Odziv Visokošolskega sindikata Slovenije - Sindikata UL na objave najvišjih izplačil zaposlenim na Univerzi v Ljubljani na POP TV
Visokošolski sindikat poziva rektorja Univerze v Ljubljani, naj naroči revizijo in objavi revizijsko poročilo in naj dosledno uveljavi pravilnik, po katerem morajo zaposleni za delo prek svojih podjetij pridobiti dovoljenje rektorja in univerzi plačati prispevek
Visokošolska in širša javnost v zadnjih desetih dneh z
vznemirjenostjo spremljata objave prispevkov POP TV o visokih izplačilih
posameznim zaposlenim na Univerzi v Ljubljani (UL), o različnih spornih praksah
in o odzivih odgovornih. Visokošolski sindikat Slovenije (VSS) je že opozarjal na
sporne prakse na univerzah in se kritično odzival tudi pretekla razkritja
spornih izplačil na univerzah. Tudi tokrat pričakujemo, da bodo pristojni
organi razkrite sporne prakse raziskali, da bodo odgovorni v primeru odkritih
nepravilnosti ustrezno odgovarjali in da bo Ministrstvo za izobraževanje,
znanost in šport (MIZŠ) skupaj z univerzami in ob sodelovanju z drugimi
deležniki v visokem šolstvu in raziskovalni dejavnosti našlo rešitve, ki bodo v
prihodnje preprečile sporne prakse.
V VSS - Sindikatu UL ocenjujemo, da je objava podatkov o visokih izplačilih
pomembna, saj razkriva sporne prakse in pomanjkljivosti sistema, ki jih
omogoča. Prav tako odpira pomembna vprašanja o ustreznosti opredelitve javne
službe in tržne dejavnosti univerz, razmerja med njima in obsega tržne
dejavnosti. Sistem preprečevanja spornih praks in ureditev mora izhajati iz
jasnih odgovorov na navedena vprašanja. Potrebno je ločiti med izplačili, ki
imajo v javnem plačnem sistemu jasno funkcijo plačevanja dodatnega opravljenega
dela in so regulirana in omejena, ter izplačili, ki niso omejena, zlasti izplačili
na podlagi avtorskih in podjemnih pogodb, preko pogodb s povezanimi pravnimi
osebami ter izplačila delovne uspešnosti iz naslova prodaje na trgu. Ta
izplačila na univerzah večinoma izvirajo iz tržne dejavnosti, v nekaterih
primerih tudi iz evropskih raziskovalnih projektov. Novinarji so nakazali več primerov,
v katerih gre zagotovo za ekscesno visoka izplačila, toda ker javnost ne pozna
pogodb, lahko le ugibamo, ali je šlo za meritokratsko ovrednotenje dodatnega
dela, ali za zlorabo položaja ali pa za katerokoli od nians vmes. Ob medlem in
v marsikaterem primeru povsem neprimernem obrambnem odzivu odgovornih si
zunanja javnost razumljivo lahko ustvari vtis, da je v visokem šolstvu narobe vse
po vrsti.
Ugled UL in visokega šolstva je mogoče obraniti ali obnoviti
le z razčiščenjem spornih praks in s sprejemom pravil, ki jih bodo v bodoče
onemogočila. Novinarski prispevki so v povezavi z visokimi izplačili izpostavili
tri tipe spornih praks, ki jih sindikat zaznava tudi prek dialoga s članstvom.
1.) Med prejemniki visokih izplačil je nenavadno veliko
vodilnih oseb, med njimi dekanov, prodekanov, predstojnikov ožjih
organizacijskih enot (laboratorijev, inštitutov ipd.) ter tajnikov fakultet, ki
so polno zaposleni z upravljalskim delom. To utemeljuje sum, da pri nekaterih
visokih izplačilih iz tržnih virov ni šlo za meritokratsko ovrednotenje dela na
tržnih projektih in za pošteno razdelitev izplačil med vse sodelavce v timu,
temveč za zlorabo položaja za koncentracijo izplačil pri funkcionarjih oz. za
položajno rento. Nekateri med intervjuvanimi prejemniki visokih honorarjev so
izjavili, da so razpoložljiva sredstva razdeljevali enakomerno med sodelavce v
ožji organizacijski enoti, a objavljene številke tega ne potrjujejo in potrebno
bi bilo izvesti celovit pregled pogodb in izplačil.
2.) Še večji problem kot visoka izplačila iz tržne
dejavnosti, ki poteka prek fakultet, je tržna dejavnost, od katere bi fakultete
lahko nekaj imele, a jo profesorji speljejo v svoja zasebna podjetja, pri čemer
na trgu dosegajo višjo ceno prav zaradi svojega akademskega naslova in položaja
na fakulteti, s katere prihajajo. Zdi se, da je privatizacije bistveno več v
aplikativnih družboslovnih vedah kot v tehniki in naravoslovju, kjer za
opravljanje strokovnega in raziskovalnega dela potrebujejo drago laboratorijsko
opremo, a tudi tam morda obstajajo zaposleni, ki dejavnost svojih podjetij
izvajajo na fakultetni opremi. UL je po objavi najvišjih honorarjev v javnem
sektorju na Supervizorju leta 2016 sprejela pravilnik, ki zavezuje članice, da
sprejmejo realističen seznam dejavnosti, kjer velja konkurenčna klavzula,
zaposlene pa, da za opravljanje dejavnosti zunaj UL pridobijo rektorjevo
dovoljenje. Pogoj za izdajo rektorjevega dovoljenja je dogovor o plačevanju
prispevkov v razvojni sklad UL, kakršne morajo odvajati tudi prejemniki visokih
honorarjev znotraj UL. Zaradi bojkota nekaterih članic je senat UL sprejel
sklep, da morajo do predložitve realističnih seznamov fakultetnih dejavnosti
zaposleni pridobiti rektorjevo soglasje za vse svoje poslovne dejavnosti.
Vendar nekateri profesorji to ignorirajo, rektor pa proti njim ne uporabi
delovnopravnih sankcij.
3.) Nekateri posamezniki z obsežno tržno dejavnostjo
opuščajo svoje osnovno delo in nalagajo izvajanje poučevanja, za katerega sami
prejemajo plačo, podrejenim sodelavcem, npr. asistentom in mlajšim
raziskovalcem, pri temeljnem raziskovanju pa si pomagajo s prisvajanjem
avtorstev podrejenih kolegov. Tako izkoriščanje si zasluži delovnopravne in
kazenske sankcije.
Poudarjamo, da se navedene vrste praks med seboj nujno ne
izključujejo, saj smo prepričani, da pri izvajanju tržne dejavnosti, ne glede
na to, ali se opravlja v okviru fakultete ali v okviru lastnega podjema
posameznika, zaposlenega na univerzi, ni jasna razmejitev med izvajanjem nalog
v okviru pogodbe o zaposlitvi in morebitnim dodatnim delom, ki naj bi bilo
podlaga za dodatna izplačila, kar povečuje tveganje, da se tržna dejavnost
dejansko izvaja na račun osnovne, temeljne dejavnosti univerze, ki je javna
služba.
VSS - Sindikat UL poziva rektorja UL in druge pristojne institucije k
naslednjim konkretnim ukrepom za pravično ureditev razmer.
Ad 1.) Potrebno je razčistiti, ali je šlo pri visokih
izplačilih iz tržne dejavnosti za meritokratsko nagrajevanje opravljenega dela
ali za položajno rento. VSS - Sindikat UL zato poziva rektorja UL, da naroči revizijo
izplačil prek avtorskih in podjemnih pogodb ter povečanega obsega dela iz
naslova prodaje na trgu na vseh članicah Univerze v Ljubljani, prednostno pa na
tistih organizacijskih enotah, na katerih delujejo prejemniki visokih izplačil.
Revidira naj tudi poslovno razmerje med EF in zasebnega zavoda CPOEF, kamor je
EF prenesla znaten del svoje tržne dejavnosti. Rektorja tudi pozivamo, da revizijska
poročila javno objavi. Če se bo izkazalo, da so si nekateri funkcionarji
fakultet ali njihovih ožjih organizacijskih enot privoščili koncentracijo
izplačil iz tržnih sredstev, bo treba vrednost prispevkov vodij in ostalih izvajalcev
tržnih projektov opredeliti in zamejiti z enotnim pravilnikom UL, nato pa ga
predvsem dosledno izvajati in sankcionirati kršitve. Na nekaterih članicah so
takšne omejitve že predpisane. Morda bo revizija pokazala, da je potrebno tudi podati
naznanilo organom pregona.
Ad 2.) VSS - Sindikat UL poziva rektorja UL, da zahteva dosledno
spoštovanje določb pravilnika, ki omejuje nelojalno konkurenco profesorskih
podjetij fakultetam. Sklicevanje zaposlenih na pravico do svobodne gospodarske
pobude ne pretehta pravice delodajalca, da uveljavlja konkurenčno klavzulo, ki
je eden temeljnih instrumentov delovnih razmerij. Zaposleni morajo v zameno za
delodajalčevo soglasje z opravljanjem konkurenčne dejavnosti zunaj njega
pristati na plačilo ustreznega prispevka univerzi. Če veljavni pravilnik UL in
druga pravila UL niso dovolj jasna glede pogojev za opravljanje konkurenčne
dejavnosti ter delovnopravnih sankcij, naj jih UL revidira in dopolni.
Ad 3.) Zavedamo se, da je dokazovanje izkoriščanja
podrejenih sodelavcev z nalaganjem osnovnega dela nadrejenih nemogoče brez
pričanja vpletenih. Od večine tistih pedagogov in raziskovalcev na začetku
kariere, ki so pristali na izkoriščanje v upanju, da jim bo to sčasoma odprlo
vrata kariernega napredovanja, ne moremo pričakovati, da se bodo izpostavili in
s tem tvegali svoje karierno onemogočenje. Zato vidimo možnost za omejitev
zlorab v zakonski omejitvi kopičenja dodatnih izplačil poleg osnovne plače. Vrednost
pedagoške nadobveze (njen maksimum znaša 15 %) in dopolnilnega raziskovalnega
dela (maksimum je 20 %) sta že regulirana in omejena, potrebno pa je določiti
omejitve sklepanja avtorskih in podjemnih pogodb z lastnimi zaposlenimi ter
omejitve izplačil iz tega naslova. Če bi omejili višino seštevka izplačil iz pedagoške
nadobveze, dopolnilnega raziskovalnega dela ter avtorskih in podjemnih pogodb, npr.
na skupaj 50 % višine plače, bi tiste, ki opravljajo veliko tržne dejavnosti,
prisilili, da se odpovedo delu pedagoških in raziskovalnih ur v korist mlajših kolegov,
ki bi tako dobili več priložnosti za zaposlitev. Aktualna priložnost za takšno
omejitev je nastajajoča novela Zakona o visokem šolstvu.
VSS poziva MIZŠ, da se jasno opredeli do javnih razkritij in
predstavi tudi zakonske rešitve, ki bi v bodoče preprečile sporne prakse in
netransparentnost. Pozivamo ga, da preuči ustreznost definicije javne službe v
dejavnosti visokega šolstva ter razmisli o opredelitvi tržne dejavnosti in
njenega obsega v visokem šolstvu. Ob upoštevanju ustavno zajamčene avtonomije
univerz je treba vzpostaviti zakonodajni okvir, ki bo zagotavljal, da bodo
univerze lahko primarno v celoti izpolnjevale svoje temeljno poslanstvo
izvrševanja javne službe na področju pedagoškega in raziskovalnega dela, ki
nikakor ne sme biti kakorkoli podrejeno ali odvisno od tržne dejavnosti. Prvi
pogoj za to je vsekakor stabilno in zadostno proračunsko financiranje javne
službe.
V Ljubljani, 25. 10. 2019
dr. Gorazd Kovačič, predsednik VSS - Sindikata UL