sreda, 06. december 2017

Sodišče oprostilo predsednico VSS SUM rektorjeve obtožbe o razžalitvi

Sodišče v Mariboru je 6. 12. 2017 oprostilo predsednico Sindikata Univerze v Mariboru, prof. dr. Marijo Javornik Krečič obtožbe kaznivega dejanja razžalitve, katerega jo je obtoževal rektor Univerze v Mariboru.


VSS in KSS PERGAM pozdravljata odločitev sodišča v Mariboru, s katerim je to oprostilo predsednico Sindikata Univerze v Mariboru, prof. dr. Marijo Javornik Krečič obtožbe kaznivega dejanja razžalitve, katerega jo je obtoževal rektor Univerze v Mariboru, in je sledilo njeni načelnosti in argumentaciji, ki sta jo zastopala z njenim zastopnikom.  Sodišče je s to odločitvijo pritrdilo pomembnosti varovanja dveh svoboščin, ki ju ščiti Ustava Republike Slovenije, in sicer svobode govora in svobode sindikalnega organiziranja in delovanja. Odločitev je zato izjemnega pomena za vse državljane, še zlasti za vse sindikalne zaupnike, ki so se s svojim delovanjem pripravljeni izpostaviti v imenu članov, ki jih zastopajo.

Na nujnost učinkovitega razreševanja škandalov spolnega nadlegovanja na Univerzi v Mariboru je prof. dr. Marija Javornik Krečič dosledno, glasno in kritično opozarjala, kar je bila tudi njena naloga in dolžnost kot predstavnice zaposlenih na Univerzi v Mariboru, kjer so se sporna ravnanja tudi odvijala. V luči razkrivanja škandalov spolnega nadlegovanja širom po svetu po vseh porah javnega življenja, ki smo mu priča v zadnjih tednih, vključno z vprašanjem, ki se neizogibno postavlja v zvezi s tem  - o odgovornostih tistih, ki so bili s temi ravnanji seznanjeni, pa niso pravočasno ukrepali, je sporočilo sodišča jasno: javni diskurz o tej problematiki in tudi kritično izpostavljanje nesprejemljivih praks je dopusten, sami pa dodajamo, da je tudi nujen.

Sodišče je očitno prepoznalo pomen vloge sindikata in njene predsednice, ki ga predstavlja in ki se je namesto žrtev nadlegovanja izpostavila na eni strani kot glas žrtev, kot tudi na drugi strani kot glas zaposlenih, ki so bili spričo dogajanja na Univerzi v Mariboru ogorčeni in so pričakovali, da se sindikat, ki kolektivno zastopa in artikulira njihove interese in stališča, na dogajanja na Univerzi v Mariboru kritično odzove, kar je prof. dr. Marija Javornik Krečič tudi storila. Sindikat je namreč v svojem bistvu organizacija delavcev, katere namen je boj za pravice zaposlenih in njihovo spoštovanje.

V VSS in v KSS PERGAM se bomo tudi v prihodnje z vsemi prizadevali za zaščito svobode govora, svobode sindikalnega delovanja in za večjo zaščito sindikalnih zaupnikov, ki so predani svojemu delu za zaščito pravic delavcev ter za spoštovanje njihove integritete in dostojanstva.

Ljubljana, Maribor, Koper, 6. 12. 2017



Zaključni govor Marije Javornik Krečič na zadnji sodni obravnavi, 5. 12. 2017


V kazenskem sodnem procesu sem se znašla, ker se rektor Univerze v Mariboru počuti razžaljenega zaradi dveh citatov, ki sta bila  izrečena v kontekstu sindikalnega boja. Da se je rektor Univerze v Mariboru odločil za zasebni kazenski pregon predsednice visokošolskega sindikata na UM  sindikalne predstavnice (upam, da na svoje lastne in ne na davkoplačevalske univerzitetne stroške) glede na njegovo vodenje Univerze niti ne bi bilo presenetljivo. Že v  začetku svojega mandata po  izvolitvi v letu 2015 je namreč na Univerzi pričel zamirati  že predhodno šibek socialni dialog (po vložitvi kazenskega pregona zoper sindikalno predsednico pa je popolnoma zamrl), splošna kultura obnašanja in medsebojnega spoštovanja pa je dosegla dno. Rektor se je javno razglasil za vrhovnega poveljnika, nasploh mu je vojaška terminologija blizu (govori o zaposlenih kot vojakih in sebi kot generalu)  in tako tudi ravna. Ne le da zavrača in onemogoča predstavitve argumentov na organih in komisijah Univerze, kjer naj bi z demokratično razpravo kot akademska skupnost prihajali do rešitev, prepoveduje razprave, koncentrira odločanje na rektorsko funkcijo, njegov odnos do kogar koli, ki se izpostavi (sploh do žensk), pa odkrito izraža argument moči in ne moč argumenta. Hkrati rektor sebe in svojo funkcijo dojema kot brezmejno oblast, večkrat poimenovano univerzitetna avtonomija. Predstavlja si jo tudi kot nespoštovanje delovne zakonodaje, v primeru svoje upokojitve tudi kot nespoštovanje interventne zakonodaje.

A kljub tej nepresenetljivosti ''ukrepa'', ki se ga je poslužil rektor, je njegovo radikalno obračunavanje z zaposlenimi in njihovo zastraševanje vendarle nesprejemljivo. Najprej zato, ker je Univerza javna institucija in rektor  javna oseba, nadalje pa tudi zato, ker rektorjevo razumevanje univerzitetne avtonomije nima nikakršne potrditve v kateri koli razsodbi tako Ustavnega kot Vrhovnega sodišča, v katerem koli naloženem inšpekcijskem ukrepu, niti nima potrditve v pogledih slovenske akademske skupnosti. Tako rektorjevo držo razumem kot nemoč, ker je povsem osamljen, a zato obračunavati s svojimi sodelavci, ki jih poudarjeno postavlja v pozicijo podrejenih???  Če bi rektorja besede, za katere me toži, res prizadele (kakor trdi v tem postopku),  bi se najprej poskusil pogovoriti z mano, pa me pred tem, da mi je bila zasebna tožba vročena, ni NITI enkrat neposredno ali posredno opozoril. Nekaj dni, preden sem prejela zasebno tožbo, smo imeli celo sindikalni sestanek, 28. 10. 2016, za katerega smo prosili dva meseca, pa na sestanku svoje razžaljenosti ni niti omenil!  Ni to povsem neprimerno (hinavsko) ravnanje? Nadalje bi lahko rektor, če je sodil, da so bile uporabljene neprimerne besede,  zahteval popravke oz. opravičila v časopisih (pa ni niti enega) ali (če bi bil dosleden) tudi kazenske pregone zoper druge osebe, ki so ga na primer  okarakterizirale za  duševno neuravnovešenega in nesposobnega (vloženo v spisu). Pa ni sprožil niti enega tovrstnega zahtevka, niti enega pregona, niti enega poskusa pogovora o tem.

Sama sem kot sindikalna predsednica (VSS SUM) od leta 2012, ko sem to funkcijo prevzela, dosledno na sejah organov univerze (torej znotraj univerze) in v javnosti zagovarjala temeljne pravice zaposlenih: mdr. pravico do poštenega in zakonitega plačila za opravljeno delo, pravico do varnega delovnega okolja in pravico do integritete zaposlenih, torej vse tiste pravice, ki so bile s strani rektorja grobo kršene in imajo za posledico tudi moje izrečene kritične besede. Prav tako so bila sindikalna stališča in način, kako sem jih predstavljala zaposlenim, javnosti, vodstvu, konsistentna in povsem enaka v obeh mandatih – prejšnjega rektorja dr. Rebolja in aktualnega rektorja dr. Tičarja. To so potrdile vse priče, tudi prorektorica dr. Vaupotič. Zato moji kritiki nikakor ni mogoče očitati namena razžalitve, povzela sem namreč DEJSTVA. In to resnična DEJSTVA! Legitimnost moji kritiki dajejo člani in članice sindikata, ki so me ravno v času, ko mi je bila vročena tožba,  izrekli zaupnico s soglasno podporo na volitvah za nov mandat predsednice sindikata (VSS SUM).

Pri rektorjevem zaslišanju se je izkazalo, da rektor pravzaprav niti ne ve, zakaj me toži (navajal je nekaj povsem drugega, kot je zapisano v članku in v citatu, ki naj bi ga razžalil in ga navaja v obtožnici). Rektorskih volitev namreč nikoli nisem problematizirala, kot mi podtika – rektor je bil na funkcijo res izvoljen, legalno in legitimno, a to ne pomeni, da potem lahko počne karkoli in kakor koli – tudi v nasprotju z zakonodajo in z akademskimi etičnimi standardi. Izvoljenost v bistvu pred njega postavlja še večjo odgovornost.

V tem kontekstu sem problematizirala pridobivanje pravnega mnenja pri zasebnem inštitutu brez sklepov univerzitetnih organov in na račun univerze v trenutku, ko istočasno kot delodajalec ni izpolnjeval zakonskih obvez do zaposlenih - kljub razsodbi Vrhovnega sodišča o razveljavitvi 9. člena Pravilnika o napredovanju in inšpekcijskih odločbah, ki so prišle ravno v tistem obdobju. Primanjkljaje pri plačah je univerza nazadnje zaposlenim morala izplačati v znesku skoraj 8 milijonov in to je naredila šele v letu 2017!

To nedopustno ravnanje rektorja sem izpostavila že pred javno izjavo v Dnevniku na seji Upravnega odbora in je zapisano v priloženem zapisniku.

Glede na to, da je bila interventna zakonodaja ZUPPJS16 jasna in je določala možnost zgolj enoletnega podaljšanja delovnega razmerja v primeru izpolnjevanja pogojev za upokojitev, rektor kot odgovorna oseba in oseba, ki ga je vprašanje upokojitve zadevalo v eni osebi, pa je  z načinom predstavljanja zakonodaje s plačanim pravnim mnenjem zasebnega inštituta umetno ustvarjal  nejasnosti, temu lahko upravičeno izrečemo MALVERZACIJE in poskus zaobida zakonodaje. Sploh še zato, ker so se rektorjeva stališča in njegovo pri zasebniku pridobljeno pravno mnenje za 12.000 evrov izkazali za brezpredmetne, saj mu je bilo delovno razmerje na koncu podaljšano za ENO leto, kot je velevala interventna zakonodaja, in ne za tri leta, kot je trdilo njegovo pravno mnenje.

Nadalje je rektor v zaslišanju v nasprotju s svojim pooblaščencem, ki je skušal obe sporni navedbi objektivizirati, izpostavil, da ga slovarski pomeni sploh ne zanimajo, da je pomembno samo, kako besede razume in doživlja on sam. To za kazenski pregon gotovo ne more biti podlaga.

Obe inkriminirani besedi oz. besedni zvezi  ''malverzacija'' in  ''osebni seksizem'' objektivno namreč nista žaljivi ne po slovarskih pomenih, ne po strokovni in znanstveni literaturi ter tudi ne po splošni pogovorni rabi.

Glede malverzacije sem bistvo že izpostavila (nezakonito neplačevanje zakonskih obveznosti do zaposlenih na eni strani in plačevanje pravnega mnenja za vprašanje ureditve svojega lastnega položaja na drugi strani), o osebnem seksizmu pa tole:

o   Decembra 2015 je rektor prejel  prošnjo za pomoč in zaščito pred spolnim nadlegovanjem,  pa je žrtev najprej nagovarjal, da obtožbe umakne.  Čeprav rektorjev pooblaščenec navaja, da je sprejel neformalne ukrepe in storilca fizično odstranil, to ne drži. Nasprotno, takrat je storilcu  (kot je potrdil tudi inšpekcijski nadzor in po končanem nadzoru izdal odločbo o prekršku) mimo določil zakona brez javnega razpisa podaljšal pooblastilo za delovno mesto glavnega tajnika in nato na predlog storilca v februarju 2016 celo podpisal ukinitev delovnega mesta žrtve!

o   Komisijo za razjasnitev okoliščin prijave je imenoval šele meseca marca 2016, po tem, ko je na predlog storilca podpisal ukinitev delovnega mesta žrtvi, ko je v zvezi z delovnim mestom glavnega tajnika na Univerzi že potekal inšpekcijski nadzor in ko ga je javnost pozivala k ukrepanju.

o   Po soglasnih ugotovitvah Komisije, ki je delo končala 22. 6. 2016, zoper storilca ni ukrepal več kot pet tednov. 27. 7. 2017 smo ga k ukrepanju pisno in javno pozvali sindikati (vsi), 3. 8. 2016 poleg sindikatov javno še Komisija za ženske v znanosti. Sama sem bila 4. 8. 2016 s strani novinarke Večera zaprošena za komentar in 4. 8. sem ga pisno odposlala. Ob tem bi poudarila, da sem imela sama o prijavi in o dogajanju na rektoratu kot sindikalna zaupnica zelo podrobne informacije in vpogled v razmere na rektoratu tudi s strani drugih zaposlenih in tudi znotraj rektorjeve ekipe – v komunikaciji z prorektorico Natašo Vaupotič.

o   7. 8. je bil objavljen članek (spletno) in 8. 8. v tiskani izdaji in šele po objavi članka 8. 8.  (ob 11. 20) je rektor obvestil javnost, da naj bi storilca opozoril. Moja izjava 4. 8. je bila resnična. Ko sem jo poslala in tudi še, ko je bila objavljena, nihče ni imel informacije o tem, da bi rektor kakor koli ukrepal.

o   Moja izjava o rektorjevem osebnem seksizmu je povsem resnična tudi zato, ker se rektor  nikoli ni opredelil do seksističnih izpadov vodje svoje volilne kampanjije in zaupnika (ki ga je imenoval za svoj alter ego) – ne javno, ne v odnosu do žrtve, ne v odnosu do zaposlenih.

o   Rektor ni zagotovil varnega delovnega okolja in ni zavaroval integritete, ne samo žrtve, pač pa vseh zaposlenih na Univerzi v Mariboru.

o   Rektorjevo ravnanje v tem konkretnem primeru torej  nedvomno kaže na njegov osebni seksizem. Osebni se nanaša na rektorjevo konkretno osebo in je razmejeno predvsem od ravnanja prorektorice Vaupotičeve, ki je v tej zgodbi podajala povsem enake kritike kot jaz, celo pozivala (sindikata in Komisijo za ženske v znanosti) in prosila je, da bi rektorja prisilili k drugačnemu ravnanju.

Sicer pa je v spornem citatu povzeto objektivno stanje na univerzi, ki jo preveva patriarhalna miselnost.  Če ponovim:

"Seksizem je viden v načinu komunikacije, predvsem z mlajšimi kolegicami in študentkami. Kako jih takoj, ko na njihova opozorila predvsem moški s pozicije moči ne morejo odgovoriti z vsebinskimi argumenti, degradirajo s seksistično oznako. Ob tem pa se zadnji medijsko izpostavljeni primer s komisijo soglasno potrjenega spolnega nadlegovanja, ko se rektor spreneveda in še vedno ne ukrepa, podaja kot dovolj jasen in nedvoumen odgovor o rektorjevem osebnem seksizmu. Ob takšnih sporočilih se bo upalo izpostaviti še manj zaposlenih, odkritih bo še manj tovrstnih primerov, pa bi morali biti, če želimo kaj spremeniti," poudarja Krečič Javornikova.

 Rektor kot oseba je v citatu res posebej izpostavljen (zaradi primera soglasno potrjenega spolnega nadlegovanja) tudi zato: ker kot vodilni delavec, kot odgovorna oseba in kot akademski starešina s svojim obnašanjem in ravnanjem to patriarhalno miselnost utrjuje: z obnašanjem in odnosom na sejah organov (kar sem izpostavila na začetku), s prikrito seksističnim označevanjem mene kot predsednice sindikata z »gospo, ki se podpisuje kot predsednica sindikata« (navajam zgolj kot primer); z naslavljanjem mlajših kolegic kot »moje deklice« in, kar je povedal sam kot zaslišanec pred sodiščem, s poimenovanjem žensk kot »BABE«.

Po sociološko strokovni, znanstveni pa tudi po pravni plati je evidentno, da je bila moja izražena kritika rektorjevega osebnega seksizma upravičena in oprta na dejstva.

Ob koncu želim povedati, da izrečenih besed nikoli nisem zanikala, tudi jih ne obžalujem, izrekla sem jih s polno zavestjo, a ne z namenom razžalitve, pač pa na podlagi svojega strokovnega znanja, poznavanja sindikalne problematike in informacij, ki sem jih imela o konkretnih primerih. Besede so izhajale iz dejstev in so predstavljale utemeljeno kritiko javne osebe, kar rektor nedvomno je in kar je potrdila prav za primere rektorjev tudi že sodna praksa.

Zato se za svoje besede nisem mogla opravičiti. Opravičilo z moje strani bi namreč pomenilo, da je bilo rektorjevo ravnanje v odnosu do akademske skupnosti, posebej še do žensk, ustrezno. Pa ni bilo. Prav nasprotno, zelo neprimerno in vsega obsojanja vredno je. Obsodilna sodba bi tako dala popolnoma napačno sporočilo: da lahko kot javni uslužbenec na vodilnem položaju slediš osebnim interesom, ki jim podrediš tudi (ne)spoštovanje zakonov te države in akademskih etičnih standardov, da lahko kot rektor dopustiš seksistično ravnanje, ga omogočiš in celo braniš. S tem se dobesedno tepta pravice človeka in državljana, posebej pa žensk in državljank. Je to v letu 2017 in v demokratični družbi dopustno?

Marija Javornik Krečič



Stavkovne zahteve pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja

4. 12. 2017

Pogajalska skupina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja (PSRSJS), v okviru katere deluje 28 sindikatov javnega sektorja, izmed teh sindikati iz štirih sindikalnih central, je v preteklem tednu zapustila pogajanja z vladno stranjo o odpravi plačnih anomalij, saj  vladna stran vztrajno zavrača možnost, da bi hkrati potekala pogajanja tako o odpravi anomalij na delovnih mestih nad 26. plačnim razredom, kot tudi pogajanja o odpravi anomalij zaradi spremenjenega vrednotenja zdravniških delovnih mest.  Po prepričanju PSRSJS je to edini način, ki bi preprečil nastajanje vedno novih anomalij in neskončno nadaljevanje pogajanj o spremenjenem vrednotenju posameznih skupin delovnih mest, kar se v tem trenutku nakazuje in v povezavi s preteklimi  dogovori med Vlado in posameznimi skupinami močno načenja enoten plačni sistem. PSRSJS je skladno s tem v preteklem tednu vladni strani tudi posredovala svoj pogajalski predlog spremenjenega vrednotenja orientacijskih delovnih mest in nazivov, ki bi morali predstavljati temelj za uvrščanje vseh ostalih delovnih mest in nazivov v plačne razrede s kolektivnimi pogodbami dejavnosti in poklicev.

Kljub dejstvu, da že zdavnaj potekli roki iz dogovora iz decembra 2016, v katerih bi se morala pričeti pogajanja o odpravi anomalij, tako tistih na delovnih mestih nad 26. plačnim razredom, kot tistih iz naslova spremenjenega vrednotenja zdravniških delovnih mest, smo iz sporočila za javnost po seji Vlade dne 30.11.2017 razbrali, da Vlada še naprej vztraja na ločenih pogajanjih. Takšna odločitev je po našem prepričanju nerazumna, izrazito kratkovidna in škodljiva. Zavračanje razumemo kot odločitev Vlade, da se dokončno poruši enoten plačni sistem, k čemur je sama že doslej izdatno prispevala in še prispeva s svojimi odločitvami. Razumeli ga bomo tudi kot nadaljevanje vladnega sledenja interesom posameznih vplivnih skupin v javnem sektorju, ki jim plačni sistem ne ustreza, saj računajo, da bodo sami v ločenih pogajanjih z Vlado dobili več, pa čeprav na račun drugih skupin javnih uslužbencev. Sindikati, ki delujejo v Pogajalski skupini reprezentativnih sindikatov javnega sektorja se bomo takšnim poskusom ostro uprli, saj je edina alternativa našemu predlogu in ohranitvi enotnega plačnega sistema v tem trenutku, ko vladna stran ne ponuja nikakršne alternative, popoln kaos na področju plač v javnem sektorju z neobvladljivimi, čeprav verjetno marsikje tudi utemeljenimi interesnimi zahtevami posameznih skupin. Morda pa si Vlada želi prav tega, pri tem pa ima očitno pred očmi zadovoljitev partikularnih interesov nekaterih konkretnih skupin in izogib pogajanjem o sprostitvi še veljavnih varčevalnih ukrepov, med katerimi je tudi 8% znižanje vrednosti plačnih razredov z ZUJF.

Da gre za ozke partikularne interese nenazadnje kaže tudi odločitev vladne strani, s katero smo bili sindikati PSRSJS seznanjeni naključno in mimogrede, in sicer da je Vlada zgolj s sindikati Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS), ki jo vodi g. Branimir Štrukelj, zaključila pogajanja o odpravi anomalij na delovnih mestih nad 26. plačnim razredom na način, ki dejansko v ničemer ne prinaša odprave anomalij. Že bežen pogled na dogovor med KSJS in Vlado kaže, da razen orientacijskih delovnih mest v plačni skupini J, ki se dvigujejo za 1 plačni razred, nobeno drugo orientacijsko delovno mesto ne pridobiva ničesar. Hkrati je to bistveno manj, kot je zahteva največjega sindikata v KSJS za delovna mesta v izobraževanju.

V PSRSJS takšnemu načinu odločno nasprotujemo. Zdi se, da je posiljevanje z bliskovito uskladitvijo parcialnega dogovora o odpravi anomalij nad 26. plačnim razredom v funkciji odpustka za kasnejše lažje dogovarjanje o še bolj partikularnih in netransparentnih zahtevah SVIZ-a in za čimprejšnji prehod za vsako ceno k pogajanjem o teh zahtevah. Kakšen je interes drugih sindikatov v KSJS za takšen način pogajanj in podporo predlogom SVIZ-a, ni jasno.

Opozarjamo, da bi bili morebitni dogovori, sklenjeni na takšen način in očitno na škodo velikega števila javnih uslužbencev, tako z vidika legalnosti, kot tudi z vidika legitimnosti, sporni. Tako Vlada, kot sindikati iz KSJS se očitno niso ničesar naučili iz izkušnje z aneksom št. 4 h Kolektivni pogodbi za javni sektor, s katerim so ob nasprotovanju ostalih sindikatov v javnem sektorju javne uslužbence prikrajšali za odpravo tretje in četrte četrtine plačnih nesorazmerij, kar je vodilo v dolgotrajne sodne spore, ki so potrdili nezakonitost dogovora med Vlado in KSJS. Ob tem poudarjamo, da ne glede na javno poudarjanje preglasovanja kot načina sprejemanja vladnih odločitev v zvezi s plačnim sistemom v zadnjem obdobju po prepričanju PSRSJS odgovornost za vladne odločitve enako nosijo vsi člani Vlade kot kolektivnega organa.

Za sindikate v PSRSJS tudi v primeru sklenitve dogovorov med Vlado in sindikati v KSJS anomalije nad 26. plačnim razredom ne bodo odpravljene. Za zaščito interesov svojih članov so številni sindikati, ki delujejo v okviru PSRJS v zadnjih dneh oblikovali stavkovne odbore, nekateri sindikati pa bodo to storili v prihodnjih dneh, ko bo tudi potekalo odločanje o napovedi stavke v teh sindikatih.
Stavkovne zahteve, ki bodo skupne vsem sindikatom, ki bodo stavko napovedali, so:

1. V okviru enotnega plačnega sistema takojšnja in hkratna odprava preostalih anomalij pri vrednotenju delovnih mest nad 26. plačnim razredom in anomalij, nastalih zaradi spremenjenega vrednotenja zdravniških delovnih mest z dvigom plačnih razredov delovnih mest nad 26. plačnim razredom za 3-4 plačne razrede v skladu s predlogom, ki ga je dne 29.11.2017 podala Pogajalska skupina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja in z dvigom plačnih razredov delovnih mest do 26. plačnega razreda za 2 plačna razreda.

2. Najkasneje s 3.1.2018 začetek odpravljanja še preostalih varčevalnih ukrepov, vključno z 8% znižanjem vrednosti plačnih razredov po Zakonu za uravnoteženje javnih financ iz leta 2012;

3. Zagotovitev sredstev delodajalcem za povečane stroške dela iz predhodnih dveh točk.

Točen datum stavke v tem trenutku še ni določen, najverjetneje pa bo stavka potekala sredi meseca januarja, ko bodo potekale tudi sindikalne protestne akcije, ki jih bodo aktivno podprli tudi sindikati, katerih članstvo ima omejitve ali prepoved pravice do stavke.

V PSRSJS Vlado pozivamo k razumu, preden bo prepozno in preden bo enotni plačni sistem dokončno zašel v enosmerno ulico. Vlada lahko napako, ki jo je zagrešila s sklepanjem separatnih dogovorov, odpravi le s tem, da takšnih dogovorov ne sklepa več in da sprejme odgovornost in se sooči s posledicami svojih odločitev ter ponovno vzpostavi razmerja  v vrednotenju delovnih mest, ki so bila porušena, zlasti s tem, ko je pristala na povišanje delovnih mest zdravnikov v izhodišču za 3 do 7 plačnih razredov.  Ob vztrajanju na obstoječem stanju ob nespremenjenem zakonskem okvirju, se temeljno načelo Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, po katerem pripada javnim uslužbencem enako plačilo za delo na primerljivih delovnih mestih in mu je zavezana tudi Vlada, zdi vedno slabša šala, ravnanje Vlade pa zavestno vzpostavljanje in ohranjanje stanja, ki s tem načelom nima več nikakršne povezave.

Pogajalska skupina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja


petek, 01. december 2017

Stališče VSS ob napovedi stavke SVIZ

V zadnjih dneh so različni mediji in posamezniki javne nastope sindikata SVIZ pomotoma povezovali z Visokošolskim sindikatom Slovenije (VSS), saj je SVIZ občasno omenjal tudi zaposlene v visokem šolstvu. Poudarjamo, da predlogi SVIZ-a v nobeni točki niso usklajeni z VSS, številčno daleč najpomembnejšim sindikatom v visokem šolstvu. Prav nasprotno: ti
predlogi izrazito favorizirajo nižje ravni izobraževanja, na področju visokega šolstva pa se vidno ujemajo z interesi vodstvenih slojev na posameznih fakultetah, na katerih je SVIZ dejaven. Predlog sindikata SVIZ namreč predvideva zvišanje plač visokošolskih učiteljev, sodelavcev in raziskovalcev za 2 plačna razreda, kolikor je spomladi že sama od sebe predlagala vlada; za učitelje na nižjih ravneh izobraževanja predvideva 3 plačne razrede, za razrednike pa kar 5. Poleg tega predlaga uvedbo treh novih, za 5 plačnih razredov bogatejših delovnih mest "uveljavljenega docenta", "uveljavljenega izrednega profesorja" in "uveljavljenega rednega profesorja", pri čemer diskrecijsko pravico pri premeščanju na ta tri delovna mesta izrecno prepušča dekanu. Da tako precizno formuliran predlog kastnega sistema prihaja od nekega sindikata, bi bilo smešno, če ne bi bilo strašljivo.

VSS sodeluje v Pogajalski skupini reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, ki vključuje več sindikalnih konfederacij, ne pa sindikata SVIZ, ki je član Konfederacije sindikatov javnega sektorja. Pogledi teh dveh sindikalnih skupin na prihodnost plačnega sistema se trenutno zelo razhajajo. Pogajalska skupina, ki ji pripada VSS in jo vodi Jakob Počivavšek, se zavzema za ohranitev razmerij med poklicnimi skupinami in za enotno nastopanje sindikatov. Zvišanja plač morajo biti enotna glede na delovno mesto in naziv, v primeru visokošolskega učitelja in sodelavca za 4 plačne razrede, kar je celo pod povprečjem zvišanja zdravniških plač od 1. oktobra letos. Druga razlika med sindikalnima skupinama zadeva delavce v skupini J nad 26. plačnim razredom, o katerih pravkar potekajo pogajanja. VSS skupaj z drugimi sindikati v pogajalski skupini zahteva tudi dvige plač za najmanj 2 plačna razreda pri visoko izobraženih tehničnih in administrativnih delavcih (tarifni razred VII), ki so na univerzah soočeni z bistveno zahtevnejšimi nalogami kot na nižjih ravneh izobraževanja. Pri veliki večini teh delovnih mest se predlog Konfederacije sindikatov javnega sektorja (SVIZ, Neodvisni sindikat delavcev ljubljanske univerze) ujema s predlogom vlade: predvideva namreč dvig za 0 plačnih razredov.

Od sindikata SVIZ pričakujemo, da bo svoje zahteve v javnosti odslej natančneje predstavljal kot svoje lastne oz. kot zahteve svojega članstva. Nastopanje v imenu "celotne izobraževalne vertikale" je neprimerno, če upoštevamo, da je število članov SVIZ na največji slovenski univerzi zanemarljivo majhno. Poleg tega je SVIZova napovedana stavka po svoji vsebini stavka za zvišanje plač učiteljev v osnovnem in srednjem šolstvu in nič drugega. V VSS bomo zaposlenim na univerzah izrecno in javno odsvetovali sodelovanje pri stavki, ki bi visokošolskim učiteljem in raziskovalcem izborila samo tisto, kar jim je vlada že tako ponudila sama, administrativnim in tehničnim delavcem ničesar, dekanovi kliki pa za 5 plačni razredov višje plače. Povabili jih bomo, da se v še večje številu pridružijo našemu sindikatu in našim sindikalnim aktivnostim.

Predsedstvo VSS  in predsedstva naših sindikatov univerz so se z današnjim dnem preoblikovala v stavkovne odbore, ki se pridružujejo koordinaciji stavkovnih odborov Pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja. Naše zahteve veljajo enako za vse, ki so zaposleni na določenem delovnem mestu in v določenem nazivu. Poleg tega od vlade pričakujemo, da bo financiranje univerz tako kot na drugih področjih izobraževanja začela usklajevati z gibanjem stroškov dela. V nasprotnem primeru bo dvig plač potisnil univerze v še slabši položaj kot doslej.


Ljubljana, Maribor, Koper, 1. 12. 2017


torek, 07. november 2017

Novi Zakon o raziskovanju (Makovec Brenčič), 2017

MIZŠ je po propadu ideje o enotnem zakonu o visokem šolstvu in raziskovalni dejavnosti ter o zlitju delovnih mest visokošolskega učitelja in raziskovalca, ki bi vodila v prekarizacijo učiteljev in v konflikte za prerazporeditev pedagoških ur, pristopilo k pripravi novega Zakona o raziskovalno-razvojni dejavnosti (ZRRD). Avgusta 2017 je delovni skupini, kamor VSS ni bil vabljen, predložila osnutek novega ZRRD. Določal je postopno rast proračunskih sredstev, prehod s programskega na institucionalno financiranje (ukinitev programskih skupin do 1. 1. 2019 in prestrukturiranje njihovega denarja v institucionalni pas), instituta do 20 % dopolnilne zaposlitve in do 100 % izplačila delovne uspešnosti iz neproračunskih virov ter možnost sodelovanja inštitutov pri izvajanju visokošolskih programov na univerzah
Po usklajevanjih na delovni skupini je MIZŠ novembra dalo popravljeni predlog v javno razpravo. V primerjavi s prvotno različico prinaša višji ciljni obseg proračunskega financiranja in hitrejšo formulo rasti sredstev. Idejo o ukinitvi PS so zaradi nasprotovanja vodstev inštitutov in univerz opustili oz. prehodno določilo, ki je prej določalo prestrukturiranje sredstev PS v institucionalni pas, so izbrisali, novega pa za zdaj niso predložili. Univerzam novi ZRRD še vedno ne prinaša pasovnega financiranja materialnih stroškov temeljnega raziskovanja (npr. v obliki ustanoviteljskih sredstev, ki jih inštituti imajo), zato ga zavračajo.

VSS je v svojih pripombah z dne 29. 11. 2017 ugotovil naslednje.
- Predlog ZRRD ima veliko nedorečenosti, ki pa so verjetno namerne, saj bodo v pomoč vodstvom.
- Že naslov zakona zliva dejavnosti raziskovanja in razvoja, ki sta bili doslej terminološko razločeni. Temu sledi favoriziranje raziskovanja s komercialnim potencialom.
- Predlog se izmika opredelitvi, katere vrste organizacij so upravičene do pasovnega financiranja temeljnega raziskovanja v obliki ustanoviteljskih sredstev in kdo bo odločal o razdelitvi denarja med tri stebre "institucionalnega financiranja". MIZŠ se očitno izmika zakonski zavezi k sistemskemu financiranju materialnih stroškov temeljnega raziskovanja na univerzah.
- Merska enota rasti proračunskih sredstev (nominalno ali delež BDP) ni določena. Varovalk v primeru spremembe makroekonomskih razmer (dvig stopnje inflacije ali recesija) ni.
- Predlog dopušča prekarno zaposlovanje raziskovalcev, zaposlenim za določen čas pa jemlje pravico do odpravnine. Zasebne raziskovalce ukinja. Na drugi strani pa vplivnim posameznikom omogoča do 100 % dodatkov k osnovni plači in jih izloča iz pravil enotnega plačnega sistema, ki jih določa ZSPJS.
- Predlog omogoča tudi preoblikovanje inštitutov v podjetja in njihovo (delno celo neodplačno) privatizacijo. Pravno podlago si bodo lahko ustvarila vodstva sama prek raztegljive razmejitve med javno službo in gospodarsko dejavnostjo. To omogoča ohlapna definicija javne službe.
- Predlog vsebuje premalo varovalk zoper kolizijo interesov odločevalcev na ARRS. Zakonskih varovalk pri podeljevanju koncesij pa sploh nima.
- VSS je predlagal vključitev predstavnikov sindikatov, reprezentativnih v visokem šolstvu, v vladne svete na področju znanosti.
- Poleg tega smo podali zahtevo, da visokošolski sindikati postanemo partner v uradnih usklajevanjih ZRRD, saj ta ureja del financiranja univerz in položaj čistih raziskovalcev na njih.

Dokumenti so objavljeni tule.



četrtek, 12. oktober 2017

Odprto pismo Vladi o stroških dviga zdravniških plač

Sindikati javnega sektorja so v začetku septembra 2017 začeli pogajanja z vlado o odpravi plačnih anomalij nad 26. plačnim razredom in o odpravi novih plačnih anomalij, ki so nastale zaradi dviga zdravniških plač za 5-8 plačnih razredov. Vlada se je obnašala nenavadno. Na eni strani je kazala naklonjenost temu, da se pogajanja spustijo s krovne na resorsko raven in da tam morda pristane na dvige plač določenih poklicnih skupin z večjim političnim vplivom, četudi bi s tem nastala nova nesorazmerja znotraj enotnega plačnega sistema. Na drugi strani smo izvedeli, da je zavrnila izplačilo dodatnega denarja proračunskim uporabnikom zaradi odprave plačnih anomalij do 26. plačnega razreda, čeprav se je to pisno dogovorila s sindikati decembra 2016. Na tretji strani Vlada panično skriva podatke o letnem strošku dviga zdravniških plač in uvedbe instituta doplačila za delo preko normativov, ki so jih s stavkovnim sporazumom znižali. Ko je Pogajalska skupina sindikatov javnega sektorja ob pomembnem angažmaju VSS v začetku oktobra 2017 stopnjevala pritisk na vladno stran, naj se izjasni glede ključnih vprašanj, so prišle informacije, da se krovna pogajanja ustavljajo. Hkrati so se v vladnem predlogu proračuna za leto 2018 ponekod znašle nenavadne povišice, ki bi utegnile biti rezervacija sredstev za plačne dvige vnaprej izbranih poklicnih skupin. Kazalo je, da se namerava vlada lotiti dvigov plač brez sprostitve za to potrebnih dodatnih sredstev in s tem povzročiti finančno stisko zavodov in državnih organov ter okrepiti pritiske v smeri komercializacije in širitve samoplačništva, da pa je obenem pripravljena narediti izjemo v prid nekaterih močnih sindikatov. Zato je vodja PSSJS in predsednik KSS Pergam Jakob Počivavšek vladi poslal odprto pismo z vprašanji, na katera ni hotela odgovoriti prej za pogajalsko mizo.




12. 10. 2017

ODPRTO PISMO VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE

Spoštovani,
dne 2.10.2017 je potekala seja pogajalske komisije, na kateri naj bi se med drugim tudi nadaljevala pogajanja o odpravi preostalih anomalij pri vrednotenju delovnih mest v javnem sektorju, in v zvezi s tem je Pogajalska skupina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja (v nadaljevanju: PSRSJS) vladni strani tudi posredovala svoj predlog. Na seji je PSRSJS uvodoma izpostavila naslednja dejstva:
  • da je potrebno pri pogajanjih o vrednotenju delovnih mest, glede na dejstvo, da je v Sloveniji uzakonjen enoten plačni sistem v javnem sektorju, izhajati iz temeljnega načela, na katerem temelji enotni plačni sistem, to je enako plačilo za delo na primerljivih delovnih mestih;
  • da delodajalcem v javnem sektorju za odpravo že dogovorjene odprave anomalij niso bila zagotovljena dodatna sredstva, s katerimi bi izpolnili svoje obveznosti do zaposlenih, ki pomenijo povečan strošek dela;
  • da nekateri delodajalci v javnem sektorju svojih obveznosti iz sklenjenih aneksov h kolektivnim pogodbam še niso izpolnili in jih ob izplačilu plač za mesec september 2017 tudi ne bodo izpolnili, pri čemer so bile posebej izpostavljene bolnišnice;
  • da je vladni predlog odprave anomalij pri vrednotenju delovnih mest nad 26. plačnim razredom minimalističen in za nekatere dejavnosti praktično ne predvideva odprave anomalij na nobenem delovnem mestu, kar je v luči prej omenjenega načela enakega plačila za delo na primerljivih delovnih nesprejemljivo glede na dejstvo, da je prišlo do sprememb pri vrednotenju delovnih mest do 26. plačnega razreda in delovnih mest pooblaščenih uradnih oseb.
Ker smo v Pogajalski skupini reprezentativnih sindikatov javnega sektorja prepričani, da vladna stran neenakopravno obravnava zaposlene v javnem sektorju, ter s takšnim pristopom in prej sklenjenimi dogovori s posameznimi poklicnimi skupinami ruši enotnost plačnega sistema, smo od Vladne strani doslej neuspešno zahtevali podatke, ki bi omogočali objektivno presojo vladnih predlogov in morebitno prilagoditev naših protipredlogov in zahtev.
Zato javno pozivamo Vlado Republike Slovenije, da razkrije predvidene finančne posledice dogovora med Vlado in zdravniškimi sindikati, in sicer po posameznih postavkah, torej:
  1. finančne posledice spremenjenih uvrstitev zdravniških delovnih mest oziroma uvedbe novih, višje vrednotenih delovnih mest zdravnikov in zobozdravnikov,
  2. finančne posledice nagrajevanja zdravnikov in zobozdravnikov za preseganje dogovorjenih standardov in normativov, uveljavljenih s Kolektivno pogodbo za zdravnike in zobozdravnike,
  3. finančne posledice nagrajevanja iz naslova programa skrajševanja čakalnih dob in delež teh sredstev, ki bodo namenjena za nagrajevanje ostalih zaposlenih v zdravstvu, ki sodelujejo pri obravnavi bolnikov in poškodovancev, ki bodo obravnavani v okviru programa skrajševanja čakalnih dob,
  4. finančne posledice predlagane spremembe najvišjega plačnega razreda, ki ga je mogoče doseči z napredovanji iz 57. v 60. plačni razred.
Glede na to, da vladna stran od sindikalne strani vsakič znova zahteva predložitev finančnih posledic sindikalnih predlogov in jih iz tedna v teden preračunava (kar je razumljivo), se nam zdi po drugi strani popolnoma nesprejemljivo in nerazumljivo, da navedenih informacij o finančnih posledicah že sklenjenih dogovorov kljub večkratnim zahtevam sindikalne strani ne želi razkriti niti pol leta po sklenitvi dogovora z zdravniškimi sindikati. Transparentnost glede tega vprašanja je nujna predvsem glede na informacije o realizaciji nekaterih od navedenih postavk, ki jih v zvezi s tem dobivamo iz zdravstvenih zavodov.
V PSRSJS smo prepričani, da je potrebno za ohranitev ustreznih razmerij pri vrednotenju delovnih mest spremeniti vrednotenje številnih delovnih mest tudi nad 26. plačnim razredom, od katerih bo potrebno nekatere obravnavati še dodatno zaradi spremenjenega vrednotenja delovnih mest zdravnikov. Pogajanja o tem bi se morala pričeti že v mesecu maju 2017, pa vendar vladna stran vztrajno odlaga začetek pogajanj o tem, kljub temu, da smo prepričani, da je potrebno za doseganje razmerij znotraj enotnega plačnega sistema anomalije odpravljati glede na vrednotenje vseh delovnih mest v javnem sektorju. PSRSJS je bila sicer pripravljena dodatne predloge na delovnih mestih, primerljivih z zdravniškimi podati in obravnavati tudi po zaključenih pogajanjih o odpravi anomalij na delovnih mestih nad 26. plačnim razredom, vendar ocenjujemo, da vladni predlogi izpuščajo velik del javnih uslužbencev in rušijo enoten plačni sistem. Skrivanje podatka o pričakovanih finančnih posledicah dogovora z zdravniškimi sindikati skupaj z vladnimi predlogi odprave anomalij na delovnih mestih nad 26. plačnim razredom in na delovnih mestih, primerljivih z zdravniškimi, kaže na to, da Vlada želi na račun ene skupine zaposlenih v javnem sektorju na cedilu pustiti velik del javnih uslužbencev, ki upravičeno in legitimno pričakujejo odpravo anomalij pri vrednotenju delovnih mest, ki jih zasedajo v primerjavi z drugimi delovnimi mesti v javnem sektorju.
Glede na to, da po postavljeni zahtevi sindikalne strani po informaciji o prej omenjenih finančnih posledicah dogovora z zdravniškimi sindikati do nadaljevanja pogajanj ni prišlo, razumemo to potezo Vlade kot prekinitev pogajanj. Takšna prekinitev pogajanj z zavračanjem zahtevanih podatkov je za PSRSJS nesprejemljiva, zato od Vlade RS pričakujemo jasne odgovore na zastavljena vprašanja oziroma predstavitev zahtevanih informacij, enakopravno obravnavo javnih uslužbencev v vseh dejavnostih javnega sektorja, prilagoditev vladnega predloga spremenjenemu vrednotenju delovnih mest v javnem sektorju ter izpolnitev dogovorjenih obveznosti do zaposlenih z zagotovitvijo dodatnih sredstev za ta namen.
Če navedeno ne bo izpolnjeno, se bomo sindikati, ki delujemo v okviru PSRSJS, odločali o zaostritvi sindikalnih aktivnosti za izpolnitev dogovorjenih zavez, zlasti iz dogovora iz decembra 2016, sklenjenih aneksov h kolektivnim pogodbam iz meseca julija 2017 in za ohranitev enotnega plačnega sistema in ponovne vzpostavitve razmerij pri vrednotenju delovnih mest v javnem sektorju.

Jakob Počivavšek, vodja pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja


Izjava o odgovornosti za časovno omejitev študentskih pravic

V začetku oktobra 2017 je več tisoč študentov izvedelo, da jim ne pripadajo več zdravstveno zavarovanje in nekatere druge socialne pravice, ker so se v preteklosti ponovno vpisali. Prav tako so začeli zavodi vpisovati zaporedne in vzporedne študente kot izredne, torej načeloma samoplačniške študente. Omejitve je povzročila novembra 2016 sprejeta novela ZViS in uveljavljajo jih celo retroaktivno. Predstavniki MIZŠ so se v odgovoru na novinarsko vprašanje izgovorili na soglasje deležnikov, tudi VSS. Ugotovili smo, da verzija novele, ki jo je vlada iz delovne skupine deležnikov poslala v DZ, ni omogočala izgube socialnih pravic, temveč je to povzročilo šele dopolnilo koalicijskih strank v državnozborskempostopku, ki je zasukalo učinek določbe. Odgovornost za omejitev pravic študentov je v celoti na strani vladajočih, zlasti ministrice dr. Maje Makovec Brenčič.



ODZIV KSS PERGAM NA IZJAVO MINISTRSTVA ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN ŠPORT, POVZETO 11.10.2017 V ČASNIKU VEČER, V ZVEZI Z IZGUBO ZAVAROVANJA ZA 2.000 ŠTUDENTOV KOT POSLEDICE NOVELE ZAKONA O VISOKEM ŠOLSTVU

V časniku Večer je bil dne 11. 10. 2017 na peti strani objavljen članek z naslovom »Dva tisoč študentov ostalo brez zavarovanja«. V članku je med drugim razdelek z naslovom »Ministrstvo se sklicuje na javno razpravo«, v katerem se Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport sklicuje na javno razpravo in delo delovne skupine, v kateri je sodeloval tudi predstavnik Konfederacije sindikatov Slovenije PERGAM, s čemer naj bi bil v zvezi s spremembo Zakona o visokem šolstvu dosežen »kar najširši konsenz v družbi«. Če želi ministrstvo s tem opravičevati sporne spremembe Zakona o visokem šolstvu in njegove posledice za večje število študentov, torej izgubo zavarovanja (in morda še nekaterih pravic, ki izvirajo iz statusa študenta), smo se dolžni od tega jasno distancirati, saj so navedbe zavajajoče, netočne in očitno potvarjajo dejstva glede poteka postopka usklajevanja in sprejemanja omenjene novele.

Predstavnik KSS PERGAM oziroma Visokošolskega sindikata Slovenije, ki deluje v okviru KSS PERGAM, je dejansko sodeloval v delovni skupini, v okviru katere je potekalo usklajevanje novele. Iz javno dostopnega gradiva Državnega zbora je jasno razvidno, da je bilo besedilo 69. člena Zakona o visokem šolstvu, ki ureja pravice študentov, v predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu, ki je bil vložen v Državni zbor, drugačno od končnega besedila zakona, saj je bil citirani člen v zakonodajnem postopku z amandmajem spremenjen.

Prvotno besedilo predmetnega člena se je glasilo:»V 69. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Študenti imajo ne glede na to, ali se študij izvaja kot redni ali izredni, pravico do zdravstvenega varstva in drugih ugodnosti ter pravic (na primer prehrana, prevozi, štipendiranje) v skladu s posebnimi predpisi, če niso v delovnem razmerju ali ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti, niso vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri pristojnem organu oziroma niso poslovodne osebe gospodarskih družb ali direktorji zasebnih zavodov.«.
Za prvim odstavkom se doda novi drugi odstavek, ki se glasi:
»Študenti morajo v prvem letniku študijskega programa prve stopnje opraviti preventivni sistematični zdravstveni pregled, kot ga določajo predpisi s področja preventivnega zdravstvenega varstva.«.
Dosedanja drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti.«.

V zakonodajnem postopku pa je bilo v prvi odstavek 69. člena na koncu dodano besedilo»vendar najdlje za čas trajanja enega študijskega programa na posamezni stopnji. Za čas trajanja študijskega programa iz prejšnjega stavka se šteje trajanje študijskega programa v skladu s 36. členom tega zakona in z upoštevanjem določil o trajanju statusa študenta v 70. členu tega zakona.«.

Iz citiranega besedila je povsem jasno, da je bil člen, ko je bil obravnavan na delovni skupini in v okviru javne razprave, povsem drugačen od končno sprejetega besedila in ni vseboval omejitev pri pravicah študentov, kot so bile naknadno, brez naše vednosti in sodelovanja, vključene v besedilo. KSS PERGAM se zato do besedila 69. člena, kot je bil sprejet v končnem besedilu, ni mogla opredeliti v okviru javne razprave in v okviru dela delovne skupine, niti ni sodelovala v zakonodajnem postopku pri oblikovanju amandmaja k spremenjenem besedilu 69. člena Zakona o visokem šolstvu, kot je bil na koncu sprejet.

V KSS PERGAM zato odločno zavračamo poskus ministrstva, da bi nam pripisalo soodgovornost za sprejeto spremembo 69. člena Zakona o visokem šolstvu in njene posledice. Vselej smo se dosledno zavzemali za široko dostopen visokošolski študij. Vselej smo izražali nesoglasje s finančnim izčrpavanjem študentov, ki bi želeli v času trajanja statusa spremeniti smer študija, študentov, ki so sposobni vzporedno študirati na več področjih, in študentov, ki so že študirali in bi se želeli v spremenjenih razmerah z novim študijem usmeriti na drugo ali sorodno področje. Take študente omejuje že novi sistem, ki pravico do brezplačnega študija omejuje s kreditnimi točkami. Povsem nesprejemljivo pa je, da bi med študenti, ki status imajo, nekateri imeli socialne pravice, drugi pa ne.
Zato predlagamo, da vlada in vladna koalicija odgovornost za sporne in študentom škodljive rešitve, ki jih nista uskladili z nikomer, rajši prevzameta sami.

Jakob Počivavšek, predsednik KSS PERGAM
dr. Marko Marinčič, predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije in član delovne skupine za pripravo novele ZViS

Ljubljana, 11. 10. 2017



sobota, 05. avgust 2017

Financiranje visokega šolstva



Borba za izboljšanje in zakonsko zagotovljeno stabilizacijo proračunskega financiranja visokega šolstva in za razumne parametre in merila distribucije sredstev v vsakoletni vladni uredbi je stalnica delovanja VSS.

Na tej povezavi so objavljeni naši pozivi ministrstvu in vladi v zvezi s predlogi proračunskih razrezov in z določbami vladne uredbe o delitvi sredstev za študijsko dejavnost visokega šolstva.


Novela ZViS, demokratizacija (Makovec Brenčič), 2016



MIZŠ se je po več propadlih poskusih predhodnikov, da bi pripravili celovito prenovo Zakona o visokem šolstvu, pod ministrico dr. Majo Makovec Brenčič lotilo priprave njegove novelacije. Sklicujoč se na zgolj del Nacionalnega programa visokega šolstva 2011-2020 si je za cilj zadalo izpeljati troje sprememb:
- znižanje pogojev za izvajanje pouka v angleščini, da bi razširili trg izrednega študija v tujino (novost so promovirali kot t.i. "internacionalizacijo"),
- omejitev pristojnosti NAKVIS pri akreditiranju in spreminjanju študijskih programov, s čimer bi univerze lažje in hitreje lahko izvajala notranje kurikularne varčevalne ukrepe (t.i. "kakovost") in
- zakonska določitev obsega in rasti proračunskega financiranja visokega šolstva.

VSS se je dejavno vključil v nastajanje novele, ki je trajalo leto dni. Izpogajal je vključitev členov, ki so uveljavili demokratizacijo univerz in članic, in sicer:
- uzakonitev neposrednih in splošnih volitev rektorjev in dekanov z neposredno, a ponderirano volilno pravico tudi strokovnih delavcev in študentov,
- skupno časovno omejitev mandatov rektorjev in dekanov,
- predvidene postopke za razrešitev rektorjev in dekanov.

Finančni del novele določa postopno, 15-letno rast proračunskih sredstev za študijsko dejavnost do ciljnega 1 % BDP in brez vmesnih letnih zniževanj. S tem se je začela finančna stabilizacija visokega šolstva, ki je materialni pogoj za odpravljanje izkoriščanja zaposlenih in zlorab. Ni pa ta novela uredila tudi financiranja materialnih stroškov temeljnega raziskovanja, temveč to področje še naprej delegira ZRRD in ARRS.

Največ javne polemike je bila deležna t.i. "internacionalizacija", in sicer večinoma z argumenti varovanja slovenščine in le redko z argumentom varovanja dostopnosti brezplačnih vpisnih mest za državljane, ob tem da novela ni posegla v neurejeno razmejitev med rednim in izrednim študijem. Po objavi mnenja Zakonodajno-pravne službe DZ, ki je predlagani jezikovni člen ocenila kot neustaven, ga je koalicija umaknila. Preostanek novele je bil sprejet 30. 11. 2016.

Členi o volitvah in mandatu rektorjev in dekanov so stopili v veljavo 15. 6. 2017. Volitve rektorja UL za mandatno obdobje 2017-2021 ter volitve nekaj dekanov UL so potekale po novem sistemu. Strokovni delavci so se jih udeležili v velikem deležu in s tem podelili legitimnost novemu volilnemu sistemu in politiki VSS za demokratizacijo univerz.

Izbor dokumentov je objavljen tule.


Afera dodatki za stalno pripravljenost, 2016



Novinarka Dela Tina Kristan je konec leta 2015 objavila prvega v seriji člankov o tem, da so na več fakultetah UL funkcionarjem in tehničnemu osebju nezakonito izplačevali dodatek za stalno pripravljenost. Pojav je bila najobsežnejši na EF in FDV. Afera je dobila velike politične razsežnosti, ker je dodatke uvedel dekan dr. Dušan Mramor, ki je bil v aktualni vladi finančni minister in vodja politike zategovanja pasu v javnem sektorju, dr. Maja Makovec Brenčič, prodekanja EF v času uvedbe dodatkov, pa je bila ministrica za izobraževanje. Zaradi afere je trajno upadla podpora vodilni vladni stranki SMC, minister Mramor je zaradi izgube kredibilnosti čez čas odstopil, ugled visokega šolstva je bil omajan.

VSS se je do zadeve opredelil s pisno izjavo januarja 2016 in v številnih javnih nastopih.


Afera honorarji, 2015



Marca 2015 je Komisija za preprečevanje korupcije na aplikaciji Supervizor objavila podatke o prejemnikih največ honorarjev (nad 200.000 EUR v 12 letih) med javnimi uslužbenci. Na vrhu zaslužkarjev je bila s 636.000 evri od leta 2004 aktualna ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Stanka Setnikar Cankar, ki je morala zaradi afere odstopiti. Honorarje je zaslužila s predavanji na izrednem študiju, ki si jih je z organizacijo izvajanja predmetnika odredila sama s položaja dekanje. Pri vrhu lestvice je bilo tudi več drugih profesorjev UL, zlasti Fakultete za upravo in Ekonomske fakultete. Afera je z odstopom ministrice pokopala njen "koncept" za novi ZViS, sprožil pa je tudi sprejem regulacije postranskih poslov zaposlenih na UL.

VSS se je do zadeve "honorarji" opredelil z dvema izjavama za javnost in več medijskimi nastopi.


Koncept novega ZViS (Setnikar Cankar), 2015



MIZŠ se je pod ministrico dr. Stanko Setnikar Cankar lotilo priprave novega Zakona o visokem šolstvu od začetka, brez upoštevanja besedila, ki ga je do delne uskladitve pripravila ekipa ministra dr. Jerneja Pikala. Ekipa dr. Setnikar Cankar je najprej objavila "koncept" novega ZViS. Koncept je vseboval radikalne rešitve:
- izločitev visokega šolstva iz javnega plačnega sistema in povečanje plačnih neenakosti,
- prekarizacijo vseh pedagoških delavcev razen rednih profesorjev s sistemom 5- ali 7. letnega zaposlovanja za določen čas,
- fleksibilizacijo pedagoškega normativa,
- omejitev notranje demokracije pri volitvah organov
- izjemno široko avtonomijo oz. oblast akademskega menedžmenta,
- širitev plačljivosti študija z vavčerji, odloženimi šolninami na 2. stopnji in z nastavki za večanje števila izrednih vpisnih mest na račun brezplačnih rednih.

Deležniki smo koncept skoraj soglasno zavrnili, ker bi destabiliziral visoko šolstvo. Čez nekaj tednov se je z objavo podatkov o prejemnikih največ honorarjev med javnimi uslužbenci na aplikaciji KPK Supervizor pokazala resnica koncepta: na vrhu zaslužkarjev je bila dr. Stanka Setnikar Cankar. Honorarje je zaslužila s predavanji na izrednem študiju, ki si jih je z organizacijo izvajanja predmetnika odredila sama s položaja dekanje.

Ključni dokumenti so objavljeni tule.



Predlog novega ZViS (Pikalo), 2013-2014



MIZŠ je pod ministrom dr. Jernejem Pikalom v letih 2013-2014 pripravljalo nov Zakon o visokem šolstvu. Ministrstvo se je dolgo izogibalo usklajevanjem s sindikati in ureditvi ključnih problemov (opredelitev javne službe, razmejitev in regulacija izrednega študija, brezplačen študij, pedagoški normativ, zakonsko zagotovljen obseg financiranja visokega šolstva). K pravem socialnemu dialogu je pristopilo šele tik pred predčasnimi državnozborskimi volitvami. Za sprejem zakona, ki vse do konca ni postal vsebinsko sprejemljiv, pa tudi nomotehnično je ostal nedodelan, je koaliciji zmanjkalo časa. VSS se je ob nastajanju zakona močno angažiral in se profiliral kot vpliven akter, edini pravi glas zaposlenih in ključni zaveznik študentov.

Pisni dokumenti so dostopni tule.

Poleg tega je video dokumentirana okrogla miza o predlogu novega ZViS na Dnevu Svobodne univerze, »Z glavo proti zakonu«, na FF UL, 2. 4. 2014: http://svobodnauniverza.si/z-glavo-proti-zakonu/


Novela ZViS, normativ 5-7 ur (Turk), 2012



Vlada je v času ministra Žige Turka pripravila paket intervnetne varčevalne zakonodaje. V njem je tudi novela Zakona o visokem šolstvu, ki je spremenila 63. člen tako, da se je normativ učiteljske neposredne pedagoške obveznosti spremenil s 6 na 5-7 ur tedensko. Mišljen je bil seveda predvsem 7-urni normativ, ki bi ob kosovnem financiranju univerz in ob velikem krčenju proračunskih sredstev za visoko šolstvo predstavljal ključni vzvod za ustvarjanje prihrankov pri stroških dela, in sicer s črtanjem ene ure nadobveze in z odpuščanji. Sveže ustanovljeni VSS je ministrstvu poslal protest. Nato se je več kot pet let na vsaki od univerz in sistemsko boril za preprečitev uporabe 7-urnega normativa, dokler ni izpogajal pisne zaveze ministrice, da do ureditve normativa v kolektivni pogodbi ne bo dajala soglasja k povečanju normativa.


petek, 04. avgust 2017

Razno



Na tej strani so zbrane javne opredelitve Visokošolskega sindikata Slovenije do raznih zadev na visokošolskem in drugih področjih.
- Protest proti predlogu varčevalnih ukrepov na področju plač v javnem sektorju (3. 11. 2014)
- Odgovori političnih strank na vprašanja VSS pred DZ volitvami 2014 z analizo (9. 7. 2014)
- Odziv na izjave rektorja UM in predsednice Sveta za visoko šolstvo o ohranjanju kakovosti prek ukinjanja podfinanciranih študijskih programov (22. 1. 2015)
- Zahteva sindikatov javnega sektorja za ohranitev socialnega dialoga in pravice do pogajanj (3. 6. 2016)
- Podpora delavcem Luke Koper (24. 6. 2016)
- Podpora poštnemu sindikalistu Sašu Gržiniču (3. 5. 2017)
- Podpora stavkajočim v avtobusnem podjetju Arriva (5. 9. 2017)
- Odziv na izgovarjanje MIZŠ na soglasje deležnikov z novelo ZViS, zaradi katere je več tisoč študentov izgubilo socialne pravice in pravico do brezplačnega študija (11. 12. 2017)

Dokumenti so na tej povezavi.



sreda, 02. avgust 2017

Ureditev pedagoškega normativa v kolektivni pogodbi

VSS se na vseh treh državnih univerzah spoprijemlje z zlorabo določitve normativa neposredne pedagoške obveznosti (n. p. o.) iz 63. člena Zakona o visokem šolstvu. Gre za nezakonito faktoriziranje vrednosti izvajanja pouka s faktorji pod 1, ki povzroča preobremenjevanje pedagogov, da bi zavodi privarčevali s kadrovsko podhranjenostjo. Nekateri posamezniki morajo tedensko predavati celo 35 ur! Drugi problem 63. člena ZViS je ta, da ne določa jasno, ali je tedenski obseg n. p. o. vezan na delovno mesto, na habilitacijski naziv ali na vrsto dela. Zato se dogaja, da morajo pedagogi z učiteljskim nazivom, ki so zaposleni na asistentskem delovnem mestu, opravljati učiteljsko vrsto dela (predavanja, seminarji in še mentoriranje) v asistentskem, 10-urnem tedenskem obsegu.

Problem smo skušali rešiti v noveli ZViS leta 2016, vendar ministrica ni dovolila odprtja 63. člena, ker se je bala, da se bo v DZ odprlo tudi vprašanje dopolnilnega dela in honorarjev.

Zato smo maja 2016 predlagali sklenitev aneksa h KPVIRS, s katerim bi natančneje opredelili pomen zapisanega v 63. členu ZViS in tudi dosegli zavezo ministrov, da do spremembe zakona ne bodo dajali soglasij k zvišanju normativa n. p. o. za docenta, izrednega in rednega profesorja nad 6 ur tedensko, kar ZViS od leta 2012 omogoča.

MIZŠ se je več kot eno leto sprenevedalo glede predloga aneksa, čeprav je rok za odgovor 30 dni. Pod pritiskom rektorjev je pripravljalo zakonsko reformo v povsem nasprotni smeri, s katero bi normativ n. p. o. dereguliralo in individualno fleksibiliziralo glede na posameznikovo pridobivanje razpisnih sredstev ter povečalo moč visokošolskega menedžmenta.

Med pogajanji o ureditvi delovnega časa učiteljev v OŠ in SŠ v KPVIRS je VSS dosegel posebno točko Dogovora, s katero:
- je normativ n. p. o. postal predmet urejanja v kolektivni pogodbi,
- je ministrica dala zavezo, da do ureditve normativa v kolektivni pogodbi ne bo dajala soglasja k zvišanju učiteljskega normativa nad 6 ur tedensko,
- in se zavezala k začetku pogajanj o normativu n. p. o.,
- ter je dogovorjeno, da se bomo pogajali tudi o ureditvi sobotnega leta, ki ga zdaj dejansko ni, če posameznik ne priskrbi denarja za plačilo nadomestnega izvajalca.

Dokumenti so dostopni tule, uredite jih kronološko.

Dvig plač v skupini J

Sindikati so med pogajanji o postopnem sproščanju varčevalnih ukrepov pri plačah v javnem sektorju decembra 2016 dosegli, da je vlada za opravo plačnih anomalij namenila 70 milijonov evrov. Pogajanja o razdelitvi tega denarja so potekala pol leta. Pričakovanja in rivalstvo med sindikati so bila velika. Zaradi premalo denarja smo se morali omejiti na delovna mesta do vključno 26. plačnega razreda, le pri pooblaščenih uradnih osebah so zajeta tudi višje uvrščena. Končni dogovor večini dvignjenih delovnih mest prinaša 1 dodatni plačni razred, nekaterim 2, le najnižje uvrščenim delovnim mestom pa 3.

V visokem šolstvu so se z julijem 2017 dvignile plače čistilk, hišnikov in nekaterih tehnikov in administrativnih delavcev do VI. tarifnega razreda. Na UL se je plača zvišala 536 zaposlenim, na UM 170 in na UP 17 zaposlenim.

Glavnina administracije je uvrščena v tarifna razreda VII/1 in VII/2, zato ni mogla priti v ta paket. O vrednosti naslednjega paketa se bo šele treba izpogajati z vlado. Tudi uvažanje delovnih mest iz drugih panožnih kolektivnih pogodb in vzpostavljanje novih delovnih mest sta preložena v drugi krog odprave anomalij v javnem plačnem sistemu.

Aneksi h kolektivnim pogodbam so bili objavljeni v Uradnem listu 29. 8. 2017. Tistim, ki se jim dvignejo plače, pripada poračun od 1. 7. 2017. Delodajalec jim mora v 30 dneh po 29. 8. 2017 izstaviti aneks k pogodbi o zaposlitvi.

Jeseni 2017 so se nadaljevala pogajanja o odpravi plačnih anomalij nad 26. PR. VSS je skupaj s sindikatom VIR prek Pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja vložil predlog dvigov vseh značilnih strokovnih delovnih mest v visokem šolstvu. Na drugi strani je KSJS vložila minimalističen, le 2 mio. EUR vreden predlog za celotni javni sektor, saj je SVIZ hotel prihraniti čim več proračunskega denarja za svoj glavni cilj, dvig plač učiteljev v OŠ in SŠ. Po daljši blokadi sta se Vlada in KSJS brez vednosti naše pogajalske skupine dogovorila za sprejem predloga KSJS, PSRSJS pa je 4. 12. 2017 napovedala stavko.

Seznam dvignjenih delovnih mest s 1. 7. 2017 in število zaposlenih na njih na treh univerzah aprila 2017, aneksi h kolektivnih pogodbam, obvestilo članstvu o aneksih k pogodbam o zaposlitvi, stavkovne zahteve iz 4. 12. 2017 in ostali dokumenti so na tej povezavi.





petek, 02. junij 2017

Za odgovornejše razumevanje univerzitetne avtonomije

Ljubljana, Maribor, 2. 6. 2017

IZJAVA ZA JAVNOST

V Visokošolskem sindikatu Univerze v Mariboru smo večkrat opozorili na nesistemsko in škodljivo spremembo statuta, ki odločanje o delovnem razmerju rektorja z upravnega odbora prenaša na senat, torej na organ, ki ga vodi sam rektor. To spremembo (po rektorjevem predlogu vrinjeno v sicer potrebne uskladitve statuta z novelo Zakona o visokem šolstvu) je vodstvo univerze izsililo z neprepričljivo grožnjo, da bo v primeru, če statut ne bo potrjen do 15. junija, ogroženo financiranje univerze. V resnici je prav nasprotno: podpis pogodbe z univerzo bi lahko bil in bo lahko vprašljiv, če univerza ne bo imela legitimnega zastopnika. Zato pričakujemo, da se ministrstvo kot predstavnik ustanovitelja ne bo omejevalo na načelne opredelitve, ampak bo v vprašljivih primerih (kakršne so omenjene določbe statuta) dejansko ukrepalo.

Posebej obžalujemo dejstvo, da so senatorji in člani Upravnega odbora UM, ki so glasovali za rektorjev predlog, ponovno prezrli izrecno negativna mnenja vseh treh sindikatov in odklonilno mnenje Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Je res smiselno, da prihodnost univerze v taki meri povezujemo z vprašanjem vodstvenih funkcij? Je vloga rektorja in drugih univerzitetnih funkcionarjev res pomembnejša od vsebine našega dela?

Opažamo, da avtonomija univerz čedalje bolj postaja sinonim za samovoljo vodstev. Jezik te samovolje je pogosto neakademski, čedalje pogosteje kaže tudi poteze socialnega šovinizma. Primer tega je mnenje Saše Preliča, da lahko “avtonomno” univerzo pri sklepanju delovnega razmerja z rektorjem zastopa tudi čistilka Pravne fakultete (Večer, 23.5.2017). V podobnem duhu je čistilke nagovoril tudi mariborski rektor, ko je stališče pristojnega ministrstva razvrednotil z izjavo, češ da gre za "ljubiteljski dopis" z "ministrstva, kjer so tudi čistilke in vratar" (Dnevnik, 26.5.2017).

Ker preteklo in trenutno vodstvo nista izkazala pripravljenosti za socialni dialog, so bili  delavke in delavci Univerze v Mariboru prisiljeni svoje osnovne zakonske pravice uveljaviti prek sodišč in inšpekcijskih postopkov. Tudi zato se na institucije pravne države zanašajo bolj kot na “avtonomijo” univerz. Univerza v Mariboru bo morala ravno v the dneh po dolgotrajnem pravnem boju z Visokošolskim sindikatom Slovenije svojim zaposlenim izplačati 4.5 milijonski dolg nezakonitih prikrajšanj pri plačah in zamudne obresti. Se bodo davkoplačevalci in v njihovem imenu pristojni državni organi vprašali, kako Univerza v Mariboru ravna z javnim denarjem? Bo kdo postavil vprašanje o odgovornosti posameznikov?

Ob globokem razočaranju nad celotno vodstveno ekipo Univerze v Mariboru si bomo v Visokošolskem sindikatu Slovenije še naprej prizadevali za spoštovanje dostojanstva vseh poklicnih skupin in posameznikov, ki sestavljajo univerzitetno skupnost, za avtonomijo poučevanja, raziskovanja in umetniškega ustvarjanja in za dosledno spoštovanje zakonodaje. Vsa univerzitetna skupnost je zavezana delu v korist prebivalcev Republike Slovenije, torej dolgoročno koristni znanosti in posredovanju znanja. Zato upravičeno pričakujemo, da bo prihodnja visokošolska zakonodaja jasno določila družbeno nalogo univerz in prispevala k bolj odgovornemu razumevanju univerzitetne avtonomije.

dr. Marko Marinčič, predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije
dr. Marija Javornik Krečič, predsednica Sindikata Univerze v Mariboru

petek, 12. maj 2017

Vprašanja kandidatu za rektorja UL

VSS - Sindikat UL je maja 2017 kandidatu za rektorja UL v mandatnem obdobju 2017-2021, prof. dr. Igorju Papiču postavil več vprašanj o njegovih stališčih do nekaterih sistemskih problemov ali pojavov na članicah. Odgovori so dodatno osvetlili njegov program. Vprašanja in odgovori so objavljeni tudi na kandidatovi uradni spletni strani.


1.) Kako razumete vsebino in pomen visokošolske javne službe? Kako bi jo definirali? Komu naj bo namenjena? Kako razumete razmejitev med javno službo in tržnimi dejavnostmi na univerzi?

Visokošolska javna služba je pedagoška, znanstveno-raziskovalna, strokovna, umetniška in podporna dejavnost, s katero univerze uresničujejo svoje temeljno poslanstvo, ki je v interesu javnosti. Kot del javne službe razumem tudi izobraževanje na 3. stopnji.
Tržno dejavnost lahko članica izvaja skladno s Statutom UL, v smislu prenosa raziskovalnega znanja in izvedbe raziskovalnih ter svetovalnih storitev neposredno za zunanje naročnike. Tržna dejavnost ne more biti del rednih obveznosti zaposlenih na univerzi in se jo izvaja le tam, kjer je to možno in kjer takšna dejavnost ne vpliva na kakovost izvedbe javne službe.

2.) Prosimo vas za komentar teze prof. Pisanskega v Sobotni prilogi Dela, da so vodstveni krogi UL preveč obremenjeni z njenim ugledom in da obenem menijo, da ga je mogoče povečati po bližnjicah, s točkovalnimi triki, uvozom nekaj zvezd in zmanjšanjem števila študentov.

Za kakovost in ugled univerze je odgovoren vsak posameznik akademske skupnosti. Ne podpiram navideznega dvigovanja kakovosti po bližnjicah in stremljenja k visokim uvrstitvam na različnih lestvicah za vsako ceno. Kakovost moramo primarno zagotavljati z visoko motivacijo in odgovornostjo zaposlenih na univerzi.

3.) Kakšna je vaša strategija za reševanje problema zaposlovanja raziskovalcev za določen čas? S kakšnimi ukrepi se ga nameravate lotiti?

Čim prej se je treba dogovoriti za neko prehodno obdobje (npr. dveh let), v katerem bomo uredili to problematiko in zaposlili za nedoločen čas vse raziskovalce, ki izpolnjujejo pogoje . Nosilcem projektov je treba dati navodila, kako lahko zaposlujemo raziskovalce na daljši rok (možno je eno podaljšanje pogodbe v obdobju največ dveh let ali ena pogodba za določen čas v daljšem obdobju – za čas trajanja projekta, ki je vir za plačo raziskovalca).

4.) Ali boste poskrbeli za odpravo nedavne spremembe opisnih listov višjih znanstvenih sodelavcev in znanstvenih svetnikov, ki je med delovne obveznosti tistih, ki so zaposleni za nedoločen čas, dodala uspešnost pri pridobivanju sredstev? Ta sprememba izničuje instrument zaposlitve za nedoločen čas, saj pomeni, da lahko delodajalec zaposlenega, ki ni uspel pridobiti novega projekta (četudi zaradi odločitev institucij zunaj UL), odpusti iz krivdnih razlogov, s čimer ta ostane brez odpravnine in tudi brez nadomestila za brezposelne.

Zavračam takšno prakso oziroma takšen način razmišljanja. Od raziskovalcev kvečjemu lahko pričakujemo, da se prijavljajo na razpise, vsi pa vemo, kako nizka je uspešnost takih prijav. Raziskovalec, ki ne bo imel projektnih sredstev, je lahko odpuščen samo kot tehnološki višek in ne iz krivdnih razlogov. To pomeni, da mu pripada odpravnina in nadomestilo za brezposelne. Prepričan sem, da se za takega raziskovalca lahko poišče priložnost v drugi sorodni raziskovalni skupini, npr. na isti članici.

5.) Nekatere članice še vedno niso zaposlile asistentov, ki imajo učiteljski naziv in že dlje časa opravljajo učiteljsko delo, na delovno mesto učitelja. Namesto da bi določeni dekani izvršili navodila UL za ureditev tega vprašanja in sodelavce razbremenili obsežnega pedagoškega dela v raziskovalno najpomembnejšem obdobju, so jim po dolgih letih predavanj ta odvzeli, da bi preprečili njihovo izpolnjevanje pogoja iz navodil UL. Kakšno je vaše stališče do te problematike in kaj nameravate storiti za njeno rešitev?

Obžalujem, da so spet v takem položaju predvsem mlajši sodelavci. Navodila UL so jasna, obstaja tudi prehodno obdobje. Pričakujem, da bodo dekanje in dekani dosledno upoštevali navodila kljub znanim finančnim težavam. Se pa mora kadrovska politika urejati na članicah.

6.) Na eni od članic zaradi finančnega prihranka za izvajanje rednega pedagoškega dela najemajo s.p.-je, zaposlene učitelje pa silijo v celodnevno tržno dejavnost. Zanima nas vaše mnenje o tem.

Finančne težave posameznih članic niso opravičilo za varčevanje na račun zaposlenih. Nasprotujem takšnemu načinu dela. Zakaj se pedagoških delavcev ne zaposli redno?

7.) Nekatere članice sistematično prakticirajo alternativne postopke volitev v nazive, ki niso usklajeni z merili UL. Kako gledate na takšno prakso?

Alternativnih postopkov volitev v nazive ne poznam. Če se to dogaja, zavračam takšno prakso.

8.) Ali bi pozvali k odstopu dekana članice, na kateri je revizija UL večkrat ugotovila nepravilno porabo javnih sredstev, nepravilnosti pa več let niso bile odpravljene?

Da, če dekan ne bo znal jasno obrazložiti, zakaj ni odpravil nepravilnosti in zakaj ni sprejel postopkov, ki bi preprečili ponovitve.

9.) Številne članice najemajo servisna podjetja za čiščenje, varovanje ipd. namesto neposredne zaposlitve delavcev, ki delajo v prostorih članice tudi desetletja dolgo. Če njihova delovna norma ni previsoka (kar bi pomenilo bodisi nižjo kakovost storitve, bodisi nezakonit delovnik in ničnost pogodbe med servisom in naročnikom), je takšno delo dražje kot v primeru neposredne zaposlenosti na članici. Kako vidite možnosti za omejitev »outsourcinga« in kakšna je lahko vloga rektorata pri tem?

Kot sami ugotavljate, v veliko primerih ne obstajajo niti ekonomski razlogi za najemanje zunanjih servisov. Morda je temu botrovala omejitev zaposlovanja v preteklosti. Ne smemo pa absolutno zavračati zunanjih storitev, npr. za izvedbo varovalnih storitev univerza ni ustrezno registrirana. Vsekakor pa univerza ne sme sodelovati z zunanjimi izvajalci, ki ne spoštujejo delovnopravne zakonodaje zaposlenih v teh podjetjih.

nedelja, 07. maj 2017

Poziv rektorju Univerze na Primorskem




Rektor Univerze na Primorskem naj sprejme odgovornost za svoja dejanja


Koprsko sodišče je v delovnopravnem sporu razsodilo v prid zaposlene, nekdanje direktorice študentskih domov Astrid Prašnikar. Ker je ugotovilo, da jo je rektor Univerze na Primorskem, dr. Dragan Marušič, več let trpinčil in spolno nadlegoval, je sodišče nekdanji delavki prisodilo 15.000 evrov odškodnine. Nekdanja direktorica je pred tem zmagala v še eni pravdi zoper Univerzo na Primorskem oziroma njenega rektorja, saj je sodišče pritrdilo njenim navedbam o nezakonitem prenehanju delovnega razmerja na univerzi in ji prisodilo 26.000 evrov odškodnine. Ta sodba je pravnomočna.

Visokošolski sindikat Slovenije ostro obsoja žaljiva in seksistična ravnanja, ki so razvidna iz omenjenih sodb. Gre za napad na dostojanstvo posameznika, za katerega bi morala veljati ničelna stopnja tolerance, še posebno na ustanovi, ki uživa visoko stopnjo avtonomije. Zato Visokošolski sindikat poziva Senat Univerze na Primorskem in Upravni odbor Univerze na Primorskem, naj navedeni primer nemudoma obravnavata, se do njega opredelita in sprožita ustrezne interne postopke. Rektorju pa predlagamo, naj še prej sam razmisli o ustreznem odzivu, tj. najverjetneje o takojšnjem odstopu s položaja rektorja in z vseh vodstvenih funkcij. Menimo namreč, da oseba, ki grobo krši pravice zaposlenih, ne sodi na čelo nobene organizacije, še najmanj pa univerze.

Ljubljana, Maribor in Koper, 6. 5. 2017

dr. Marko Marinčič, predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije
dr. Elizabeta Zirnstein, predsednica VSS Sindikata Univerze na Primorskem
dr. Marija Javornik Krečič, predsednica VSS Sindikata Univerze v Mariboru
dr. Gorazd Kovačič, predsednik VSS Sindikata Univerze v Ljubljani

petek, 05. maj 2017

Dvig plač visokošolskih učiteljev in raziskovalcev



Med pogajanji o postopni odpravi splošnih varčevalnih ukrepov pri plačah v javnem sektorju decembra 2016 je vlada podpisala stavkovni sporazum s sindikatom Fides, s katerim se je zavezala k dvigu zdravniških plač za 2-8 plačnih razredov, k določitvi nizkih normativov in k doplačevanju (do 25 % plače) tistih, ki jih presegajo. Zaradi ogorčenja preostalih sindikatov je vlada morala pristati na dve določbi v Dogovoru o sproščanju varčevalnih ukrepov pri plačah v javnem sektorju za leto 2017:
- namenila je 70 milijonov EUR letno za odpravo plačnih anomalij, zlasti v skupini J in pri pooblaščenih uradnih osebah,
- zavezala se je k ločenim pogajanjem o ustreznem dvigu plač poklicev, primerljivih z zdravniškim.

Aprila 2017 je vlada podala svoj izhodiščni pogajalski predlog, ki visokošolskim učiteljem in raziskovalcev ponuja 2 plačna razreda. Nekateri sindikati so ga zavrnili, ker želijo v ta paket ali v drugi paket odprave anomalij nad 26. plačnim razredom vključiti dvig plač svojih nosilnih poklicev dejavnosti v VII. tarifni skupini. VSS je vladni predlog pzdravil kot sprejemljivo pogajalsko izhodišče vlade in poudaril, da ne izključuje dvigov plač ostalih poklicev, primerljivih ali povezanih z zdravniškim, zlasti v zdravstvu. Ker je moč pričakovati zapletena pogajanja o širitvi nabora poklicev, je VSS predlagal dogovore v več fazah.

Septembra 2017 smo se ob začetku krovnih pogajanj o več plačnih zadevah (odprava anomalij nad 26. plačnim razredom, dvig plač poklicev, primerljivih z zdravniškim, in postopna odprava preostalih splošnih varčevalnih ukrepov pri plačah) v izjavi ponovno zavzeli za ločena pogajanja o uskladitvah z dvignjenimi zdravniškimi plačami, za več faz dogovorov in za ohranitev enotnosti in preglednosti javnega plačnega sistema.

Medtem je SVIZ napovedal interesno stavko za dvig plač v izobraževanju in hotel izpeljati pogajanja mimo krovnih pogajanj o odpravi starih in novih (izhajajočih iz dvigov zdravniških plač) anomalij in mimo enotnega plačnega sistema. Vlada je ponujeno roko naše pogajalske skupine za centralna in pregledna pogajanja in za ohranitev enotnega plačnega sistema zavrnila, zato smo se s 1. 12. 2017 preimenovali v stavkovni odbor. Pogajalska skupina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, katere del je VSS, je 4. 12. 2017 objavila svoje stavkovne zahteve skupaj z načelnim stališčem.

Hkrati je VSS tudi vsebinsko zavrnil SVIZ-ove stavkovne zahteve na področju visokega šolstva, saj za visokošolske učitelje in raziskovalce zahtevajo le tisto, kar jim je vlada ponudila že aprila; poleg tega predlagajo vzporedna, bolje plačana delovna mesta učiteljev in raziskovalcev, a le po izbiri dekana (možnost klientelizma); skupina J nad 26. PR pa ne bi dobila skorajda ničesar. Naš novembrski predlog zvišanj plač visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter raziskovalcev, ki so po našem mnenju vsa vezana na dvig zdravniških plač, in plač strokovnih delavcev v skupini J je večinoma za 2 PR višji od SVIZ-ovega. Slednji ima glavne apetite pri plačah učiteljev v OŠ in SŠ in je temu podredil interese ostalih poklicnih skupin, ostalih sindikatov in tudi usode enotnega plačnega sistema.

Ključni dokumenti so objavljeni tule.