četrtek, 12. oktober 2017

Odprto pismo Vladi o stroških dviga zdravniških plač

Sindikati javnega sektorja so v začetku septembra 2017 začeli pogajanja z vlado o odpravi plačnih anomalij nad 26. plačnim razredom in o odpravi novih plačnih anomalij, ki so nastale zaradi dviga zdravniških plač za 5-8 plačnih razredov. Vlada se je obnašala nenavadno. Na eni strani je kazala naklonjenost temu, da se pogajanja spustijo s krovne na resorsko raven in da tam morda pristane na dvige plač določenih poklicnih skupin z večjim političnim vplivom, četudi bi s tem nastala nova nesorazmerja znotraj enotnega plačnega sistema. Na drugi strani smo izvedeli, da je zavrnila izplačilo dodatnega denarja proračunskim uporabnikom zaradi odprave plačnih anomalij do 26. plačnega razreda, čeprav se je to pisno dogovorila s sindikati decembra 2016. Na tretji strani Vlada panično skriva podatke o letnem strošku dviga zdravniških plač in uvedbe instituta doplačila za delo preko normativov, ki so jih s stavkovnim sporazumom znižali. Ko je Pogajalska skupina sindikatov javnega sektorja ob pomembnem angažmaju VSS v začetku oktobra 2017 stopnjevala pritisk na vladno stran, naj se izjasni glede ključnih vprašanj, so prišle informacije, da se krovna pogajanja ustavljajo. Hkrati so se v vladnem predlogu proračuna za leto 2018 ponekod znašle nenavadne povišice, ki bi utegnile biti rezervacija sredstev za plačne dvige vnaprej izbranih poklicnih skupin. Kazalo je, da se namerava vlada lotiti dvigov plač brez sprostitve za to potrebnih dodatnih sredstev in s tem povzročiti finančno stisko zavodov in državnih organov ter okrepiti pritiske v smeri komercializacije in širitve samoplačništva, da pa je obenem pripravljena narediti izjemo v prid nekaterih močnih sindikatov. Zato je vodja PSSJS in predsednik KSS Pergam Jakob Počivavšek vladi poslal odprto pismo z vprašanji, na katera ni hotela odgovoriti prej za pogajalsko mizo.




12. 10. 2017

ODPRTO PISMO VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE

Spoštovani,
dne 2.10.2017 je potekala seja pogajalske komisije, na kateri naj bi se med drugim tudi nadaljevala pogajanja o odpravi preostalih anomalij pri vrednotenju delovnih mest v javnem sektorju, in v zvezi s tem je Pogajalska skupina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja (v nadaljevanju: PSRSJS) vladni strani tudi posredovala svoj predlog. Na seji je PSRSJS uvodoma izpostavila naslednja dejstva:
  • da je potrebno pri pogajanjih o vrednotenju delovnih mest, glede na dejstvo, da je v Sloveniji uzakonjen enoten plačni sistem v javnem sektorju, izhajati iz temeljnega načela, na katerem temelji enotni plačni sistem, to je enako plačilo za delo na primerljivih delovnih mestih;
  • da delodajalcem v javnem sektorju za odpravo že dogovorjene odprave anomalij niso bila zagotovljena dodatna sredstva, s katerimi bi izpolnili svoje obveznosti do zaposlenih, ki pomenijo povečan strošek dela;
  • da nekateri delodajalci v javnem sektorju svojih obveznosti iz sklenjenih aneksov h kolektivnim pogodbam še niso izpolnili in jih ob izplačilu plač za mesec september 2017 tudi ne bodo izpolnili, pri čemer so bile posebej izpostavljene bolnišnice;
  • da je vladni predlog odprave anomalij pri vrednotenju delovnih mest nad 26. plačnim razredom minimalističen in za nekatere dejavnosti praktično ne predvideva odprave anomalij na nobenem delovnem mestu, kar je v luči prej omenjenega načela enakega plačila za delo na primerljivih delovnih nesprejemljivo glede na dejstvo, da je prišlo do sprememb pri vrednotenju delovnih mest do 26. plačnega razreda in delovnih mest pooblaščenih uradnih oseb.
Ker smo v Pogajalski skupini reprezentativnih sindikatov javnega sektorja prepričani, da vladna stran neenakopravno obravnava zaposlene v javnem sektorju, ter s takšnim pristopom in prej sklenjenimi dogovori s posameznimi poklicnimi skupinami ruši enotnost plačnega sistema, smo od Vladne strani doslej neuspešno zahtevali podatke, ki bi omogočali objektivno presojo vladnih predlogov in morebitno prilagoditev naših protipredlogov in zahtev.
Zato javno pozivamo Vlado Republike Slovenije, da razkrije predvidene finančne posledice dogovora med Vlado in zdravniškimi sindikati, in sicer po posameznih postavkah, torej:
  1. finančne posledice spremenjenih uvrstitev zdravniških delovnih mest oziroma uvedbe novih, višje vrednotenih delovnih mest zdravnikov in zobozdravnikov,
  2. finančne posledice nagrajevanja zdravnikov in zobozdravnikov za preseganje dogovorjenih standardov in normativov, uveljavljenih s Kolektivno pogodbo za zdravnike in zobozdravnike,
  3. finančne posledice nagrajevanja iz naslova programa skrajševanja čakalnih dob in delež teh sredstev, ki bodo namenjena za nagrajevanje ostalih zaposlenih v zdravstvu, ki sodelujejo pri obravnavi bolnikov in poškodovancev, ki bodo obravnavani v okviru programa skrajševanja čakalnih dob,
  4. finančne posledice predlagane spremembe najvišjega plačnega razreda, ki ga je mogoče doseči z napredovanji iz 57. v 60. plačni razred.
Glede na to, da vladna stran od sindikalne strani vsakič znova zahteva predložitev finančnih posledic sindikalnih predlogov in jih iz tedna v teden preračunava (kar je razumljivo), se nam zdi po drugi strani popolnoma nesprejemljivo in nerazumljivo, da navedenih informacij o finančnih posledicah že sklenjenih dogovorov kljub večkratnim zahtevam sindikalne strani ne želi razkriti niti pol leta po sklenitvi dogovora z zdravniškimi sindikati. Transparentnost glede tega vprašanja je nujna predvsem glede na informacije o realizaciji nekaterih od navedenih postavk, ki jih v zvezi s tem dobivamo iz zdravstvenih zavodov.
V PSRSJS smo prepričani, da je potrebno za ohranitev ustreznih razmerij pri vrednotenju delovnih mest spremeniti vrednotenje številnih delovnih mest tudi nad 26. plačnim razredom, od katerih bo potrebno nekatere obravnavati še dodatno zaradi spremenjenega vrednotenja delovnih mest zdravnikov. Pogajanja o tem bi se morala pričeti že v mesecu maju 2017, pa vendar vladna stran vztrajno odlaga začetek pogajanj o tem, kljub temu, da smo prepričani, da je potrebno za doseganje razmerij znotraj enotnega plačnega sistema anomalije odpravljati glede na vrednotenje vseh delovnih mest v javnem sektorju. PSRSJS je bila sicer pripravljena dodatne predloge na delovnih mestih, primerljivih z zdravniškimi podati in obravnavati tudi po zaključenih pogajanjih o odpravi anomalij na delovnih mestih nad 26. plačnim razredom, vendar ocenjujemo, da vladni predlogi izpuščajo velik del javnih uslužbencev in rušijo enoten plačni sistem. Skrivanje podatka o pričakovanih finančnih posledicah dogovora z zdravniškimi sindikati skupaj z vladnimi predlogi odprave anomalij na delovnih mestih nad 26. plačnim razredom in na delovnih mestih, primerljivih z zdravniškimi, kaže na to, da Vlada želi na račun ene skupine zaposlenih v javnem sektorju na cedilu pustiti velik del javnih uslužbencev, ki upravičeno in legitimno pričakujejo odpravo anomalij pri vrednotenju delovnih mest, ki jih zasedajo v primerjavi z drugimi delovnimi mesti v javnem sektorju.
Glede na to, da po postavljeni zahtevi sindikalne strani po informaciji o prej omenjenih finančnih posledicah dogovora z zdravniškimi sindikati do nadaljevanja pogajanj ni prišlo, razumemo to potezo Vlade kot prekinitev pogajanj. Takšna prekinitev pogajanj z zavračanjem zahtevanih podatkov je za PSRSJS nesprejemljiva, zato od Vlade RS pričakujemo jasne odgovore na zastavljena vprašanja oziroma predstavitev zahtevanih informacij, enakopravno obravnavo javnih uslužbencev v vseh dejavnostih javnega sektorja, prilagoditev vladnega predloga spremenjenemu vrednotenju delovnih mest v javnem sektorju ter izpolnitev dogovorjenih obveznosti do zaposlenih z zagotovitvijo dodatnih sredstev za ta namen.
Če navedeno ne bo izpolnjeno, se bomo sindikati, ki delujemo v okviru PSRSJS, odločali o zaostritvi sindikalnih aktivnosti za izpolnitev dogovorjenih zavez, zlasti iz dogovora iz decembra 2016, sklenjenih aneksov h kolektivnim pogodbam iz meseca julija 2017 in za ohranitev enotnega plačnega sistema in ponovne vzpostavitve razmerij pri vrednotenju delovnih mest v javnem sektorju.

Jakob Počivavšek, vodja pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja


Izjava o odgovornosti za časovno omejitev študentskih pravic

V začetku oktobra 2017 je več tisoč študentov izvedelo, da jim ne pripadajo več zdravstveno zavarovanje in nekatere druge socialne pravice, ker so se v preteklosti ponovno vpisali. Prav tako so začeli zavodi vpisovati zaporedne in vzporedne študente kot izredne, torej načeloma samoplačniške študente. Omejitve je povzročila novembra 2016 sprejeta novela ZViS in uveljavljajo jih celo retroaktivno. Predstavniki MIZŠ so se v odgovoru na novinarsko vprašanje izgovorili na soglasje deležnikov, tudi VSS. Ugotovili smo, da verzija novele, ki jo je vlada iz delovne skupine deležnikov poslala v DZ, ni omogočala izgube socialnih pravic, temveč je to povzročilo šele dopolnilo koalicijskih strank v državnozborskempostopku, ki je zasukalo učinek določbe. Odgovornost za omejitev pravic študentov je v celoti na strani vladajočih, zlasti ministrice dr. Maje Makovec Brenčič.



ODZIV KSS PERGAM NA IZJAVO MINISTRSTVA ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN ŠPORT, POVZETO 11.10.2017 V ČASNIKU VEČER, V ZVEZI Z IZGUBO ZAVAROVANJA ZA 2.000 ŠTUDENTOV KOT POSLEDICE NOVELE ZAKONA O VISOKEM ŠOLSTVU

V časniku Večer je bil dne 11. 10. 2017 na peti strani objavljen članek z naslovom »Dva tisoč študentov ostalo brez zavarovanja«. V članku je med drugim razdelek z naslovom »Ministrstvo se sklicuje na javno razpravo«, v katerem se Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport sklicuje na javno razpravo in delo delovne skupine, v kateri je sodeloval tudi predstavnik Konfederacije sindikatov Slovenije PERGAM, s čemer naj bi bil v zvezi s spremembo Zakona o visokem šolstvu dosežen »kar najširši konsenz v družbi«. Če želi ministrstvo s tem opravičevati sporne spremembe Zakona o visokem šolstvu in njegove posledice za večje število študentov, torej izgubo zavarovanja (in morda še nekaterih pravic, ki izvirajo iz statusa študenta), smo se dolžni od tega jasno distancirati, saj so navedbe zavajajoče, netočne in očitno potvarjajo dejstva glede poteka postopka usklajevanja in sprejemanja omenjene novele.

Predstavnik KSS PERGAM oziroma Visokošolskega sindikata Slovenije, ki deluje v okviru KSS PERGAM, je dejansko sodeloval v delovni skupini, v okviru katere je potekalo usklajevanje novele. Iz javno dostopnega gradiva Državnega zbora je jasno razvidno, da je bilo besedilo 69. člena Zakona o visokem šolstvu, ki ureja pravice študentov, v predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu, ki je bil vložen v Državni zbor, drugačno od končnega besedila zakona, saj je bil citirani člen v zakonodajnem postopku z amandmajem spremenjen.

Prvotno besedilo predmetnega člena se je glasilo:»V 69. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Študenti imajo ne glede na to, ali se študij izvaja kot redni ali izredni, pravico do zdravstvenega varstva in drugih ugodnosti ter pravic (na primer prehrana, prevozi, štipendiranje) v skladu s posebnimi predpisi, če niso v delovnem razmerju ali ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti, niso vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri pristojnem organu oziroma niso poslovodne osebe gospodarskih družb ali direktorji zasebnih zavodov.«.
Za prvim odstavkom se doda novi drugi odstavek, ki se glasi:
»Študenti morajo v prvem letniku študijskega programa prve stopnje opraviti preventivni sistematični zdravstveni pregled, kot ga določajo predpisi s področja preventivnega zdravstvenega varstva.«.
Dosedanja drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti.«.

V zakonodajnem postopku pa je bilo v prvi odstavek 69. člena na koncu dodano besedilo»vendar najdlje za čas trajanja enega študijskega programa na posamezni stopnji. Za čas trajanja študijskega programa iz prejšnjega stavka se šteje trajanje študijskega programa v skladu s 36. členom tega zakona in z upoštevanjem določil o trajanju statusa študenta v 70. členu tega zakona.«.

Iz citiranega besedila je povsem jasno, da je bil člen, ko je bil obravnavan na delovni skupini in v okviru javne razprave, povsem drugačen od končno sprejetega besedila in ni vseboval omejitev pri pravicah študentov, kot so bile naknadno, brez naše vednosti in sodelovanja, vključene v besedilo. KSS PERGAM se zato do besedila 69. člena, kot je bil sprejet v končnem besedilu, ni mogla opredeliti v okviru javne razprave in v okviru dela delovne skupine, niti ni sodelovala v zakonodajnem postopku pri oblikovanju amandmaja k spremenjenem besedilu 69. člena Zakona o visokem šolstvu, kot je bil na koncu sprejet.

V KSS PERGAM zato odločno zavračamo poskus ministrstva, da bi nam pripisalo soodgovornost za sprejeto spremembo 69. člena Zakona o visokem šolstvu in njene posledice. Vselej smo se dosledno zavzemali za široko dostopen visokošolski študij. Vselej smo izražali nesoglasje s finančnim izčrpavanjem študentov, ki bi želeli v času trajanja statusa spremeniti smer študija, študentov, ki so sposobni vzporedno študirati na več področjih, in študentov, ki so že študirali in bi se želeli v spremenjenih razmerah z novim študijem usmeriti na drugo ali sorodno področje. Take študente omejuje že novi sistem, ki pravico do brezplačnega študija omejuje s kreditnimi točkami. Povsem nesprejemljivo pa je, da bi med študenti, ki status imajo, nekateri imeli socialne pravice, drugi pa ne.
Zato predlagamo, da vlada in vladna koalicija odgovornost za sporne in študentom škodljive rešitve, ki jih nista uskladili z nikomer, rajši prevzameta sami.

Jakob Počivavšek, predsednik KSS PERGAM
dr. Marko Marinčič, predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije in član delovne skupine za pripravo novele ZViS

Ljubljana, 11. 10. 2017



sobota, 05. avgust 2017

Financiranje visokega šolstva



Borba za izboljšanje in zakonsko zagotovljeno stabilizacijo proračunskega financiranja visokega šolstva in za razumne parametre in merila distribucije sredstev v vsakoletni vladni uredbi je stalnica delovanja VSS.

Na tej povezavi so objavljeni naši pozivi ministrstvu in vladi v zvezi s predlogi proračunskih razrezov in z določbami vladne uredbe o delitvi sredstev za študijsko dejavnost visokega šolstva.


Novela ZViS, demokratizacija (Makovec Brenčič), 2016



MIZŠ se je po več propadlih poskusih predhodnikov, da bi pripravili celovito prenovo Zakona o visokem šolstvu, pod ministrico dr. Majo Makovec Brenčič lotilo priprave njegove novelacije. Sklicujoč se na zgolj del Nacionalnega programa visokega šolstva 2011-2020 si je za cilj zadalo izpeljati troje sprememb:
- znižanje pogojev za izvajanje pouka v angleščini, da bi razširili trg izrednega študija v tujino (novost so promovirali kot t.i. "internacionalizacijo"),
- omejitev pristojnosti NAKVIS pri akreditiranju in spreminjanju študijskih programov, s čimer bi univerze lažje in hitreje lahko izvajala notranje kurikularne varčevalne ukrepe (t.i. "kakovost") in
- zakonska določitev obsega in rasti proračunskega financiranja visokega šolstva.

VSS se je dejavno vključil v nastajanje novele, ki je trajalo leto dni. Izpogajal je vključitev členov, ki so uveljavili demokratizacijo univerz in članic, in sicer:
- uzakonitev neposrednih in splošnih volitev rektorjev in dekanov z neposredno, a ponderirano volilno pravico tudi strokovnih delavcev in študentov,
- skupno časovno omejitev mandatov rektorjev in dekanov,
- predvidene postopke za razrešitev rektorjev in dekanov.

Finančni del novele določa postopno, 15-letno rast proračunskih sredstev za študijsko dejavnost do ciljnega 1 % BDP in brez vmesnih letnih zniževanj. S tem se je začela finančna stabilizacija visokega šolstva, ki je materialni pogoj za odpravljanje izkoriščanja zaposlenih in zlorab. Ni pa ta novela uredila tudi financiranja materialnih stroškov temeljnega raziskovanja, temveč to področje še naprej delegira ZRRD in ARRS.

Največ javne polemike je bila deležna t.i. "internacionalizacija", in sicer večinoma z argumenti varovanja slovenščine in le redko z argumentom varovanja dostopnosti brezplačnih vpisnih mest za državljane, ob tem da novela ni posegla v neurejeno razmejitev med rednim in izrednim študijem. Po objavi mnenja Zakonodajno-pravne službe DZ, ki je predlagani jezikovni člen ocenila kot neustaven, ga je koalicija umaknila. Preostanek novele je bil sprejet 30. 11. 2016.

Členi o volitvah in mandatu rektorjev in dekanov so stopili v veljavo 15. 6. 2017. Volitve rektorja UL za mandatno obdobje 2017-2021 ter volitve nekaj dekanov UL so potekale po novem sistemu. Strokovni delavci so se jih udeležili v velikem deležu in s tem podelili legitimnost novemu volilnemu sistemu in politiki VSS za demokratizacijo univerz.

Izbor dokumentov je objavljen tule.


Afera dodatki za stalno pripravljenost, 2016



Novinarka Dela Tina Kristan je konec leta 2015 objavila prvega v seriji člankov o tem, da so na več fakultetah UL funkcionarjem in tehničnemu osebju nezakonito izplačevali dodatek za stalno pripravljenost. Pojav je bila najobsežnejši na EF in FDV. Afera je dobila velike politične razsežnosti, ker je dodatke uvedel dekan dr. Dušan Mramor, ki je bil v aktualni vladi finančni minister in vodja politike zategovanja pasu v javnem sektorju, dr. Maja Makovec Brenčič, prodekanja EF v času uvedbe dodatkov, pa je bila ministrica za izobraževanje. Zaradi afere je trajno upadla podpora vodilni vladni stranki SMC, minister Mramor je zaradi izgube kredibilnosti čez čas odstopil, ugled visokega šolstva je bil omajan.

VSS se je do zadeve opredelil s pisno izjavo januarja 2016 in v številnih javnih nastopih.


Afera honorarji, 2015



Marca 2015 je Komisija za preprečevanje korupcije na aplikaciji Supervizor objavila podatke o prejemnikih največ honorarjev (nad 200.000 EUR v 12 letih) med javnimi uslužbenci. Na vrhu zaslužkarjev je bila s 636.000 evri od leta 2004 aktualna ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Stanka Setnikar Cankar, ki je morala zaradi afere odstopiti. Honorarje je zaslužila s predavanji na izrednem študiju, ki si jih je z organizacijo izvajanja predmetnika odredila sama s položaja dekanje. Pri vrhu lestvice je bilo tudi več drugih profesorjev UL, zlasti Fakultete za upravo in Ekonomske fakultete. Afera je z odstopom ministrice pokopala njen "koncept" za novi ZViS, sprožil pa je tudi sprejem regulacije postranskih poslov zaposlenih na UL.

VSS se je do zadeve "honorarji" opredelil z dvema izjavama za javnost in več medijskimi nastopi.


Koncept novega ZViS (Setnikar Cankar), 2015



MIZŠ se je pod ministrico dr. Stanko Setnikar Cankar lotilo priprave novega Zakona o visokem šolstvu od začetka, brez upoštevanja besedila, ki ga je do delne uskladitve pripravila ekipa ministra dr. Jerneja Pikala. Ekipa dr. Setnikar Cankar je najprej objavila "koncept" novega ZViS. Koncept je vseboval radikalne rešitve:
- izločitev visokega šolstva iz javnega plačnega sistema in povečanje plačnih neenakosti,
- prekarizacijo vseh pedagoških delavcev razen rednih profesorjev s sistemom 5- ali 7. letnega zaposlovanja za določen čas,
- fleksibilizacijo pedagoškega normativa,
- omejitev notranje demokracije pri volitvah organov
- izjemno široko avtonomijo oz. oblast akademskega menedžmenta,
- širitev plačljivosti študija z vavčerji, odloženimi šolninami na 2. stopnji in z nastavki za večanje števila izrednih vpisnih mest na račun brezplačnih rednih.

Deležniki smo koncept skoraj soglasno zavrnili, ker bi destabiliziral visoko šolstvo. Čez nekaj tednov se je z objavo podatkov o prejemnikih največ honorarjev med javnimi uslužbenci na aplikaciji KPK Supervizor pokazala resnica koncepta: na vrhu zaslužkarjev je bila dr. Stanka Setnikar Cankar. Honorarje je zaslužila s predavanji na izrednem študiju, ki si jih je z organizacijo izvajanja predmetnika odredila sama s položaja dekanje.

Ključni dokumenti so objavljeni tule.



Predlog novega ZViS (Pikalo), 2013-2014



MIZŠ je pod ministrom dr. Jernejem Pikalom v letih 2013-2014 pripravljalo nov Zakon o visokem šolstvu. Ministrstvo se je dolgo izogibalo usklajevanjem s sindikati in ureditvi ključnih problemov (opredelitev javne službe, razmejitev in regulacija izrednega študija, brezplačen študij, pedagoški normativ, zakonsko zagotovljen obseg financiranja visokega šolstva). K pravem socialnemu dialogu je pristopilo šele tik pred predčasnimi državnozborskimi volitvami. Za sprejem zakona, ki vse do konca ni postal vsebinsko sprejemljiv, pa tudi nomotehnično je ostal nedodelan, je koaliciji zmanjkalo časa. VSS se je ob nastajanju zakona močno angažiral in se profiliral kot vpliven akter, edini pravi glas zaposlenih in ključni zaveznik študentov.

Pisni dokumenti so dostopni tule.

Poleg tega je video dokumentirana okrogla miza o predlogu novega ZViS na Dnevu Svobodne univerze, »Z glavo proti zakonu«, na FF UL, 2. 4. 2014: http://svobodnauniverza.si/z-glavo-proti-zakonu/


Novela ZViS, normativ 5-7 ur (Turk), 2012



Vlada je v času ministra Žige Turka pripravila paket intervnetne varčevalne zakonodaje. V njem je tudi novela Zakona o visokem šolstvu, ki je spremenila 63. člen tako, da se je normativ učiteljske neposredne pedagoške obveznosti spremenil s 6 na 5-7 ur tedensko. Mišljen je bil seveda predvsem 7-urni normativ, ki bi ob kosovnem financiranju univerz in ob velikem krčenju proračunskih sredstev za visoko šolstvo predstavljal ključni vzvod za ustvarjanje prihrankov pri stroških dela, in sicer s črtanjem ene ure nadobveze in z odpuščanji. Sveže ustanovljeni VSS je ministrstvu poslal protest. Nato se je več kot pet let na vsaki od univerz in sistemsko boril za preprečitev uporabe 7-urnega normativa, dokler ni izpogajal pisne zaveze ministrice, da do ureditve normativa v kolektivni pogodbi ne bo dajala soglasja k povečanju normativa.


petek, 04. avgust 2017

Razno



Na tej strani so zbrane javne opredelitve Visokošolskega sindikata Slovenije do raznih zadev na visokošolskem in drugih področjih.
- Protest proti predlogu varčevalnih ukrepov na področju plač v javnem sektorju (3. 11. 2014)
- Odgovori političnih strank na vprašanja VSS pred DZ volitvami 2014 z analizo (9. 7. 2014)
- Odziv na izjave rektorja UM in predsednice Sveta za visoko šolstvo o ohranjanju kakovosti prek ukinjanja podfinanciranih študijskih programov (22. 1. 2015)
- Zahteva sindikatov javnega sektorja za ohranitev socialnega dialoga in pravice do pogajanj (3. 6. 2016)
- Podpora delavcem Luke Koper (24. 6. 2016)
- Podpora poštnemu sindikalistu Sašu Gržiniču (3. 5. 2017)
- Podpora stavkajočim v avtobusnem podjetju Arriva (5. 9. 2017)
- Odziv na izgovarjanje MIZŠ na soglasje deležnikov z novelo ZViS, zaradi katere je več tisoč študentov izgubilo socialne pravice in pravico do brezplačnega študija (11. 12. 2017)

Dokumenti so na tej povezavi.



sreda, 02. avgust 2017

Ureditev pedagoškega normativa v kolektivni pogodbi

VSS se na vseh treh državnih univerzah spoprijemlje z zlorabo določitve normativa neposredne pedagoške obveznosti (n. p. o.) iz 63. člena Zakona o visokem šolstvu. Gre za nezakonito faktoriziranje vrednosti izvajanja pouka s faktorji pod 1, ki povzroča preobremenjevanje pedagogov, da bi zavodi privarčevali s kadrovsko podhranjenostjo. Nekateri posamezniki morajo tedensko predavati celo 35 ur! Drugi problem 63. člena ZViS je ta, da ne določa jasno, ali je tedenski obseg n. p. o. vezan na delovno mesto, na habilitacijski naziv ali na vrsto dela. Zato se dogaja, da morajo pedagogi z učiteljskim nazivom, ki so zaposleni na asistentskem delovnem mestu, opravljati učiteljsko vrsto dela (predavanja, seminarji in še mentoriranje) v asistentskem, 10-urnem tedenskem obsegu.

Problem smo skušali rešiti v noveli ZViS leta 2016, vendar ministrica ni dovolila odprtja 63. člena, ker se je bala, da se bo v DZ odprlo tudi vprašanje dopolnilnega dela in honorarjev.

Zato smo maja 2016 predlagali sklenitev aneksa h KPVIRS, s katerim bi natančneje opredelili pomen zapisanega v 63. členu ZViS in tudi dosegli zavezo ministrov, da do spremembe zakona ne bodo dajali soglasij k zvišanju normativa n. p. o. za docenta, izrednega in rednega profesorja nad 6 ur tedensko, kar ZViS od leta 2012 omogoča.

MIZŠ se je več kot eno leto sprenevedalo glede predloga aneksa, čeprav je rok za odgovor 30 dni. Pod pritiskom rektorjev je pripravljalo zakonsko reformo v povsem nasprotni smeri, s katero bi normativ n. p. o. dereguliralo in individualno fleksibiliziralo glede na posameznikovo pridobivanje razpisnih sredstev ter povečalo moč visokošolskega menedžmenta.

Med pogajanji o ureditvi delovnega časa učiteljev v OŠ in SŠ v KPVIRS je VSS dosegel posebno točko Dogovora, s katero:
- je normativ n. p. o. postal predmet urejanja v kolektivni pogodbi,
- je ministrica dala zavezo, da do ureditve normativa v kolektivni pogodbi ne bo dajala soglasja k zvišanju učiteljskega normativa nad 6 ur tedensko,
- in se zavezala k začetku pogajanj o normativu n. p. o.,
- ter je dogovorjeno, da se bomo pogajali tudi o ureditvi sobotnega leta, ki ga zdaj dejansko ni, če posameznik ne priskrbi denarja za plačilo nadomestnega izvajalca.

Dokumenti so dostopni tule, uredite jih kronološko.

Dvig plač v skupini J

Sindikati so med pogajanji o postopnem sproščanju varčevalnih ukrepov pri plačah v javnem sektorju decembra 2016 dosegli, da je vlada za opravo plačnih anomalij namenila 70 milijonov evrov. Pogajanja o razdelitvi tega denarja so potekala pol leta. Pričakovanja in rivalstvo med sindikati so bila velika. Zaradi premalo denarja smo se morali omejiti na delovna mesta do vključno 26. plačnega razreda, le pri pooblaščenih uradnih osebah so zajeta tudi višje uvrščena. Končni dogovor večini dvignjenih delovnih mest prinaša 1 dodatni plačni razred, nekaterim 2, le najnižje uvrščenim delovnim mestom pa 3.

V visokem šolstvu so se z julijem 2017 dvignile plače čistilk, hišnikov in nekaterih tehnikov in administrativnih delavcev do VI. tarifnega razreda. Na UL se je plača zvišala 536 zaposlenim, na UM 170 in na UP 17 zaposlenim.

Glavnina administracije je uvrščena v tarifna razreda VII/1 in VII/2, zato ni mogla priti v ta paket. O vrednosti naslednjega paketa se bo šele treba izpogajati z vlado. Tudi uvažanje delovnih mest iz drugih panožnih kolektivnih pogodb in vzpostavljanje novih delovnih mest sta preložena v drugi krog odprave anomalij v javnem plačnem sistemu.

Aneksi h kolektivnim pogodbam so bili objavljeni v Uradnem listu 29. 8. 2017. Tistim, ki se jim dvignejo plače, pripada poračun od 1. 7. 2017. Delodajalec jim mora v 30 dneh po 29. 8. 2017 izstaviti aneks k pogodbi o zaposlitvi.

Seznam dvignjenih delovnih mest in število zaposlenih na njih na treh univerzah aprila 2017, aneksi h kolektivnih pogodbam in obvestilo članstvu o aneksih k pogodbam o zaposlitvi so na tej povezavi.




petek, 02. junij 2017

Za odgovornejše razumevanje univerzitetne avtonomije

Ljubljana, Maribor, 2. 6. 2017

IZJAVA ZA JAVNOST

V Visokošolskem sindikatu Univerze v Mariboru smo večkrat opozorili na nesistemsko in škodljivo spremembo statuta, ki odločanje o delovnem razmerju rektorja z upravnega odbora prenaša na senat, torej na organ, ki ga vodi sam rektor. To spremembo (po rektorjevem predlogu vrinjeno v sicer potrebne uskladitve statuta z novelo Zakona o visokem šolstvu) je vodstvo univerze izsililo z neprepričljivo grožnjo, da bo v primeru, če statut ne bo potrjen do 15. junija, ogroženo financiranje univerze. V resnici je prav nasprotno: podpis pogodbe z univerzo bi lahko bil in bo lahko vprašljiv, če univerza ne bo imela legitimnega zastopnika. Zato pričakujemo, da se ministrstvo kot predstavnik ustanovitelja ne bo omejevalo na načelne opredelitve, ampak bo v vprašljivih primerih (kakršne so omenjene določbe statuta) dejansko ukrepalo.

Posebej obžalujemo dejstvo, da so senatorji in člani Upravnega odbora UM, ki so glasovali za rektorjev predlog, ponovno prezrli izrecno negativna mnenja vseh treh sindikatov in odklonilno mnenje Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Je res smiselno, da prihodnost univerze v taki meri povezujemo z vprašanjem vodstvenih funkcij? Je vloga rektorja in drugih univerzitetnih funkcionarjev res pomembnejša od vsebine našega dela?

Opažamo, da avtonomija univerz čedalje bolj postaja sinonim za samovoljo vodstev. Jezik te samovolje je pogosto neakademski, čedalje pogosteje kaže tudi poteze socialnega šovinizma. Primer tega je mnenje Saše Preliča, da lahko “avtonomno” univerzo pri sklepanju delovnega razmerja z rektorjem zastopa tudi čistilka Pravne fakultete (Večer, 23.5.2017). V podobnem duhu je čistilke nagovoril tudi mariborski rektor, ko je stališče pristojnega ministrstva razvrednotil z izjavo, češ da gre za "ljubiteljski dopis" z "ministrstva, kjer so tudi čistilke in vratar" (Dnevnik, 26.5.2017).

Ker preteklo in trenutno vodstvo nista izkazala pripravljenosti za socialni dialog, so bili  delavke in delavci Univerze v Mariboru prisiljeni svoje osnovne zakonske pravice uveljaviti prek sodišč in inšpekcijskih postopkov. Tudi zato se na institucije pravne države zanašajo bolj kot na “avtonomijo” univerz. Univerza v Mariboru bo morala ravno v the dneh po dolgotrajnem pravnem boju z Visokošolskim sindikatom Slovenije svojim zaposlenim izplačati 4.5 milijonski dolg nezakonitih prikrajšanj pri plačah in zamudne obresti. Se bodo davkoplačevalci in v njihovem imenu pristojni državni organi vprašali, kako Univerza v Mariboru ravna z javnim denarjem? Bo kdo postavil vprašanje o odgovornosti posameznikov?

Ob globokem razočaranju nad celotno vodstveno ekipo Univerze v Mariboru si bomo v Visokošolskem sindikatu Slovenije še naprej prizadevali za spoštovanje dostojanstva vseh poklicnih skupin in posameznikov, ki sestavljajo univerzitetno skupnost, za avtonomijo poučevanja, raziskovanja in umetniškega ustvarjanja in za dosledno spoštovanje zakonodaje. Vsa univerzitetna skupnost je zavezana delu v korist prebivalcev Republike Slovenije, torej dolgoročno koristni znanosti in posredovanju znanja. Zato upravičeno pričakujemo, da bo prihodnja visokošolska zakonodaja jasno določila družbeno nalogo univerz in prispevala k bolj odgovornemu razumevanju univerzitetne avtonomije.

dr. Marko Marinčič, predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije
dr. Marija Javornik Krečič, predsednica Sindikata Univerze v Mariboru

petek, 12. maj 2017

Vprašanja kandidatu za rektorja UL

VSS - Sindikat UL je maja 2017 kandidatu za rektorja UL v mandatnem obdobju 2017-2021, prof. dr. Igorju Papiču postavil več vprašanj o njegovih stališčih do nekaterih sistemskih problemov ali pojavov na članicah. Odgovori so dodatno osvetlili njegov program. Vprašanja in odgovori so objavljeni tudi na kandidatovi uradni spletni strani.


1.) Kako razumete vsebino in pomen visokošolske javne službe? Kako bi jo definirali? Komu naj bo namenjena? Kako razumete razmejitev med javno službo in tržnimi dejavnostmi na univerzi?

Visokošolska javna služba je pedagoška, znanstveno-raziskovalna, strokovna, umetniška in podporna dejavnost, s katero univerze uresničujejo svoje temeljno poslanstvo, ki je v interesu javnosti. Kot del javne službe razumem tudi izobraževanje na 3. stopnji.
Tržno dejavnost lahko članica izvaja skladno s Statutom UL, v smislu prenosa raziskovalnega znanja in izvedbe raziskovalnih ter svetovalnih storitev neposredno za zunanje naročnike. Tržna dejavnost ne more biti del rednih obveznosti zaposlenih na univerzi in se jo izvaja le tam, kjer je to možno in kjer takšna dejavnost ne vpliva na kakovost izvedbe javne službe.

2.) Prosimo vas za komentar teze prof. Pisanskega v Sobotni prilogi Dela, da so vodstveni krogi UL preveč obremenjeni z njenim ugledom in da obenem menijo, da ga je mogoče povečati po bližnjicah, s točkovalnimi triki, uvozom nekaj zvezd in zmanjšanjem števila študentov.

Za kakovost in ugled univerze je odgovoren vsak posameznik akademske skupnosti. Ne podpiram navideznega dvigovanja kakovosti po bližnjicah in stremljenja k visokim uvrstitvam na različnih lestvicah za vsako ceno. Kakovost moramo primarno zagotavljati z visoko motivacijo in odgovornostjo zaposlenih na univerzi.

3.) Kakšna je vaša strategija za reševanje problema zaposlovanja raziskovalcev za določen čas? S kakšnimi ukrepi se ga nameravate lotiti?

Čim prej se je treba dogovoriti za neko prehodno obdobje (npr. dveh let), v katerem bomo uredili to problematiko in zaposlili za nedoločen čas vse raziskovalce, ki izpolnjujejo pogoje . Nosilcem projektov je treba dati navodila, kako lahko zaposlujemo raziskovalce na daljši rok (možno je eno podaljšanje pogodbe v obdobju največ dveh let ali ena pogodba za določen čas v daljšem obdobju – za čas trajanja projekta, ki je vir za plačo raziskovalca).

4.) Ali boste poskrbeli za odpravo nedavne spremembe opisnih listov višjih znanstvenih sodelavcev in znanstvenih svetnikov, ki je med delovne obveznosti tistih, ki so zaposleni za nedoločen čas, dodala uspešnost pri pridobivanju sredstev? Ta sprememba izničuje instrument zaposlitve za nedoločen čas, saj pomeni, da lahko delodajalec zaposlenega, ki ni uspel pridobiti novega projekta (četudi zaradi odločitev institucij zunaj UL), odpusti iz krivdnih razlogov, s čimer ta ostane brez odpravnine in tudi brez nadomestila za brezposelne.

Zavračam takšno prakso oziroma takšen način razmišljanja. Od raziskovalcev kvečjemu lahko pričakujemo, da se prijavljajo na razpise, vsi pa vemo, kako nizka je uspešnost takih prijav. Raziskovalec, ki ne bo imel projektnih sredstev, je lahko odpuščen samo kot tehnološki višek in ne iz krivdnih razlogov. To pomeni, da mu pripada odpravnina in nadomestilo za brezposelne. Prepričan sem, da se za takega raziskovalca lahko poišče priložnost v drugi sorodni raziskovalni skupini, npr. na isti članici.

5.) Nekatere članice še vedno niso zaposlile asistentov, ki imajo učiteljski naziv in že dlje časa opravljajo učiteljsko delo, na delovno mesto učitelja. Namesto da bi določeni dekani izvršili navodila UL za ureditev tega vprašanja in sodelavce razbremenili obsežnega pedagoškega dela v raziskovalno najpomembnejšem obdobju, so jim po dolgih letih predavanj ta odvzeli, da bi preprečili njihovo izpolnjevanje pogoja iz navodil UL. Kakšno je vaše stališče do te problematike in kaj nameravate storiti za njeno rešitev?

Obžalujem, da so spet v takem položaju predvsem mlajši sodelavci. Navodila UL so jasna, obstaja tudi prehodno obdobje. Pričakujem, da bodo dekanje in dekani dosledno upoštevali navodila kljub znanim finančnim težavam. Se pa mora kadrovska politika urejati na članicah.

6.) Na eni od članic zaradi finančnega prihranka za izvajanje rednega pedagoškega dela najemajo s.p.-je, zaposlene učitelje pa silijo v celodnevno tržno dejavnost. Zanima nas vaše mnenje o tem.

Finančne težave posameznih članic niso opravičilo za varčevanje na račun zaposlenih. Nasprotujem takšnemu načinu dela. Zakaj se pedagoških delavcev ne zaposli redno?

7.) Nekatere članice sistematično prakticirajo alternativne postopke volitev v nazive, ki niso usklajeni z merili UL. Kako gledate na takšno prakso?

Alternativnih postopkov volitev v nazive ne poznam. Če se to dogaja, zavračam takšno prakso.

8.) Ali bi pozvali k odstopu dekana članice, na kateri je revizija UL večkrat ugotovila nepravilno porabo javnih sredstev, nepravilnosti pa več let niso bile odpravljene?

Da, če dekan ne bo znal jasno obrazložiti, zakaj ni odpravil nepravilnosti in zakaj ni sprejel postopkov, ki bi preprečili ponovitve.

9.) Številne članice najemajo servisna podjetja za čiščenje, varovanje ipd. namesto neposredne zaposlitve delavcev, ki delajo v prostorih članice tudi desetletja dolgo. Če njihova delovna norma ni previsoka (kar bi pomenilo bodisi nižjo kakovost storitve, bodisi nezakonit delovnik in ničnost pogodbe med servisom in naročnikom), je takšno delo dražje kot v primeru neposredne zaposlenosti na članici. Kako vidite možnosti za omejitev »outsourcinga« in kakšna je lahko vloga rektorata pri tem?

Kot sami ugotavljate, v veliko primerih ne obstajajo niti ekonomski razlogi za najemanje zunanjih servisov. Morda je temu botrovala omejitev zaposlovanja v preteklosti. Ne smemo pa absolutno zavračati zunanjih storitev, npr. za izvedbo varovalnih storitev univerza ni ustrezno registrirana. Vsekakor pa univerza ne sme sodelovati z zunanjimi izvajalci, ki ne spoštujejo delovnopravne zakonodaje zaposlenih v teh podjetjih.

nedelja, 07. maj 2017

Poziv rektorju Univerze na Primorskem




Rektor Univerze na Primorskem naj sprejme odgovornost za svoja dejanja


Koprsko sodišče je v delovnopravnem sporu razsodilo v prid zaposlene, nekdanje direktorice študentskih domov Astrid Prašnikar. Ker je ugotovilo, da jo je rektor Univerze na Primorskem, dr. Dragan Marušič, več let trpinčil in spolno nadlegoval, je sodišče nekdanji delavki prisodilo 15.000 evrov odškodnine. Nekdanja direktorica je pred tem zmagala v še eni pravdi zoper Univerzo na Primorskem oziroma njenega rektorja, saj je sodišče pritrdilo njenim navedbam o nezakonitem prenehanju delovnega razmerja na univerzi in ji prisodilo 26.000 evrov odškodnine. Ta sodba je pravnomočna.

Visokošolski sindikat Slovenije ostro obsoja žaljiva in seksistična ravnanja, ki so razvidna iz omenjenih sodb. Gre za napad na dostojanstvo posameznika, za katerega bi morala veljati ničelna stopnja tolerance, še posebno na ustanovi, ki uživa visoko stopnjo avtonomije. Zato Visokošolski sindikat poziva Senat Univerze na Primorskem in Upravni odbor Univerze na Primorskem, naj navedeni primer nemudoma obravnavata, se do njega opredelita in sprožita ustrezne interne postopke. Rektorju pa predlagamo, naj še prej sam razmisli o ustreznem odzivu, tj. najverjetneje o takojšnjem odstopu s položaja rektorja in z vseh vodstvenih funkcij. Menimo namreč, da oseba, ki grobo krši pravice zaposlenih, ne sodi na čelo nobene organizacije, še najmanj pa univerze.

Ljubljana, Maribor in Koper, 6. 5. 2017

dr. Marko Marinčič, predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije
dr. Elizabeta Zirnstein, predsednica VSS Sindikata Univerze na Primorskem
dr. Marija Javornik Krečič, predsednica VSS Sindikata Univerze v Mariboru
dr. Gorazd Kovačič, predsednik VSS Sindikata Univerze v Ljubljani

petek, 05. maj 2017

Dvig plač visokošolskih učiteljev in raziskovalcev



Med pogajanji o postopni odpravi splošnih varčevalnih ukrepov pri plačah v javnem sektorju decembra 2016 je vlada podpisala stavkovni sporazum s sindikatom Fides, s katerim se je zavezala k dvigu zdravniških plač za 2-8 plačnih razredov, k določitvi nizkih normativov in k doplačevanju (do 25 % plače) tistih, ki jih presegajo. Zaradi ogorčenja preostalih sindikatov je vlada morala pristati na dve določbi v Dogovoru o sproščanju varčevalnih ukrepov pri plačah v javnem sektorju za leto 2017:
- namenila je 70 milijonov EUR letno za odpravo plačnih anomalij, zlasti v skupini J in pri pooblaščenih uradnih osebah,
- zavezala se je k ločenim pogajanjem o ustreznem dvigu plač poklicev, primerljivih z zdravniškim.

Aprila 2017 je vlada podala svoj izhodiščni pogajalski predlog, ki visokošolskim učiteljem in raziskovalcev ponuja 2 plačna razreda. Nekateri sindikati so ga zavrnili, ker želijo v ta paket ali v drugi paket odprave anomalij nad 26. plačnim razredom vključiti dvig plač svojih nosilnih poklicev dejavnosti v VII. tarifni skupini. VSS je vladni predlog pzdravil kot sprejemljivo pogajalsko izhodišče vlade in poudaril, da ne izključuje dvigov plač ostalih poklicev, primerljivih ali povezanih z zdravniškim, zlasti v zdravstvu. Ker je moč pričakovati zapletena pogajanja o širitvi nabora poklicev, je VSS predlagal dogovore v več fazah.

Septembra 2017 smo se ob začetku krovnih pogajanj o več plačnih zadevah (odprava anomalij nad 26. plačnim razredom, dvig plač poklicev, primerljivih z zdravniškim, in postopna odprava preostalih splošnih varčevalnih ukrepov pri plačah) v izjavi ponovno zavzeli za ločena pogajanja o uskladitvah z dvignjenimi zdravniškimi plačami, za več faz dogovorov in za ohranitev enotnosti in preglednosti javnega plačnega sistema.

Ključni dokumenti so objavljeni tule.




četrtek, 16. februar 2017

Veriženje projektnih zaposlitev za določen čas

Na UL je veliko število raziskovalcev, ki jim delodajalec leta ali celo desetletja dolgo nezakonito veriži pogodbe o zaposlitvi za določen čas, čeprav bi jim moral po Zakonu o delovnih razmerjih (54. - 56. člen) izstaviti pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. UL je z Navodili za urejanje položaja asistentov-učiteljev (2015) in Navodili za zaposlovanje (2016) naslovila tudi problem raziskovalcev, vendar na način, ki je za dekane neobvezujoč, saj je le priporočilo. Februarja 2017 je pripravila predlog sprememb Navodil za zaposlovanje, ki pa položaj raziskovalcev potencialno še poslabšujejo. VSS - Sindikat UL je opozoril univerzo na pomanjkljivosti in predlagal zavezujoč pristop, ki naj sledi zakonu brez dodatnih pogojevanj in ki naj poišče tudi sistemske notranje finančne rešitve za obdobja, ko je raziskovalec začasno brez financiranja.

Ključni dokumenti so objavljeni na tej povezavi. Razvrstite jih kronološko.

torek, 14. februar 2017

Nova Merila UL za vrednotenje pedagoškega dela

UL je konec januarja 2017 po predhodnih posvetovanjih s sindikati objavila predlog novih Meril UL za vrednotenje dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev in ga poslala članicam v javno razpravo. VSS SUL se je vključil vanjo in univerzi poslal vrsto pripomb in predlogov.

Naši temeljni pripombi sta, da je prevajanje posrednega pedagoškega dela, sodelovanja pri upravljanju in zlasti raziskovanja v ure neizvedljivo in da bi bil temeljni učinek takih Meril krepitev nadzorovalne in pastoralne oblasti predstojnikov.

Predlagali smo, naj Merila določijo 45-minutno trajanje obračunske ure, sicer bo lahko prišlo do težav z zunanjimi nadzornimi institucijami ali do notranjega izumljanja faktorizacije. Zavrnili smo tudi faktoriziranje vrednotenja izvedbe predavanj s faktorjem pod 1 v skupinah z manj kot 10 študenti, saj je to nezakonito. Zavrnili smo možnost, da merila akademij, ki jim UL namenja premalo denarja, določijo drugačen, to je višji normativ, ki bi ga tako prilagodile svojemu finančnemu stanju. 63. člen Zakona o visokem šolstvu je nedvoumen in sodna praksa mu pritrjuje.

Rektorja smo opozorili, da mora v letni seštevek ur vključiti tudi dnevni odmor za malico. Zavrnili smo določbo, da se pri nadobvezi plača samo neposredno pedagoško delo, ostalih vrst dela pa ne. Zavrnili smo omejitev števila vaj učiteljev na največ štiri ure, saj ponekod v študijskih programih izrazito prevladujejo vaje. Opozorili smo, da je treba normativ določiti za vse poklice in tega vprašanja ne delegirati individualnim pogodbam o zaposlitvi, kjer to doslej ni bilo urejeno, saj lahko pride do velikih razlik med obremenitvijo posameznikov na istem delovnem mestu. Opozorili smo, da mora po Statutu UL soglasje k Merilom članice dati senat članice in ne Senat UL. Opozorili smo, da je mešanje vrednotenja dela, ki ima pravno podlago v ZViS, in plačnih napredovanj, ki ima podlago v ZSPJS, nesistemsko.

Maja 2017 nas je UL pozvala še k opredelitvi do osnutka sprememb še vedno veljavnih Meril za zmanjšanje neposredne pedagoške obveznosti. V svojem mnenju smo jo opozorili na to, da umetniškega dela s študenti, kolikor gre za s študijskim programom predpisano poučevanje, ne sme premakniti iz n. p. o. v posredno pedagoško obveznost, saj bi se s tem ure n. p. o., ki so edino sidro za izračun deleža pedagoške zaposlitve, zaposlenim na akademijah močno zmanjšale. Poleg tega smo opozorili, da veljavna Merila za zmanjšanje n. p. o. vključujejo mentoriranje v n. p. o., osnutek novih meril za vrednotenje oz. Pravilnika o oblikah in obsegu dela, kot se bo ta dokument imenoval po novem, pa ga tja ne uvršča.

V verziji predlogov treh aktov za junijsko sejo Senata UL, ki jo je UL zatem ponovno poslala v mnenje sindikatom, je določeno 45-minutno trajanje pouka (razen pri individualnem umetniškem pouku in pri konzultacijah). Mentoriranje zaključnih del in umetniško delo s študenti sta priznana kot del n. p. o. Obseg p. p. o. je le delno odvisen od števila študentov. Določen je normativ strokovnih sodelavcev. Črtana je povezava med temi merili in Pravilnikom o napredovanju v plačne razrede. VSS SUL je v svojem zadnjem mnenju ponovno zavrnil nekatere že prej izpostavljene elemente (opcija faktorizacije vrednotenja izvajanja predmetov z manj kot 10 študenti in individualnega pouka umetnosti, omejitev učiteljevega obsega vaj na 4 ure tedensko). Poleg tega je opozoril, da mora pristojni minister dati soglasje k vsem aktom o delovni obveznosti pedagogov. Predlagali smo jasnejšo dikcijo, kdaj mora dekan predložiti predlog pravilnika članice v mnenje sindikatov, da ne bi prišlo do zapletov tam, kjer sindikat ni organiziran kot pravna oseba. Opredelili smo se tudi do predloga sprememb Pravilnika o napredovanjih v plačne razrede, ki ureja postopke za rektorja in glavnega tajnika.

ponedeljek, 13. februar 2017

Javna podoba Univerze v Mariboru: sestanek z vodstveno ekipo UM

Maribor, 13. 2. 2017

Na Univerzi v Mariboru je 13. 2. 2017 na pobudo UM potekal sestanek vodstvene ekipe UM (prorektorji, dekani, študentski predstavniki) s predstavniki reprezentativnih sindikatov. Na vabilu na sestanek je bila edina točka dnevnega reda Javna podoba UM. Zbrane je nagovorila tudi predsednica VSS SUM Marija Javornik Krečič:

Spoštovani rektor, dekani in dekanice,
Najprej bi se zahvalila za povabilo in za sestanek, ki pa je po naši oceni bistveno prepozen ter vsebinsko zgrešen. Do sestanka je namreč prišlo šele v trenutku, ko imate pred sabo račun, račun za epiloge pravnih postopkov, v katere je zaposlene potisnilo vodstvo UM, in račun za nepripravljenost na socialni dialog. In če že na začetku izpostavim bistveno: ta račun, predvsem pa odločitve vodstva univerze, ki so do njega pripeljale, so glavni in edini razlog za slabo medijsko podobo UM v javnosti. Kljub temu dejstvu se še vedno ne pogovarjamo o tem, o čemer bi se morali (pravzaprav že pred leti):

·        o vzpostavitvi zakonitosti, spoštovanju predpisov in zakonov,
·        o popravi krivic (npr. z izdajo ustreznih Aneksov in izplačili za nezakonito nenapredovanje zaposlenim na UM),
·        o odgovornosti,
·        o spoštovanju interventne zakonodaje in vladni zavrnitvi avtentične razlage, iz česar je jasno, da se moramo pogovarjati o rektorskih volitvah, ki morajo biti letos – torej v letu 2017,
·        o Pravilniku o napredovanju na UM in kakšne posledice bi imela ad hoc razveljavitev za zaposlene, zato temu sindikati ostro nasprotujemo;
·        o tem, kaj bomo naredili, ker si naš delodajalec kot edini delodajalec v javnem sektorju v pripisuje diskrecijsko pravico, ki je ne po zakonu pa tudi po spornem Pravilniku sploh nima, in onemogoča napredovanja nepedagoškim delavcem za 2 plačna razreda, čeprav je to predvidel v finančnih načrtih in glede na to prejel sredstva;
·        ali bomo govorili o tem, kje vidimo rezerve in kje prepoznavamo nepotrebno trošenje univerzitetnega denarja, medtem ko domnevno za zakonita izplačila tega denarja ni.
·        Ali bomo govorili o priznanju, da se je končno dokazalo, da je avtonomija tudi na mariborski univerzi omejena z zakoni in pravnim redom v RS? Da univerza niso fevdi, vrtički, ali - če želite - zasebne korporacije, kjer lahko vodilni delajo povsem po svoje (domnevno v imenu dobrega gospodarja, avtonomije ali izvoljenosti).

To so vprašanja, ki zanimajo sindikate in ta vprašanja bi morala biti na dnevnem redu. Prepričani smo namreč, da je njihovo odporanje in iskanje odgovorov nanje edino trdno zagotovilo, da se bo UM povzpela tudi po lestvici pozitivne medijske prepoznavnosti.

Ampak ne. Sem smo bili povabljeni, ker je vodstvo presodilo, da je javna podoba Univerze slaba in ker - kot smo lahko slišali v dosedanjih izvajanjih -, naj bi bili za to krivi sindikati. Zdi se, da so nekateri tukaj poponoma pomešali osnovne pojme: Ne razlikujejo namreč, da je po definiciji naloga in pristojnost poslovodstva, da skrbi za finančne pogoje in zakonitost odločitev na instituciji, vloga sindikatov pa je, da skrbijo za pravice zaposlenih,

V iskanju razlogov za obstoječe stanje (finančno, materialno in moralno) ter posledično javno podobo univerze ste se tako usmerili na napačno tarčo – na sindikate. Torej na tistega, ki je nezakonitosti DOKAZAL, in ne tistega, ki jih je ustvarjal in dolga leta ohranjal, ki je morda zanje ne samo dvignil roko, ampak jih celo izvajal. Želeli ste se pogovarjati o javni podobi univerze v Mariboru:

·        Kje ste bili, spoštovani dekani in dekanice, ki zdaj dajate pobude za srečanja in razpravljate o tem, kaj je primerno in kaj ne, ko je Visokošolski sindikat od nastanka 2012 naprej dajal nešteto pobud, da naj nas vodstva univerze in fakultet razumejo kot zaveznika v odnosu do financerja in v nastopanju univerze v širšem družbenem prostoru?
·        Kje ste bili, ko smo v postopkih sprejemanja pravnih aktov in odločitev na UM (pa tudi na ravni države) s svojim strokovnim delom podali mnoge predloge, s katerimi bi lahko probleme razrešili sami?
·        Kje ste bili, ko so eskalirali za akademski svet nepojmljivi ekscesi (mobing, spolno nadlegovanje, prodaja diplome) in so v javnosti ob vaši obnemelosti ali celo tihi podpori (v nekaj primerih pa tudi javni) sporočali vaša simbolna vrednostna sporočila o tem, kaj je prav in kaj je tu dovoljeno, sprejemljivo, na tihem pa celo normalno ali zaželeno?
·        Ali ste postavili vprašanje, zakaj nekdo na vodilnem mestu za promocijo te univerze prejema bržkone dvakrat višjo plačo kot vaši asistenti v laboratorijih in predavalnicah, vi pa naj ne bi imeli denarja za izplačilo njihovih plač?
·        Ali ste postavili vprašanje o spodobnosti kazenskega preganjanja za 6 mesečno zaporno kazen sindikalnega predstavnika, medtem ko ostanejo druge dokazane nezakonistosti brez obrazov in posledic?
·        Ali ste se zavzeli za odprti dialog, ko je rektor na senatu prepovedal razpravo – pa smo naslednji dan o tem brali v časopisih, ker so bili na seji mediji?
·        Kje ste bili, ko je VSS podajal svoja pravna stališča na sejah organov? Ste jih prebrali, ste kdaj o tem razpravljali. V obdobju od nastanka VSS smo posredovali 257 opredelitev o dogajanju in 116 strokovnih pravnih mnenj in stališč -- vsebinskih opredelitev o različnih problematikah (nadobveza, sistemizacija, napredovanja…), s katerimi smo poskušali najprej razrešiti probleme znotraj naše institucije. Tukaj. In kaj smo ob tem doživljali. Opravičujem se, ker bom spomnila na konkreten dogodek, za katerega se mi zdi, da najbolj plastično ponazarja odnos, ki ga je na tej univerzi v poskusih vzpostavitve dialoga doživljal sindikat. V razreševanju številnih individualnih primerov na eni od fakultet je eden od dekanov, ki je danes tukaj,  povedal (opravičujem se, ker gre za po mojem mnenju neprimerno izražanje, a bom citirala): ''da se poserje na pravno mnenje'' sindikata. Ja, to je odnos, ki smo da doživljali.
 In zdaj naj bi se celo zagovarjali zaradi slabe javne podobe univerze?
Šele ko smo namesto pogovora in soočanja vsebinskih argumentov izkusili aroganco, ignoranco, tudi pritiske in osebne diskreditacije, smo sprožili 4 kolektivne delovne spore, 18 individualnih tožb in 6 inšpekcijskih prijav, ki so rezultirale v dokazanih sistemskih nezakonitostih.

Rezultati strokovnega dela sindikata so dosežki za zaposlene – ne privilegiji, ne bohotenje in razkošje, zgolj in samo izenačitev izpolnjevanja OSNOVNIH obveznosti do zaposlenih – enako kot na drugih javnih univerzah v državi. Mi smo svoje delo opravili. Pa vi?

Želela bi povedati še tole: dejstvo je, da kljub izrazitemu negativizmu do sindikatov na tej univerzi, so sindikati pomemben javnopolitični dejavnik. V preteklem obdobju se je VSS profiliral kot resen in kredibilen dejavnik v slovenskem visokošolskem prostoru – če si to priznate ali ne, če vam je všeč ali ne. In to navkljub številnim oviram in pritiskom predvsem (ali zgolj) na UM. Vse uporabljene poti in možnosti, da smo dosegli odpravo sistemskih anomalij, so bile LEGALNE in LEGITIMNE. Ob tem smo ohranili svojo avtonomnost, ostali smo konsistentni in zavezani svojemu poslanstvu.
Želim vam sporočiti, kar vam sporočamo od prvega dne našega obstoja: podporo za prizadevanje za stabilno proračunsko financiranje z naše strani imate zagotovoljeno, ravnanje, poti in možnosti, ki jih pri svojem delu v skladu s svojim poslanstvom izbira sindikat, pa niso vaša izbira! Če boste v vodstvu UM ravnali zakonito, legitimno in etično ter pri tem spoštovali zaposlene in človekovo dostojanstvo, ki jim pritiče, se bo medijska podoba naše univerze nemudoma in brez posebnega napora izboljšala. Do izpolnitve teh pogojev in brez tega so vsa prizadevanja in vsi sestanki zaman.

petek, 10. februar 2017

Pisni poziv Upravnemu odboru pred sprejemanjem Finančnega načrta Univerze v Mariboru za leto 2017

Maribor, 10. 2. 2017

Spoštovani predsednik, člani in članici Upravnega odbora UM,

pred sprejemanjem Finančnega načrta Univerze v Mariboru za leto 2017 na 24. redni seji UO UM, ki bo 14. 2. 2017 vas Visokošolski sindikat Slovenije, Sindikat UM (VSS SUM) v skladu s svojim poslanstvom, poznavanjem problematike in v luči zadnjih pravnih epilogov pisno poziva k zakonitosti, ki se kaže v spoštovanju razsodb Vrhovnega sodišča, končnih odločitev in naloženih ukrepov pristojne inšpekcije Ministrstva za javno upravo ter nenazadnje izhaja iz nalog, pristojnosti in odgovornosti, kot jih ima Upravni Odbor UM kot upravljalski organ.

Dne 3. 2. 2017 smo vam posredovali v vednost zahtevo vodstvu UM za posredovanje informacij o finančnem stanju Univerze v Mariboru (in posameznih njenih članic). S finančnim stanjem Univerze v Mariboru ste člani in članice UO glede na svoje naloge in odgovornosti natančno seznanjeni, zaposleni (in javnost) pa v pomanjkanju celovitih informacij težko razumejo, da Univerza po (delno) javno dostopnih podatkih na eni strani izkazuje presežek (12 milijonov evrov), po drugi strani pa v Finančnem načrtu za leto 2017 (še vedno) ne predvideva poplačila zaposlenim, ki so bili, kot je potrdilo sodišče in inšpekcija, zaradi nezakonitosti oškodovani v oceni okoli 5 milijonov evrov.

Rektor je v svojih javnih nastopih napovedoval pridobitev kredita in zagotavljal, tako javno kot na eni od prejšnji sej Upravnega odbora, da za to že ima soglasje pristojnega ministrstva. Po informacijah Visokošolskega sindikata ta informacija ne drži, saj ima zaradi izkazanega presežnega finančnega stanja Univerze v Mariboru zadržke Ministrstvo za finance. Pustimo ob strani korektnost pri obveščanju javnosti, zaposlenih  in Upravnega odbora, dejstvo je, da se o upravičenosti najema kredita sprašuje tudi sindikat – iz navodil članicam za pripravo finančnih načrtov namreč lahko sklepamo, da namerava vodstvo Univerze za  poplačilo tega kredita bremeniti posamezne članice, in sicer tiste, ki so zaradi nezakonitega ravnanja (prejšnjih) vodstev že tako finančno oslabljene.

Poleg tega je iz sprejemanja finančnih načrtov po članicah razvidno, da so imele fakultete navodilo, da v svoje finančne načrte (zavestno) prikažejo manjši dejanski dolg do zaposlenih, kot dejansko obstaja, in sicer, da iz zneska izvzamejo tako zakonite zamudne obresti kot tudi izločitev usklajevanja z nazivi v obdobju trajanja interventnih ukrepov. Ob tem opozarjamo, da Univerza v Mariboru  kljub dokončnim sodnim in inšpekcijskim odločbam zaposlenim po 3. a. členu ZSPJS ni izdala niti Aneksov k pogodbam niti z njimi ni sklenila kakršnih koli sporazumov, na podlagi katerih bi lahko predvidevala, da so zaposleni te sporazume pripravljeni podpisati in/ali odplačevanje dolga razpotegniti v nedoločno prihodnost. Poudarjamo, da za takšna navodila vodstva UM ne obstajajo ne finančni razlogi, ne pravni predpisi ne pisni dogovori z zaposlenimi.

Ob tem Upravni odbor Univerze v Mariboru ponovno opozarjamo, da izvajanje napredovanja v času trajanja interventnih ukrepov ni alternativna izbira vodstva Univerze v Mariboru (ali njihova avtonomija!), ampak zakonska dolžnost, ki sta jo drugi dve javni Univerzi v skladu s  stališčem Ministrstva za javno upravo, usklajeno z Ministrstvom za izobraževanjem, da za pedagoška delovna mesta interventna zakonodaja ne velja, saj je naziv pogoj za zasedbo delovnega mesta, dosledno izpolnjevali že v času trajanja interventnih ukrepov. Upamo, da smo tudi v Mariboru (z razsodbami sodišč) končno prišli do točke, ko sklicevanje na avtonomijo in brezpogojno zaupanje vodstvu univerzitetnim organom ne more in ne sme biti vodilo pri odločanju.

Ob koncu izpostavljamo, da je tudi po razsodbi Vrhovnega sodišča Univerza v Mariboru edini in enoten pravni subjekt, ki je dolžan zaposlenim delavcem zagotavljati enake pravice ne glede na to, na kateri članici opravljajo svoje delo. Za predloge Finančnih načrtov UM za leto 2017, ki izkazujejo manjši dolg do zaposlenih, ki ga je potrebno poplačati in je posledica neizpolnjevanja pravic in obveznosti izhajajočih iz zakonov in kolektivne pogodbe,  ni nikakršnih razlogov v finančnem stanju pravnega subjekta – Univerze v Mariboru, ki je zaposlenim EDINI delodajalec.

Pozivamo torej članice in člane Upravnega odbora, da v  primeru neustreznih finančnih načrtov, kot so predloženi, saj ne vsebujejo realnega stroška poplačila dolga, teh ne sprejmejo,  oziroma da v skladu s svojo odgovornostjo in pristojnostjo poskrbijo za zakonitost.

V nasprotnem primeru  bomo ponovno prisiljeni sprožiti ustrezne pravne postopke, prisiljeni preveriti odgovornost članov organa, če bo ob poznavanju vseh dejstev sprejet načrt, ki ne bo predvideval poplačila, o tem obvestiti Ministrstvo za izobraževanje in zahtevati, da k letnim programom dela za Univerzo v Mariboru ne poda soglasja ter nenazadnje javno postaviti vprašanje po odgovornosti, da se nezakonitost na Univerzi v Mariboru še kar nadaljuje.

Obveščamo Vas, da se predstavniki VSS SUM tokratne seje zaradi izkušenj z neprimernim načinom komunikacije na seji UO UM (in Senata UM) ne bomo udeležili in zato podajamo pisni poziv.  Glede na to vas vljudno prosimo za pisno obrazložitev odločitve, ki jo boste sprejeli na seji UO (14. 2. 2017) pri točki Finančni načrt, in jo bomo lahko v vednost posredovali zaposlenim na UM.

Visokošolski sindikat Slovenije, Sindikat Univerze v Mariboru,

zanj dr. Simona Sternad Zabukovšek, l. r.
podpredsednica  VSS SUM


V vednost:
-          Članom in članicam Upravnega odbora UM – priporočeno po pošti in po elektronski pošti
-          Vodstvu Univerze v Mariboru – po elektronski pošti
-          Senatu UM
-          Dekanom in dekanicam fakultet UM – po elektronski pošti
-          Ministrstvu za izobraževanje  – po elektronski pošti
-          Zaposlenim na UM – po elektronski pošti

sobota, 04. februar 2017

Zahteva za dostop do informacij javnega značaja: izplačilo razlik v plači

Maribor, 3. 2. 2017

Z razveljavitvijo 9. člena Pravilnika o napredovanju na Univerzi v Mariboru in zahtevo za uskladitev sistemizacije z zakonodajo s strani pristojne inšpekcije Ministrstva za javno upravo  je bila leta 2016 Univerzi v Mariboru na podlagi 3.a. člena ZSPJS naložena izdaja ustreznih Aneksov k Pogodbam o zaposlitvi ter izplačilo razlik v plači zaposlenim za nazaj, v času, ko se višina plače ni uskladila z doseženim nazivom pedagoških delavcev.

Sindikat Univerze v Mariboru je na podlagi 17. člena Zakona o informacijah javnega značaja na rektorja Univerze v Mariboru prof. dr. Igorja Tičarja naslovil zahtevo, da VSS SUM posreduje naslednje informacije:

  1. o rezultatu Izkaza prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov UM za leto 2016 (presežek prihodkov oz. presežek odhodkov) po članicah in skupno stanje UM,
  2. o stanju presežka iz Bilance stanja na dan 31. 12. 2016 po članicah in skupno stanje UM,
  3. o stanju pasovnih časovnih razmejitev iz Bilance stanja na dan 31. 12. 2016 po članicah in skupno stanje na UM.
Celotna izjava je dostopna tukaj.

nedelja, 22. januar 2017

Sporočilo za javnost ob vložitvi tožbe VSS zoper 6. člen Pravilnika o napredovanju na UM

Ljubljana, 22. 1. 2017

Visokošolski sindikat Slovenije je od leta 2012 vodstvu in Upravnemu odboru Univerze v Mariboru večkrat posredoval stališča glede vsebin, ki so posegale v delovnopravni položaj zaposlenih. Ta stališča so zadevala tudi 9. člen Pravilnika o napredovanju na UM in sistemizacijo delovnih mest, ki je po oceni sindikata UM pomenila poskus nezakonitega izločanja iz veljavnega sistema javnih uslužbencev. Za dialog o teh vprašanjih na strani vodstva Univerze žal ni bilo posluha, zato je bil sindikat prisiljen uporabiti pravna sredstva in v letu 2016 mu je v stališčih pritrdilo tako Vrhovno sodišče z razveljavitvijo 9. člena Pravilnika kot tudi pristojna Inšpekcija Ministrstva za javno upravo, ki je Univerzi naložila uskladitev sistemizacije z zakonodajo in izplačila razlik v plači zaposlenim za celotno obdobje, ko se določitev višine plače ni usklajevala z doseženim nazivom pedagoških delavcev.

Glede na finančne posledice zadnjih razsodb v korist sindikata (okoli 5 milijonov evrov)  smo v mandatu aktualnega vodstva Univerze v Mariboru pričakovali več posluha za dogovore o tej in o sorodnih problematikah. Ta pričakovanja so izhajala tudi iz nekaterih medijskih nastopov rektorja, kjer se je skliceval na ''podedovanost'' problemov. Žal pa rektor tudi po enoznačnih odločitvah sodišč vztraja pri ureditvi, s katero je v letih 2015 in 2016 omejitve horizontalnih napredovanj celo zaostril, saj je zaposlenim na Univerzi v Mariboru, ki izpolnjujejo vse (v primerjavi z zaposlenimi drugje v javnem sektorju bistveno višje) kriterije za horizontalno napredovanje za dva plačna razreda, omogoči napredovanje zgolj za enega. S tem so zaposleni na UM ponovno postavljeni v neenak položaj z zaposlenimi v osnovnih šolah, vrtcih in na drugih dveh javnih univerzah, kjer si ravnatelji in oba rektorja ne lastijo podobnih diskrecijskih pravic. Posebej nerazumljivo je ravnanje trenutnega vodstva UM zato, ker so s takšno odločitvijo oškodovani nepedagoški delavci, ki drugih možnosti napredovanj in s tem izboljšanja svojega položaja v primerjavi s pedagoškimi delavci (napredovanje v  nazivih) sploh nimajo. Hkrati gre za kategorijo najnižje plačanih zaposlenih na univerzi (strokovnih sodelavcev, tehničnih delavcev, čistilk), med katerimi številni z osnovno plačo ne dosegajo niti minimalne plače. Številni pozivi sindikata ne samo k spoštovanju zakonodaje, ampak tudi k ustreznejšemu odnosu do šibkejše poklicne skupne, so naleteli  na gluha ušesa. Odnos je bil podoben kot v primeru napredovanj pedagoških delavcev v naziv, kjer smo osnovne pravice uveljavili šele na sodišču. Še posebej nas je presenetilo, da nas je rektor na sestanku 28.10.2016, na katerem smo se želeli o vprašanju horizontalnih napredovanj dogovoriti, izrecno napotil na sodišče. Ker članstvo od sindikata upravičeno pričakuje zaščito svojih pravic, nam ni preostalo drugega, kot da to nenavadno sugestijo sprejmemo. Zato je Odvetniška pisarna Mihurko za VSS SUM na Delovno sodišče v Mariboru, 20. 1. 2017, vložila kolektivni delovni spor zoper 6. člen Pravilnika o napredovanju, v naslednjih dneh pa bodo sledili tudi vzorčni individualni zahtevki zaposlenih.

Ob tem sindikat že zdaj postavlja vprašanje odgovornosti za plačilo sodnih stroškov in finančnih posledic za Univerzo v primeru izgubljenih sporov (kot se je to zgodilo v primeru spora, ki je zadeval samo pedagoške delavce). Podatek, da bi zakonska realizacija napredovanj za nepedagoške delavce na celotni univerzi bržkone predstavljala minimalen strošek v primerjavi s povečanimi obsegi dela in avtorskimi pogodbami, ki se na UM sicer izplačujejo nekaterim (pedagoškim in drugim) delavcem ter privatnim inštitutom oz. zasebnikom, je ima jasno simbolno sporočilo. Pove skoraj vse o odnosu vodstva Univerze do svojih ljudi, sploh tistih na dnu univerzitetne hierarhije.

Red. prof. dr. Marko Marinčič, predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije
Izred. prof. dr. Marija Javornik Krečič, predsednica VSS, Sindikata Univerze v Mariboru