se bodo o datumu in obliki stavke ter morebitnih dopolnitvah stavkovnih zahtev odločili v kratkem. Pri tem bodo upoštevali tudi posledice vladnega zrušenja enotnega plačnega sistema in podelitve plačnih privilegijev izbranim skupinam javnih uslužbencev, ki jih je vlada že izvedla ali jih v kratkem še bo. V novih okoliščinah bomo našo tretjo stavkovno zahtevo, ki zadeva ustrezna plačna razmerja, nadgradili v zahtevo po novih uvrstitvah delovnih mest, ki so neposredno primerljiva s tistimi v zdravstvu in šolstvu, in uvedbi takšnih delovnih mest v skupinah J in B, ki bodo odražala zahtevnost dela na univerzi.

V Ljubljani, Mariboru in Kopru, 27. 10. 2022

Za Visokošolski sindikat Slovenije,

dr. Gorazd Kovačič, predsednik

Novela ZViS (Papič), 2022

MIZŠ je takoj po začetku mandata 2022-2026 pripravilo novelo Zakona o visokem šolstvu, ki naj bi uredila pravne vrzeli, na katere sta opozorila ustavno in računsko sodišče: določitev visokošolske javne službe, določitev možnosti pravne subjektivitete članic univerz, delovno mesto, na katerem lahko dekan opravlja funkcijo, in vodenje evidenc podatkov v bazi eVŠ. Predstavnik VSS v delovni skupini je opozarjal, da so določbe o pravni subjektiviteti članic univerze, ki so namenjene zakonskemu pokritju ureditve UL, preohlapne.

1.) Ne določajo, čemu je lahko namenjen poslovni presežek iz tržne dejavnosti (medtem ko skušajo kritje izgube v njej prevaliti na državo), in zdi se, da je takšno besedilo namenjeno temu, da prepreči financiranje primanjkljaja pri opravljanju javne službe s presežki iz tržne dejavnosti. 2.) Prav tako novela ne določa, kakšen pravni status pravzaprav imajo članice univerze, kadar imajo po statutu univerze pravno subjektiviteto pri izvajanju tržne dejavnosti. Kaže, da ne bodo imele statusa javnega zavoda, temveč neki sui generis status, kar vodi v vrsto nejasnosti in zapletov. Med drugim to lahko pomeni izključitev iz javnega plačnega sistema, glede na to, kako njegov veljavnost določa 2. člen ZSPJS. 3.) Pokritje komercialnih interesov v visokem šolstvu novela nadgrajuje s členom brez posebne obrazložitve, ki omogoča ustanavljanje podjetij v lasti visokošolskih zavodov.

Po mnenju VSS novela prinaša opustitev koncepta javne univerze kot neprofitne ustanove.

Delovna skupina za uskladitev besedila novele je v septembru 2022 ekspresno zaključila z delom na vsega dveh sejah. Pripombe predstavnika VSS niso naletele na posluh. MIZŠ je besedilo brez bistvenih popravkov poslalo v javno obravnavo. V tej je VSS 14. 10. 2022 podal naslednje pripombe:

"V javnost posredovani Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu, 29. 9. 2022 (EVA 2022-3330-0117) naj bi bil po zagotovilih predlagatelja predvsem odgovor na pravne negotovosti, ki sta ju v preteklosti zaznala ustavno in računsko sodišče. To drži v vseh primerih razen v enem: v noveli se je naknadno, v drugem krogu razprave v delovni skupini, pojavil tudi člen, ki univerzam omogoča ustanavljanje gospodarskih družb kot posebnih pravnih oseb. Ta člen ni le ohlapen (obrazložitve npr. sploh nima), temveč dobro ponazarja interesno pristranskost predlagateljev, ki so se v noveli omejili na tematike v interesu komercialnih dejavnosti znotraj univerze, problematike, ki zadevajo akademsko skupnost samo, pa so odložili v nedoločeno prihodnost.

Predvsem pa moramo izraziti zadržano stališče do predlagane ureditve pravne subjektivitete univerze in članic. V primeru, ko bi se posamezna univerza (s tem je najbrž mišljena predvsem ali samo UL) odločila, da na podlagi novele članicam statutarno podeli samostojno subjektiviteto na področju "tržnih" dejavnosti, se lahko s tem zamegli sam pojav presežka. Ta se namreč po Zakonu o zavodih (48. člen) sme uporabiti le za opravljanje in razvoj dejavnosti, pri čemer je jasno, da je presežek mogoče opredeliti šele na podlagi celotne bilance. Tak je bil tudi smisel 78. člena ZVIS, ki se z novelo črta. Zdi se, da skuša novela v 6.b členu to ključno problematiko zaobiti z ločevanjem presežkov v "javni" in "tržni" dejavnosti, pri čemer o namembnosti "tržnih" presežkov ne pove ničesar. Neprepričljivost ločevanja postane očitna z 10. odstavkom, ki hipotetični problem primanjkljaja, nastalega v tržnih dejavnostih, prelaga na ustanovitelja, torej državo.

Menimo, da novela vprašanja ne rešuje na pregleden način, saj v primeru dejavnosti, ki niso javna služba, sploh ne opredeljuje razmerja med univerzo kot zavodom in članico. Članica bi imela po novi dikciji nekakšno ne povsem jasno določeno dvojno subjektiviteto, ki bi temeljila zgolj na lastnem transakcijskem računu. Pri tem tudi ni jasno, kakšne bi bile posledice 2. odstavka spremenjenega 10. člena, da članice niso posredni proračunski uporabniki, kadar izvajajo tržno dejavnost. Glede na 1. točko 2. člena ZSPJS bi to pomenilo izvzem iz javnega plačnega sistema.

Upamo, da bosta Vlada in Državni zbor kot ustanovitelj državnih univerz skupaj s svojimi pravnimi službami tem problematikam posvetila dovolj pozornosti, saj se ob vseh pravnih negotovostih, ki jih novela na novo ustvarja, pojavlja neprijeten občutek, da Slovenija s to novelo dokončno opušča koncept javne univerze kot neprofitne ustanove."

Gradiva so dostopna na tej povezavi.

Izjava ob zaključku pogajanj o dvigu plač v javnem sektorju: Vlada ruši enotni plačni sistem in samo sebe

Pogajanja o dvigu plač v javnem sektorju, ki so potekala od junija, so bila zastavljena kot pogajanja o ohranitvi vrednosti dela vseh javnih uslužbencev glede na povišano stopnjo inflacije. Delno so skušala odpraviti tudi nesorazmerja, ki so nastala novembra lani z dvigom plač v delu zdravstva in socialnega varstva, in problem delovnih mest pod minimalno plačo, glede česar vlada žal ni pristala na odločnejše korake. Glavni problem jesenskega dela pogajanj je bil v tem, da sta vlada in del vplivnih poklicnih sindikatov hotela rezervirati slabo polovico od vsote 580 milijonov evrov, ki naj bi bila namenjena uskladitvi plač vseh javnih uslužbencev z inflacijo, za privilegije ozkih poklicnih skupin, medtem ko se je skupina sindikatov pod vodstvom Jakoba Počivavška zavzemala za enoten ključ razdelitve denarja. Čeprav je vlada na koncu pristala na bolj enakomerno razdelitev denarja, je cilj favoriziranja privilegijev nekaterih žal ostal v končnem besedilu parafiranega dogovora. V javnosti trenutno odmeva odprava plačnega stropa v korist zdravnikov in drugih najbolje plačanih javnih uslužbencev, s čimer bi ti v perspektivi dobili do petkrat večje povišanje plač, kot bo znašala aktualna uskladitev plač z inflacijo. Odprava plačnega stropa bi povzročila tudi nesorazmerja znotraj akademske skupnosti, saj bi znanstveni svetniki močno prehiteli redne profesorje in rektorja. Manj znano je, da je na drugem mestu prioritet v dogovoru uvedba četrtega naziva v šolstvu in vzgoji, česar nima nobena druga poklicna skupina. Šolnikom in vzgojiteljem se z dodatnim nazivom obeta podaljšanje poti napredovanj vse do višine plače izrednega profesorja. To ne bo ostalo brez posledic.

Vlado smo nekateri udeleženci pogajanj večkrat opozorili, da bo s strežbo parcialnim interesom posameznih vplivnih sindikatov le še okrepila (in ne pomirila) medsindikalno rivalstvo. Kljub temu vztraja na tej poti. Ne samo zato, da bi se rešila napovedane Fidesove stavke, temveč je vse bolj jasno, da vlada zavestno ruši enotni plačni sistem. Morda zato, ker računa, da bo v socialnih nemirih v javnem sektorju, ki jih spodbuja, lažje vsilila reformo plačnega sistema. V Visokošolskem sindikatu Slovenije ocenjujemo, da se ji to ne bo posrečilo, temveč bo prek rušenja enotnega plačnega sistema zrušila samo sebe.

Visokošolski sindikat Slovenije ne bo sodeloval pri podpisovanju dokumentov, na podlagi katerih namerava vlada uveljaviti privilegije za politično najmočnejši poklicni skupini v javnem sektorju, zdravnike in šolnike. Odprava plačnega stropa v korist najbolje plačanih javnih uslužbencev hkrati s tem, ko vlada ni bila pripravljena bolje poskrbeti za najslabše plačane, ki ne vedo, kako bodo preživeli zimo, je nespodobna. Povzročila bo tudi to, da bo v prihodnje na voljo še manj denarja za reševanje problema uravnilovke na minimalni plači, ker bodo privilegiji pomenili velik strošek in ker bodo sprožali enake apetite drugih poklicnih skupin, nedvomno pa tudi funkcionarjev, saj bo zdravnik po novem lahko celo za en plačni razred presegel najvišji plačni razred, ki ga zasedata predsednika republike in vlade. V Visokošolskem sindikatu Slovenije upamo, da bo čim manj sindikatov sodelovalo pri tej sramoti.

 

V Ljubljani, Mariboru in Kopru, 6. 10. 2022

Za Visokošolski sindikat Slovenije,

dr. Gorazd Kovačič, predsednik