Poziv Upravnemu odboru Univerze na Primorskem k razrešitvi rektorja Marušiča in k izterjavi škode

Visokošolski sindikat Slovenije je že po prvostopenjski obsodbi rektorja Univerze na Primorskem zaradi trpinčenja in spolnega nadlegovanja pozval rektorja, naj razmisli o odstopu. Rezultat je bila prekinitev komunikacije s sindikatom. Rektor je poziv k razmisleku dojel kot osebni napad in žalitev. Če drži, da je po prvostopenjski obsodbi na seji senata izjavil, da ne bo odstopil niti v primeru pravnomočne obsodbe, pozivi k odstopu očitno ne bodo dovolj.

Zato Visokošolski sindikat Slovenije k ukrepanju v tej zadevi poziva organe Univerze na Primorskem, zlasti Upravni odbor. V kolikor rektor ne bo podal odstopne izjave, naj Upravni odbor Univerze na Primorskem sproži postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga povzročitve finančne in moralne škode univerzi. Upravni odbor UP, v katerem sedijo tudi predstavniki ustanovitelja — Vlade RS — tudi pozivamo, naj od rektorja zahteva povračilo stroškov, ki jih je univerza imela zaradi njegovih nezakonitih ravnanj v zadnjem in preteklih pravnomočno zaključenih sodnih primerih. To vključuje stroške izplačila odškodnin žrtvam ter sodne in odvetniške stroške. Opustitev dolžnih ravnanj Upravnega odbora UP bomo razumeli kot opravljanje funkcije v nasprotju z načelom skrbnosti in standardi vestnosti in poštenja ter kot delovanje v nasprotju z interesi in koristmi Univerze na Primorskem. 

Opozarjamo, da izgubljene tožbe in reakcije nanje povzročajo sramoto celotni visokošolski skupnost ne le na Primorskem, temveč v Sloveniji nasploh. Ostro protestiramo zoper izjave, češ da so rektorjevi nespodobni ekscesi del uveljavljene komunikacije na univerzi. Javnost mora nedvoumno vedeti, da so etični standardi in standardi obnašanja na univerzah daleč od tega, kar kot uveljavljeno navaja rektor.

Čeprav so po prvostopenjski obsodbi v zadevi trpinčenja na delovnem mestu in spolnega nadlegovanja nekateri najožji sodelavci rektorju UP izražali podporo, na seji Senata Univerze na Primorskem pa se je rektor skliceval na to, da sodba ni pravnomočna in s tem dosegel sramotni molk Senata UP, so zdaj vsi omenjeni ponovno pred pomembno odločitvijo, pri kateri tudi sami prevzemajo odgovornost. V Visokošolskem sindikatu Slovenije računamo na to, da bodo kljub avtoritarni atmosferi na univerzi člani Senata in Upravnega odbora zbrali pogum in naredili tisto, kar od njih zahtevajo pravo, morala in interesi ustanove.

Koper, Ljubljana, Maribor, 26. 12. 2017

Visokošolski sindikat Slovenije,

zanj dr. Marko Marinčič, predsednik

Stavka v javnem sektorju 24. 1. 2018

Pogajalska skupina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja oz. Koordinacija stavkovnih odborov pod vodstvom predsednika KSS Pergam, Jakoba Počivavška, je zaradi zastoja v pogajanjih o odpravi plačnih anomalij, ki so nastale leta 2008 in v letih 2016 in 2017 z nesorazmernim dvigom plač zdravnikov, ravnateljev in direktorjev, organizirala celodnevno stavko 24. 1. 2018. Stavkali smo tudi na univerzah.

Stavkovni odbor Visokošolskega sindikata Slovenije je pozval vse zaposlene, ne glede na članstvo v našem ali drugih sindikatih, naj se pridružijo stavki. Pedagoge je pozval, naj odpovedo predavanja, vaje in govorilne ure, strokovni delavci naj zaprejo referate, tajništva in knjižnice ter omejijo servisna dela na minimum, ki je potreben za preprečevanje morebitne škode. Učiteljem, ki so imeli na dan stavke razpisane izpite, smo prepustili, naj se individualno odločijo, ali jih bodo izvedli ali preložili.

V Ljubljani pred sedežem vlade je ob 12h potekal skupni shod vseh sindikatov, ki smo organizirali stavko. Pred tem je VSS ob 11.15 pred sedežem UL organiziral shod visokega šolstva, na katerem nas je nagovoril tudi rektor UL, prof. dr. Igor Papič.

Stavko sta soorganizirala sindikata VIR in SVS. Podprlo jo je več fakultetnih sindikatov na UL: SVIZ na PeF, NSDLU na BF in FF ter Sindikat veterinarskih higienikov, zatem tudi SVIZ. Podprla so jo vodstva Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem ter številni dekani in dekanje. 

Skupne stavkovne zahteve sindikatov so bile:

· Ohranitev enotnega plačnega sistema, ki ga vlada ruši s parcialnimi uslugami posameznim sindikatom.

· Hkratna odprava anomalij pri vrednotenju delovnih mest nad 26. PR in anomalij, nastalih zaradi nedavnega dviga zdravniških delovnih mest, kar pomeni dvig delovnih mest nad 26. PR za 3-4 PR.

· Na področju visokega šolstva konkretno zahtevamo dvig delovnih mest visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter raziskovalcev za 4 PR, dvig delovnih mest v skupini J nad 26. PR pa za 3 PR.

· Dvig plačnih razredov delovnih mest do 26. PR za 2 PR.

· Odpravo vseh varčevalnih ukrepov pri plačah v javnem sektorju, vključno z 8 % znižanjem vrednosti PR, kar je uvedel ZUJF.

· Vlada naj delodajalcem nameni dodatni denar za financiranje plačnih dvigov. Dovolj je bilo varčevanja na univerzah, ki so financirane kosovno.

· Plačilo stavke.

Na pogajanjih je vladna stran sprva ponujala dvig plač le visokošolskim pedagogom, raziskovalcem in še nekaterim manjšim poklicnim skupinam v drugih delih javnega sektorja. Zatem smo 12. 3. dosegli razširitev nabora delovnih mest, ki bi nekaj prinesla vsem:

- delovna mesta z izhodiščnim plačnim razredom (PR) pod minimalno plačo in tista do 26. izhodiščnega PR, ki leta 2017 niso dobila nobenega zvišanja, bi dobila 2 PR;

- ostala delovna mesta do 26. izhodiščnega PR bi dobila 1 PR, kar pomeni da bi vsi do 26. izhodiščnega PR lani in letos skupaj pridobili 2 ali 3 PR, nekateri celo več;

- vsa delovna mesta nad 26. izhodiščnim PR v VI. in VII. tarifnem razredu (TR) bi dobila 2 PR; to pomeni, da bi administrativni in tehnični delavci iz skupine J z višjo ali univerzitetno izobrazbo pridobili 2 PR;

- delovna mesta v VIII. in IX TR, za katera je vlada že aprila 2017 priznala, da so primerljiva z zdravniki, bi dobila 3 PR; to vključuje visokošolske učitelje in večino visokošolskih sodelavcev, vprašanje tistih v VII/2 TR pa je bilo še odprto; enako bi se dvignile plače raziskovalcev;

- vladna stran je pristala na našo zahtevo, da bi delodajalcem dodatno financirala plačne dvige.

Delno odprta so bila še vprašanja postopnosti plačnih dvigov, nekajletnega podaljšanja nekaterih splošnih varčevalnih ukrepov, kot so zamiki napredovanj in delovne uspešnosti, ter formule usklajevanja plač z rastjo produktivnosti od leta 2020 dalje. Stavkovno zahtevo po splošnem zvišanju vrednosti PR za 8 % smo v pogajanjih zamenjali za formulo eskalacije, in sicer zato, da smo lahko dosegli zvišanje izhodiščnih PR tudi za skupino J in ostale poklicne skupine na sredini in v spodnjem delu plačne lestvice. S tem bi se popravila porušena razmerja do zdravnikov, direktorjev, ravnateljev, pa tudi podsekretarjev, ki so s svojim (pre)velikim številom vzrok za povprečno plačno odstopanje javne uprave.

Vendar se je zapletlo pri tem, da naša pogajalska skupina ni pristala na to, da bi učitelji v OŠ in SŠ pridobili po vladni ponudbi 2 do 4 PR, medtem ko bi vsi ostali v javnem sektorju v VII. TR pridobili samo 2 PR. To smo razumeli kot načelni problem, kot še en privilegij neki poklicni skupini, ki ruši razmerja znotraj enotnega plačnega sistema. Vlada je ponovila napako, ki jo je napravila že pri zdravnikih ter direktorjih in ravnateljih. Že po našem predlogu, ki smo ga z vlado uskladili 12. 3., bi učitelji pridobili 2 PR in še dodatno, za 1 PR višje uvrščeno delovno mesto razrednika. Ko je med pogajanji 12. 3. vladna stran priznala, da je SVIZu na sočasnih pogajanjih ponudila 3 PR za višja naziva učiteljskega delovnega mesta, smo ta privilegij blokirali. Vodja vladnih pogajalcev je umaknila ta del ponudbe SVIZu, ta pa je izglasoval ponovitev stavke in po besedah premierja Cerarja zahteval še več, in sicer celo višje plače za učitelje, kot jih imajo univerzitetni profesorji in zdravniki. SVIZ je Cerarjevo trditev sicer zanikal, a v vladnem zapisniku o pogajanjih piše, da je ves čas in tudi še v zadnjem krogu pogajanj 12. 3. zahteval določbo, ki bi mu omogočila kasnejše zahteve po dodatnih plačnih dvigih. V vsakem primeru je dejstvo, da je bi cilj SVIZove druge stavke, 14. 3. zgolj ta, da učitelji dobijo več od ostalih. Premier je čez dva dneva odstopil - tudi zato, ker so se mu zdela pogajanja s SVIZom nerešljiva. Vlada je kljub našim pozivom zavrnila dokončanje skoraj gotovih pogajanj.

Oktobra in novembra 2018 so se pogajanja nadaljevala z novo, Šarčevo vlado. Kmalu so se vrnila na točko, kjer so bila marca prekinjena. Konec novembra so se uspešno zaključila s sklenitvijo Stavkovnega sporazuma. Pogajalska dinamika je bila zapletena, ker si je del sindikatov prizadeval za pridobitev relativne prednosti za posamezne poklicne skupine, KSO pa za ohranitev razmerij in pasovne dvige vseh in za dohitevanje tistih, ki so že dosegli relativno prednost. Končni dosežek KSO je bil celo boljši od tistega, kar ji je vlada ponudila že marca. Izpogajala je pasovne dvige plač vseh v javnem sektorju in še več drugih pravic. Dosežki so naslednji:
- Vsa delovna mesta do 26. izhodiščnega plačnega razreda (PR) se dvignejo za 1 PR, tista, ki lani niso dobila nobenega zvišanja, pa za 2 PR. Skupaj z lanskim dvigom to nanese 2 PR, v nekaterih primerih pa 3 PR ali celo več.

- Skoraj vsa delovna mesta nad 26. izhodiščnim PR v VI. in VII. tarifnem razredu razen podsekretarjev, ravnateljev in direktorjev pridobijo 2 PR. Med njimi so tudi administrativni in tehnični delavci iz skupine J z višjo ali univerzitetno izobrazbo.

- Vsa delovna mesta v VIII. in IX. tarifnem razredu, za katera se zahteva magisterij oz. doktorat ali specializacijo, pridobijo 3 PR. To vključuje visokošolske učitelje ter visokošolske sodelavce in raziskovalce z magisterijem ali doktoratom.

- Prvi dvig plač za 1 PR bo 1. 1. 2019, naslednji 1. 11. 2019 in tretji 1. 9. 2020.

- S 1. 9. 2019 se dvignejo dodatki za manj ugoden delovni čas.

- KSO je izpogajala odpravnino ob upokojitvi v višini treh povprečnih plač ali zadnjih plač delavca, če je to zanj ugodneje. Prav tako je izpogajala jubilejno nagrado za 40 let delovne dobe v javnem sektorju, in sicer v enaki višini kot za 30 let. Ti dve pravici nastopita takoj.

- Z vidika visokega šolstva in znanosti je najpomembnejši dosežek KSO in posebej VSS zaveza vlade, da bo namenila dodatni denar neposrednim in posrednim proračunskim uporabnikom, vključno z univerzami in inštituti, za povečane stroške dela, ki so nastali s tem sporazumom, kolikor se dejavnost financira iz državnega proračuna. Gre za inovacijo v dosedanji praksi raznih sporazumov in dogovorov med sindikati in vlado, glede katere so bili drugi sindikati v izobraževanju skeptični ali pa so imeli interese drugod. Visoko šolstvo in znanost sta bila doslej finančno ranljiva zaradi posrednega načina financiranja. Študijska dejavnost je financirana kosovno, raziskovalna pa razpisno, medtem ko se denar za plače v osnovnih in srednjih šola črpa bolj neposredno iz proračuna. Brez stavkovnega dogovora o dodatnih sredstvih bi ministrstvo denar, ki je bil namenjen krepitvi visokega šolstva in znanosti, prednostno porabilo za obsežne plačne dvige v OŠ in SŠ. Minister je že napovedal rektorju, da se bo zaradi plač šolnikov zmanjšal obseg financiranja univerz, izražen kot delež BDP. Večina članic univerz bi se znašla v hudih finančnih težavah in konfliktih, v znanosti pa bi bilo realno moč pričakovati opustošenje. Zaveza vlade za dodatni denar, ki bo za vsebine aktualnega stavkovnega sporazuma veljala trajno, ima pa tudi precedenčni pomen za vse bodoče sporazume in dogovore med vlado in sindikati, pomeni premostitev dosedanje stalne strukturne ranljivosti visokega šolstva in znanosti pri delitvi denarja znotraj ministrstva. Določba o financiranju je zavarovana s trajno pravico sindikatov iz KSO do plačane stavke, če bi vlada kršila sporazum. VSS bo imel status varuha ustreznega financiranja univerz. Določba ima učinke tudi na javne zavode iz zdravstva in sociale ter na RTV Slovenija.

- Uvede se novo delovno mesto »Gostujoči visokošolski učitelj iz tujine«, ki ga predvideva ZViS.

- Dogovorjen je začetek pogajanj o odpravi še preostalih varčevalnih ukrepov v javnem sektorju čez 2 meseca.

- Namesto odprave 8 % znižanja vrednosti plačnih razredov je dogovorjeno, da se do maja 2019 dogovorimo za stalno formulo usklajevanja plač v javnem sektorju z inflacijo in produktivnostjo. Brez tega bi se realna vrednost plač na daljši rok znižala še precej bolj.

- Opravljen bo pregled razlik v sistemih in hitrostih napredovanj, kar bo lahko podlaga za kompenzacijske ukrepe pri poklicnih skupinah z zahtevnejšim napredovanjem.

- Stavka 24. 1. 2018 je plačana. Če je delodajalec komu od stavkajočih odtrgal del plače, naj se obrne na sindikat.

Povzetek je naslednji: vsi javni uslužbenci pridobijo višje plače in nekatere nove pravice, obenem pa je zagotovljeno dodatno financiranje javnih zavodov. Slednje je med sindikati in na pogajanjih z vlado dosežek VSS.

Sindikat SVIZ, ki je vodil samostojno stavko in pogajanja, je pri plačah visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter raziskovalcev dosegel isto kot KSO. Na koncu pogajanj je v svoj stavkovni sporazum od KSO prevzel pasovni dvig tistih delovnih mest v skupini J, ki se pojavljajo samo v vzgoji, izobraževanju, znanosti in kulturi. Njegova posebna pogajalska dosežka sta dodatni 1 PR za učitelje (a brez visokega šolstva) v višjih nazivih in višji regres za prejemnike minimalne plače, a žal samo za leto 2018.

KSO je dolgo vztrajala pri zahtevi, da mora vlada s sindikati preučiti morebitno porušenje razmerij v enotnem plačnem sistemu, ki nastanejo s parcialnimi dvigi posameznih poklicnih skupin. Vlada tu ni popustila, vendar smo jo opozorili, da je pravkar pristala na nastanek novih anomalij, glede katerih bomo v prihodnje vodili nove sindikalne aktivnosti.

Povezave:

Stavkovna navodila.

Dokumenti o stavki v visokem šolstvu in o pogajanjih.

Grafika: plakati in letaki za stavko.

Tiskovno središče koordinacije stavkajočih sindikatov javnega sektorja.

Poročilo in video o stavkovnem shodu VSS.

(Foto: BoBo)

Sodišče oprostilo predsednico VSS SUM rektorjeve obtožbe o razžalitvi

Sodišče v Mariboru je 6. 12. 2017 oprostilo predsednico Sindikata Univerze v Mariboru, prof. dr. Marijo Javornik Krečič obtožbe kaznivega dejanja razžalitve, katerega jo je obtoževal rektor Univerze v Mariboru.

VSS in KSS PERGAM pozdravljata odločitev sodišča v Mariboru, s katerim je to oprostilo predsednico Sindikata Univerze v Mariboru, prof. dr. Marijo Javornik Krečič obtožbe kaznivega dejanja razžalitve, katerega jo je obtoževal rektor Univerze v Mariboru, in je sledilo njeni načelnosti in argumentaciji, ki sta jo zastopala z njenim zastopnikom.  Sodišče je s to odločitvijo pritrdilo pomembnosti varovanja dveh svoboščin, ki ju ščiti Ustava Republike Slovenije, in sicer svobode govora in svobode sindikalnega organiziranja in delovanja. Odločitev je zato izjemnega pomena za vse državljane, še zlasti za vse sindikalne zaupnike, ki so se s svojim delovanjem pripravljeni izpostaviti v imenu članov, ki jih zastopajo.

Na nujnost učinkovitega razreševanja škandalov spolnega nadlegovanja na Univerzi v Mariboru je prof. dr. Marija Javornik Krečič dosledno, glasno in kritično opozarjala, kar je bila tudi njena naloga in dolžnost kot predstavnice zaposlenih na Univerzi v Mariboru, kjer so se sporna ravnanja tudi odvijala. V luči razkrivanja škandalov spolnega nadlegovanja širom po svetu po vseh porah javnega življenja, ki smo mu priča v zadnjih tednih, vključno z vprašanjem, ki se neizogibno postavlja v zvezi s tem  - o odgovornostih tistih, ki so bili s temi ravnanji seznanjeni, pa niso pravočasno ukrepali, je sporočilo sodišča jasno: javni diskurz o tej problematiki in tudi kritično izpostavljanje nesprejemljivih praks je dopusten, sami pa dodajamo, da je tudi nujen.

Sodišče je očitno prepoznalo pomen vloge sindikata in njene predsednice, ki ga predstavlja in ki se je namesto žrtev nadlegovanja izpostavila na eni strani kot glas žrtev, kot tudi na drugi strani kot glas zaposlenih, ki so bili spričo dogajanja na Univerzi v Mariboru ogorčeni in so pričakovali, da se sindikat, ki kolektivno zastopa in artikulira njihove interese in stališča, na dogajanja na Univerzi v Mariboru kritično odzove, kar je prof. dr. Marija Javornik Krečič tudi storila. Sindikat je namreč v svojem bistvu organizacija delavcev, katere namen je boj za pravice zaposlenih in njihovo spoštovanje.

V VSS in v KSS PERGAM se bomo tudi v prihodnje z vsemi prizadevali za zaščito svobode govora, svobode sindikalnega delovanja in za večjo zaščito sindikalnih zaupnikov, ki so predani svojemu delu za zaščito pravic delavcev ter za spoštovanje njihove integritete in dostojanstva.

Ljubljana, Maribor, Koper, 6. 12. 2017



Zaključni govor Marije Javornik Krečič na zadnji sodni obravnavi, 5. 12. 2017

V kazenskem sodnem procesu sem se znašla, ker se rektor Univerze v Mariboru počuti razžaljenega zaradi dveh citatov, ki sta bila  izrečena v kontekstu sindikalnega boja. Da se je rektor Univerze v Mariboru odločil za zasebni kazenski pregon predsednice visokošolskega sindikata na UM  sindikalne predstavnice (upam, da na svoje lastne in ne na davkoplačevalske univerzitetne stroške) glede na njegovo vodenje Univerze niti ne bi bilo presenetljivo. Že v  začetku svojega mandata po  izvolitvi v letu 2015 je namreč na Univerzi pričel zamirati  že predhodno šibek socialni dialog (po vložitvi kazenskega pregona zoper sindikalno predsednico pa je popolnoma zamrl), splošna kultura obnašanja in medsebojnega spoštovanja pa je dosegla dno. Rektor se je javno razglasil za vrhovnega poveljnika, nasploh mu je vojaška terminologija blizu (govori o zaposlenih kot vojakih in sebi kot generalu)  in tako tudi ravna. Ne le da zavrača in onemogoča predstavitve argumentov na organih in komisijah Univerze, kjer naj bi z demokratično razpravo kot akademska skupnost prihajali do rešitev, prepoveduje razprave, koncentrira odločanje na rektorsko funkcijo, njegov odnos do kogar koli, ki se izpostavi (sploh do žensk), pa odkrito izraža argument moči in ne moč argumenta. Hkrati rektor sebe in svojo funkcijo dojema kot brezmejno oblast, večkrat poimenovano univerzitetna avtonomija. Predstavlja si jo tudi kot nespoštovanje delovne zakonodaje, v primeru svoje upokojitve tudi kot nespoštovanje interventne zakonodaje.

A kljub tej nepresenetljivosti ''ukrepa'', ki se ga je poslužil rektor, je njegovo radikalno obračunavanje z zaposlenimi in njihovo zastraševanje vendarle nesprejemljivo. Najprej zato, ker je Univerza javna institucija in rektor  javna oseba, nadalje pa tudi zato, ker rektorjevo razumevanje univerzitetne avtonomije nima nikakršne potrditve v kateri koli razsodbi tako Ustavnega kot Vrhovnega sodišča, v katerem koli naloženem inšpekcijskem ukrepu, niti nima potrditve v pogledih slovenske akademske skupnosti. Tako rektorjevo držo razumem kot nemoč, ker je povsem osamljen, a zato obračunavati s svojimi sodelavci, ki jih poudarjeno postavlja v pozicijo podrejenih???  Če bi rektorja besede, za katere me toži, res prizadele (kakor trdi v tem postopku),  bi se najprej poskusil pogovoriti z mano, pa me pred tem, da mi je bila zasebna tožba vročena, ni NITI enkrat neposredno ali posredno opozoril. Nekaj dni, preden sem prejela zasebno tožbo, smo imeli celo sindikalni sestanek, 28. 10. 2016, za katerega smo prosili dva meseca, pa na sestanku svoje razžaljenosti ni niti omenil!  Ni to povsem neprimerno (hinavsko) ravnanje? Nadalje bi lahko rektor, če je sodil, da so bile uporabljene neprimerne besede,  zahteval popravke oz. opravičila v časopisih (pa ni niti enega) ali (če bi bil dosleden) tudi kazenske pregone zoper druge osebe, ki so ga na primer  okarakterizirale za  duševno neuravnovešenega in nesposobnega (vloženo v spisu). Pa ni sprožil niti enega tovrstnega zahtevka, niti enega pregona, niti enega poskusa pogovora o tem.

Sama sem kot sindikalna predsednica (VSS SUM) od leta 2012, ko sem to funkcijo prevzela, dosledno na sejah organov univerze (torej znotraj univerze) in v javnosti zagovarjala temeljne pravice zaposlenih: mdr. pravico do poštenega in zakonitega plačila za opravljeno delo, pravico do varnega delovnega okolja in pravico do integritete zaposlenih, torej vse tiste pravice, ki so bile s strani rektorja grobo kršene in imajo za posledico tudi moje izrečene kritične besede. Prav tako so bila sindikalna stališča in način, kako sem jih predstavljala zaposlenim, javnosti, vodstvu, konsistentna in povsem enaka v obeh mandatih – prejšnjega rektorja dr. Rebolja in aktualnega rektorja dr. Tičarja. To so potrdile vse priče, tudi prorektorica dr. Vaupotič. Zato moji kritiki nikakor ni mogoče očitati namena razžalitve, povzela sem namreč DEJSTVA. In to resnična DEJSTVA! Legitimnost moji kritiki dajejo člani in članice sindikata, ki so me ravno v času, ko mi je bila vročena tožba,  izrekli zaupnico s soglasno podporo na volitvah za nov mandat predsednice sindikata (VSS SUM).

Pri rektorjevem zaslišanju se je izkazalo, da rektor pravzaprav niti ne ve, zakaj me toži (navajal je nekaj povsem drugega, kot je zapisano v članku in v citatu, ki naj bi ga razžalil in ga navaja v obtožnici). Rektorskih volitev namreč nikoli nisem problematizirala, kot mi podtika – rektor je bil na funkcijo res izvoljen, legalno in legitimno, a to ne pomeni, da potem lahko počne karkoli in kakor koli – tudi v nasprotju z zakonodajo in z akademskimi etičnimi standardi. Izvoljenost v bistvu pred njega postavlja še večjo odgovornost.

V tem kontekstu sem problematizirala pridobivanje pravnega mnenja pri zasebnem inštitutu brez sklepov univerzitetnih organov in na račun univerze v trenutku, ko istočasno kot delodajalec ni izpolnjeval zakonskih obvez do zaposlenih - kljub razsodbi Vrhovnega sodišča o razveljavitvi 9. člena Pravilnika o napredovanju in inšpekcijskih odločbah, ki so prišle ravno v tistem obdobju. Primanjkljaje pri plačah je univerza nazadnje zaposlenim morala izplačati v znesku skoraj 8 milijonov in to je naredila šele v letu 2017!

To nedopustno ravnanje rektorja sem izpostavila že pred javno izjavo v Dnevniku na seji Upravnega odbora in je zapisano v priloženem zapisniku.

Glede na to, da je bila interventna zakonodaja ZUPPJS16 jasna in je določala možnost zgolj enoletnega podaljšanja delovnega razmerja v primeru izpolnjevanja pogojev za upokojitev, rektor kot odgovorna oseba in oseba, ki ga je vprašanje upokojitve zadevalo v eni osebi, pa je  z načinom predstavljanja zakonodaje s plačanim pravnim mnenjem zasebnega inštituta umetno ustvarjal  nejasnosti, temu lahko upravičeno izrečemo MALVERZACIJE in poskus zaobida zakonodaje. Sploh še zato, ker so se rektorjeva stališča in njegovo pri zasebniku pridobljeno pravno mnenje za 12.000 evrov izkazali za brezpredmetne, saj mu je bilo delovno razmerje na koncu podaljšano za ENO leto, kot je velevala interventna zakonodaja, in ne za tri leta, kot je trdilo njegovo pravno mnenje.

Nadalje je rektor v zaslišanju v nasprotju s svojim pooblaščencem, ki je skušal obe sporni navedbi objektivizirati, izpostavil, da ga slovarski pomeni sploh ne zanimajo, da je pomembno samo, kako besede razume in doživlja on sam. To za kazenski pregon gotovo ne more biti podlaga.

Obe inkriminirani besedi oz. besedni zvezi  ''malverzacija'' in  ''osebni seksizem'' objektivno namreč nista žaljivi ne po slovarskih pomenih, ne po strokovni in znanstveni literaturi ter tudi ne po splošni pogovorni rabi.

Glede malverzacije sem bistvo že izpostavila (nezakonito neplačevanje zakonskih obveznosti do zaposlenih na eni strani in plačevanje pravnega mnenja za vprašanje ureditve svojega lastnega položaja na drugi strani), o osebnem seksizmu pa tole:

o   Decembra 2015 je rektor prejel  prošnjo za pomoč in zaščito pred spolnim nadlegovanjem,  pa je žrtev najprej nagovarjal, da obtožbe umakne.  Čeprav rektorjev pooblaščenec navaja, da je sprejel neformalne ukrepe in storilca fizično odstranil, to ne drži. Nasprotno, takrat je storilcu  (kot je potrdil tudi inšpekcijski nadzor in po končanem nadzoru izdal odločbo o prekršku) mimo določil zakona brez javnega razpisa podaljšal pooblastilo za delovno mesto glavnega tajnika in nato na predlog storilca v februarju 2016 celo podpisal ukinitev delovnega mesta žrtve!

o   Komisijo za razjasnitev okoliščin prijave je imenoval šele meseca marca 2016, po tem, ko je na predlog storilca podpisal ukinitev delovnega mesta žrtvi, ko je v zvezi z delovnim mestom glavnega tajnika na Univerzi že potekal inšpekcijski nadzor in ko ga je javnost pozivala k ukrepanju.

o   Po soglasnih ugotovitvah Komisije, ki je delo končala 22. 6. 2016, zoper storilca ni ukrepal več kot pet tednov. 27. 7. 2017 smo ga k ukrepanju pisno in javno pozvali sindikati (vsi), 3. 8. 2016 poleg sindikatov javno še Komisija za ženske v znanosti. Sama sem bila 4. 8. 2016 s strani novinarke Večera zaprošena za komentar in 4. 8. sem ga pisno odposlala. Ob tem bi poudarila, da sem imela sama o prijavi in o dogajanju na rektoratu kot sindikalna zaupnica zelo podrobne informacije in vpogled v razmere na rektoratu tudi s strani drugih zaposlenih in tudi znotraj rektorjeve ekipe – v komunikaciji z prorektorico Natašo Vaupotič.

o   7. 8. je bil objavljen članek (spletno) in 8. 8. v tiskani izdaji in šele po objavi članka 8. 8.  (ob 11. 20) je rektor obvestil javnost, da naj bi storilca opozoril. Moja izjava 4. 8. je bila resnična. Ko sem jo poslala in tudi še, ko je bila objavljena, nihče ni imel informacije o tem, da bi rektor kakor koli ukrepal.

o   Moja izjava o rektorjevem osebnem seksizmu je povsem resnična tudi zato, ker se rektor  nikoli ni opredelil do seksističnih izpadov vodje svoje volilne kampanjije in zaupnika (ki ga je imenoval za svoj alter ego) – ne javno, ne v odnosu do žrtve, ne v odnosu do zaposlenih.

o   Rektor ni zagotovil varnega delovnega okolja in ni zavaroval integritete, ne samo žrtve, pač pa vseh zaposlenih na Univerzi v Mariboru.

o   Rektorjevo ravnanje v tem konkretnem primeru torej  nedvomno kaže na njegov osebni seksizem. Osebni se nanaša na rektorjevo konkretno osebo in je razmejeno predvsem od ravnanja prorektorice Vaupotičeve, ki je v tej zgodbi podajala povsem enake kritike kot jaz, celo pozivala (sindikata in Komisijo za ženske v znanosti) in prosila je, da bi rektorja prisilili k drugačnemu ravnanju.

Sicer pa je v spornem citatu povzeto objektivno stanje na univerzi, ki jo preveva patriarhalna miselnost.  Če ponovim:

"Seksizem je viden v načinu komunikacije, predvsem z mlajšimi kolegicami in študentkami. Kako jih takoj, ko na njihova opozorila predvsem moški s pozicije moči ne morejo odgovoriti z vsebinskimi argumenti, degradirajo s seksistično oznako. Ob tem pa se zadnji medijsko izpostavljeni primer s komisijo soglasno potrjenega spolnega nadlegovanja, ko se rektor spreneveda in še vedno ne ukrepa, podaja kot dovolj jasen in nedvoumen odgovor o rektorjevem osebnem seksizmu. Ob takšnih sporočilih se bo upalo izpostaviti še manj zaposlenih, odkritih bo še manj tovrstnih primerov, pa bi morali biti, če želimo kaj spremeniti," poudarja Krečič Javornikova.

 Rektor kot oseba je v citatu res posebej izpostavljen (zaradi primera soglasno potrjenega spolnega nadlegovanja) tudi zato: ker kot vodilni delavec, kot odgovorna oseba in kot akademski starešina s svojim obnašanjem in ravnanjem to patriarhalno miselnost utrjuje: z obnašanjem in odnosom na sejah organov (kar sem izpostavila na začetku), s prikrito seksističnim označevanjem mene kot predsednice sindikata z »gospo, ki se podpisuje kot predsednica sindikata« (navajam zgolj kot primer); z naslavljanjem mlajših kolegic kot »moje deklice« in, kar je povedal sam kot zaslišanec pred sodiščem, s poimenovanjem žensk kot »BABE«.

Po sociološko strokovni, znanstveni pa tudi po pravni plati je evidentno, da je bila moja izražena kritika rektorjevega osebnega seksizma upravičena in oprta na dejstva.

Ob koncu želim povedati, da izrečenih besed nikoli nisem zanikala, tudi jih ne obžalujem, izrekla sem jih s polno zavestjo, a ne z namenom razžalitve, pač pa na podlagi svojega strokovnega znanja, poznavanja sindikalne problematike in informacij, ki sem jih imela o konkretnih primerih. Besede so izhajale iz dejstev in so predstavljale utemeljeno kritiko javne osebe, kar rektor nedvomno je in kar je potrdila prav za primere rektorjev tudi že sodna praksa.

Zato se za svoje besede nisem mogla opravičiti. Opravičilo z moje strani bi namreč pomenilo, da je bilo rektorjevo ravnanje v odnosu do akademske skupnosti, posebej še do žensk, ustrezno. Pa ni bilo. Prav nasprotno, zelo neprimerno in vsega obsojanja vredno je. Obsodilna sodba bi tako dala popolnoma napačno sporočilo: da lahko kot javni uslužbenec na vodilnem položaju slediš osebnim interesom, ki jim podrediš tudi (ne)spoštovanje zakonov te države in akademskih etičnih standardov, da lahko kot rektor dopustiš seksistično ravnanje, ga omogočiš in celo braniš. S tem se dobesedno tepta pravice človeka in državljana, posebej pa žensk in državljank. Je to v letu 2017 in v demokratični družbi dopustno?

Marija Javornik Krečič

Stavkovne zahteve pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja

4. 12. 2017

Pogajalska skupina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja (PSRSJS), v okviru katere deluje 28 sindikatov javnega sektorja, izmed teh sindikati iz štirih sindikalnih central, je v preteklem tednu zapustila pogajanja z vladno stranjo o odpravi plačnih anomalij, saj  vladna stran vztrajno zavrača možnost, da bi hkrati potekala pogajanja tako o odpravi anomalij na delovnih mestih nad 26. plačnim razredom, kot tudi pogajanja o odpravi anomalij zaradi spremenjenega vrednotenja zdravniških delovnih mest.  Po prepričanju PSRSJS je to edini način, ki bi preprečil nastajanje vedno novih anomalij in neskončno nadaljevanje pogajanj o spremenjenem vrednotenju posameznih skupin delovnih mest, kar se v tem trenutku nakazuje in v povezavi s preteklimi  dogovori med Vlado in posameznimi skupinami močno načenja enoten plačni sistem. PSRSJS je skladno s tem v preteklem tednu vladni strani tudi posredovala svoj pogajalski predlog spremenjenega vrednotenja orientacijskih delovnih mest in nazivov, ki bi morali predstavljati temelj za uvrščanje vseh ostalih delovnih mest in nazivov v plačne razrede s kolektivnimi pogodbami dejavnosti in poklicev.

Kljub dejstvu, da že zdavnaj potekli roki iz dogovora iz decembra 2016, v katerih bi se morala pričeti pogajanja o odpravi anomalij, tako tistih na delovnih mestih nad 26. plačnim razredom, kot tistih iz naslova spremenjenega vrednotenja zdravniških delovnih mest, smo iz sporočila za javnost po seji Vlade dne 30.11.2017 razbrali, da Vlada še naprej vztraja na ločenih pogajanjih. Takšna odločitev je po našem prepričanju nerazumna, izrazito kratkovidna in škodljiva. Zavračanje razumemo kot odločitev Vlade, da se dokončno poruši enoten plačni sistem, k čemur je sama že doslej izdatno prispevala in še prispeva s svojimi odločitvami. Razumeli ga bomo tudi kot nadaljevanje vladnega sledenja interesom posameznih vplivnih skupin v javnem sektorju, ki jim plačni sistem ne ustreza, saj računajo, da bodo sami v ločenih pogajanjih z Vlado dobili več, pa čeprav na račun drugih skupin javnih uslužbencev. Sindikati, ki delujejo v Pogajalski skupini reprezentativnih sindikatov javnega sektorja se bomo takšnim poskusom ostro uprli, saj je edina alternativa našemu predlogu in ohranitvi enotnega plačnega sistema v tem trenutku, ko vladna stran ne ponuja nikakršne alternative, popoln kaos na področju plač v javnem sektorju z neobvladljivimi, čeprav verjetno marsikje tudi utemeljenimi interesnimi zahtevami posameznih skupin. Morda pa si Vlada želi prav tega, pri tem pa ima očitno pred očmi zadovoljitev partikularnih interesov nekaterih konkretnih skupin in izogib pogajanjem o sprostitvi še veljavnih varčevalnih ukrepov, med katerimi je tudi 8% znižanje vrednosti plačnih razredov z ZUJF.

Da gre za ozke partikularne interese nenazadnje kaže tudi odločitev vladne strani, s katero smo bili sindikati PSRSJS seznanjeni naključno in mimogrede, in sicer da je Vlada zgolj s sindikati Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS), ki jo vodi g. Branimir Štrukelj, zaključila pogajanja o odpravi anomalij na delovnih mestih nad 26. plačnim razredom na način, ki dejansko v ničemer ne prinaša odprave anomalij. Že bežen pogled na dogovor med KSJS in Vlado kaže, da razen orientacijskih delovnih mest v plačni skupini J, ki se dvigujejo za 1 plačni razred, nobeno drugo orientacijsko delovno mesto ne pridobiva ničesar. Hkrati je to bistveno manj, kot je zahteva največjega sindikata v KSJS za delovna mesta v izobraževanju.

V PSRSJS takšnemu načinu odločno nasprotujemo. Zdi se, da je posiljevanje z bliskovito uskladitvijo parcialnega dogovora o odpravi anomalij nad 26. plačnim razredom v funkciji odpustka za kasnejše lažje dogovarjanje o še bolj partikularnih in netransparentnih zahtevah SVIZ-a in za čimprejšnji prehod za vsako ceno k pogajanjem o teh zahtevah. Kakšen je interes drugih sindikatov v KSJS za takšen način pogajanj in podporo predlogom SVIZ-a, ni jasno.

Opozarjamo, da bi bili morebitni dogovori, sklenjeni na takšen način in očitno na škodo velikega števila javnih uslužbencev, tako z vidika legalnosti, kot tudi z vidika legitimnosti, sporni. Tako Vlada, kot sindikati iz KSJS se očitno niso ničesar naučili iz izkušnje z aneksom št. 4 h Kolektivni pogodbi za javni sektor, s katerim so ob nasprotovanju ostalih sindikatov v javnem sektorju javne uslužbence prikrajšali za odpravo tretje in četrte četrtine plačnih nesorazmerij, kar je vodilo v dolgotrajne sodne spore, ki so potrdili nezakonitost dogovora med Vlado in KSJS. Ob tem poudarjamo, da ne glede na javno poudarjanje preglasovanja kot načina sprejemanja vladnih odločitev v zvezi s plačnim sistemom v zadnjem obdobju po prepričanju PSRSJS odgovornost za vladne odločitve enako nosijo vsi člani Vlade kot kolektivnega organa.

Za sindikate v PSRSJS tudi v primeru sklenitve dogovorov med Vlado in sindikati v KSJS anomalije nad 26. plačnim razredom ne bodo odpravljene. Za zaščito interesov svojih članov so številni sindikati, ki delujejo v okviru PSRJS v zadnjih dneh oblikovali stavkovne odbore, nekateri sindikati pa bodo to storili v prihodnjih dneh, ko bo tudi potekalo odločanje o napovedi stavke v teh sindikatih.

Stavkovne zahteve, ki bodo skupne vsem sindikatom, ki bodo stavko napovedali, so:

1. V okviru enotnega plačnega sistema takojšnja in hkratna odprava preostalih anomalij pri vrednotenju delovnih mest nad 26. plačnim razredom in anomalij, nastalih zaradi spremenjenega vrednotenja zdravniških delovnih mest z dvigom plačnih razredov delovnih mest nad 26. plačnim razredom za 3-4 plačne razrede v skladu s predlogom, ki ga je dne 29.11.2017 podala Pogajalska skupina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja in z dvigom plačnih razredov delovnih mest do 26. plačnega razreda za 2 plačna razreda.

2. Najkasneje s 3.1.2018 začetek odpravljanja še preostalih varčevalnih ukrepov, vključno z 8% znižanjem vrednosti plačnih razredov po Zakonu za uravnoteženje javnih financ iz leta 2012;

3. Zagotovitev sredstev delodajalcem za povečane stroške dela iz predhodnih dveh točk.

Točen datum stavke v tem trenutku še ni določen, najverjetneje pa bo stavka potekala sredi meseca januarja, ko bodo potekale tudi sindikalne protestne akcije, ki jih bodo aktivno podprli tudi sindikati, katerih članstvo ima omejitve ali prepoved pravice do stavke.

V PSRSJS Vlado pozivamo k razumu, preden bo prepozno in preden bo enotni plačni sistem dokončno zašel v enosmerno ulico. Vlada lahko napako, ki jo je zagrešila s sklepanjem separatnih dogovorov, odpravi le s tem, da takšnih dogovorov ne sklepa več in da sprejme odgovornost in se sooči s posledicami svojih odločitev ter ponovno vzpostavi razmerja  v vrednotenju delovnih mest, ki so bila porušena, zlasti s tem, ko je pristala na povišanje delovnih mest zdravnikov v izhodišču za 3 do 7 plačnih razredov.  Ob vztrajanju na obstoječem stanju ob nespremenjenem zakonskem okvirju, se temeljno načelo Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, po katerem pripada javnim uslužbencem enako plačilo za delo na primerljivih delovnih mestih in mu je zavezana tudi Vlada, zdi vedno slabša šala, ravnanje Vlade pa zavestno vzpostavljanje in ohranjanje stanja, ki s tem načelom nima več nikakršne povezave.

Pogajalska skupina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja

Stališče VSS ob napovedi stavke SVIZ

V zadnjih dneh so različni mediji in posamezniki javne nastope sindikata SVIZ pomotoma povezovali z Visokošolskim sindikatom Slovenije (VSS), saj je SVIZ občasno omenjal tudi zaposlene v visokem šolstvu. Poudarjamo, da predlogi SVIZ-a v nobeni točki niso usklajeni z VSS, številčno daleč najpomembnejšim sindikatom v visokem šolstvu. Prav nasprotno: ti

predlogi izrazito favorizirajo nižje ravni izobraževanja, na področju visokega šolstva pa se vidno ujemajo z interesi vodstvenih slojev na posameznih fakultetah, na katerih je SVIZ dejaven. Predlog sindikata SVIZ namreč predvideva zvišanje plač visokošolskih učiteljev, sodelavcev in raziskovalcev za 2 plačna razreda, kolikor je spomladi že sama od sebe predlagala vlada; za učitelje na nižjih ravneh izobraževanja predvideva 3 plačne razrede, za razrednike pa kar 5. Poleg tega predlaga uvedbo treh novih, za 5 plačnih razredov bogatejših delovnih mest "uveljavljenega docenta", "uveljavljenega izrednega profesorja" in "uveljavljenega rednega profesorja", pri čemer diskrecijsko pravico pri premeščanju na ta tri delovna mesta izrecno prepušča dekanu. Da tako precizno formuliran predlog kastnega sistema prihaja od nekega sindikata, bi bilo smešno, če ne bi bilo strašljivo.

VSS sodeluje v Pogajalski skupini reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, ki vključuje več sindikalnih konfederacij, ne pa sindikata SVIZ, ki je član Konfederacije sindikatov javnega sektorja. Pogledi teh dveh sindikalnih skupin na prihodnost plačnega sistema se trenutno zelo razhajajo. Pogajalska skupina, ki ji pripada VSS in jo vodi Jakob Počivavšek, se zavzema za ohranitev razmerij med poklicnimi skupinami in za enotno nastopanje sindikatov. Zvišanja plač morajo biti enotna glede na delovno mesto in naziv, v primeru visokošolskega učitelja in sodelavca za 4 plačne razrede, kar je celo pod povprečjem zvišanja zdravniških plač od 1. oktobra letos. Druga razlika med sindikalnima skupinama zadeva delavce v skupini J nad 26. plačnim razredom, o katerih pravkar potekajo pogajanja. VSS skupaj z drugimi sindikati v pogajalski skupini zahteva tudi dvige plač za najmanj 2 plačna razreda pri visoko izobraženih tehničnih in administrativnih delavcih (tarifni razred VII), ki so na univerzah soočeni z bistveno zahtevnejšimi nalogami kot na nižjih ravneh izobraževanja. Pri veliki večini teh delovnih mest se predlog Konfederacije sindikatov javnega sektorja (SVIZ, Neodvisni sindikat delavcev ljubljanske univerze) ujema s predlogom vlade: predvideva namreč dvig za 0 plačnih razredov.

Od sindikata SVIZ pričakujemo, da bo svoje zahteve v javnosti odslej natančneje predstavljal kot svoje lastne oz. kot zahteve svojega članstva. Nastopanje v imenu "celotne izobraževalne vertikale" je neprimerno, če upoštevamo, da je število članov SVIZ na največji slovenski univerzi zanemarljivo majhno. Poleg tega je SVIZova napovedana stavka po svoji vsebini stavka za zvišanje plač učiteljev v osnovnem in srednjem šolstvu in nič drugega. V VSS bomo zaposlenim na univerzah izrecno in javno odsvetovali sodelovanje pri stavki, ki bi visokošolskim učiteljem in raziskovalcem izborila samo tisto, kar jim je vlada že tako ponudila sama, administrativnim in tehničnim delavcem ničesar, dekanovi kliki pa za 5 plačni razredov višje plače. Povabili jih bomo, da se v še večje številu pridružijo našemu sindikatu in našim sindikalnim aktivnostim.

Predsedstvo VSS  in predsedstva naših sindikatov univerz so se z današnjim dnem preoblikovala v stavkovne odbore, ki se pridružujejo koordinaciji stavkovnih odborov Pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja. Naše zahteve veljajo enako za vse, ki so zaposleni na določenem delovnem mestu in v določenem nazivu. Poleg tega od vlade pričakujemo, da bo financiranje univerz tako kot na drugih področjih izobraževanja začela usklajevati z gibanjem stroškov dela. V nasprotnem primeru bo dvig plač potisnil univerze v še slabši položaj kot doslej.

Ljubljana, Maribor, Koper, 1. 12. 2017

Novi Zakon o raziskovanju (Makovec Brenčič), 2017-2018

MIZŠ je po propadu ideje o enotnem zakonu o visokem šolstvu in raziskovalni dejavnosti ter o zlitju delovnih mest visokošolskega učitelja in raziskovalca, ki bi vodila v prekarizacijo učiteljev in v konflikte za prerazporeditev pedagoških ur, pristopilo k pripravi novega Zakona o raziskovalno-razvojni dejavnosti (ZRRD). Avgusta 2017 je delovni skupini, kamor VSS ni bil vabljen, predložila osnutek novega ZRRD. Določal je postopno rast proračunskih sredstev, prehod s programskega na institucionalno financiranje (ukinitev programskih skupin do 1. 1. 2019 in prestrukturiranje njihovega denarja v institucionalni pas), instituta do 20 % dopolnilne zaposlitve in do 100 % izplačila delovne uspešnosti iz neproračunskih virov ter možnost sodelovanja inštitutov pri izvajanju visokošolskih programov na univerzah
Po usklajevanjih na delovni skupini je MIZŠ novembra dalo popravljeni predlog v javno razpravo. V primerjavi s prvotno različico prinaša višji ciljni obseg proračunskega financiranja in hitrejšo formulo rasti sredstev. Idejo o ukinitvi PS so zaradi nasprotovanja vodstev inštitutov in univerz opustili oz. prehodno določilo, ki je prej določalo prestrukturiranje sredstev PS v institucionalni pas, so izbrisali, novega pa za zdaj niso predložili. Univerzam novi ZRRD še vedno ne prinaša pasovnega financiranja materialnih stroškov temeljnega raziskovanja (npr. v obliki ustanoviteljskih sredstev, ki jih inštituti imajo), zato ga zavračajo.

VSS je v svojih pripombah z dne 29. 11. 2017 ugotovil naslednje.
- Predlog ZRRD ima veliko nedorečenosti, ki pa so verjetno namerne, saj bodo v pomoč vodstvom.
- Že naslov zakona zliva dejavnosti raziskovanja in razvoja, ki sta bili doslej terminološko razločeni. Temu sledi favoriziranje raziskovanja s komercialnim potencialom.
- Predlog se izmika opredelitvi, katere vrste organizacij so upravičene do pasovnega financiranja temeljnega raziskovanja v obliki ustanoviteljskih sredstev in kdo bo odločal o razdelitvi denarja med tri stebre "institucionalnega financiranja". MIZŠ se očitno izmika zakonski zavezi k sistemskemu financiranju materialnih stroškov temeljnega raziskovanja na univerzah.
- Merska enota rasti proračunskih sredstev (nominalno ali delež BDP) ni določena. Varovalk v primeru spremembe makroekonomskih razmer (dvig stopnje inflacije ali recesija) ni.
- Predlog dopušča prekarno zaposlovanje raziskovalcev, zaposlenim za določen čas pa jemlje pravico do odpravnine. Zasebne raziskovalce ukinja. Na drugi strani pa vplivnim posameznikom omogoča do 100 % dodatkov k osnovni plači in jih izloča iz pravil enotnega plačnega sistema, ki jih določa ZSPJS.
- Predlog omogoča tudi preoblikovanje inštitutov v podjetja in njihovo (delno celo neodplačno) privatizacijo. Pravno podlago si bodo lahko ustvarila vodstva sama prek raztegljive razmejitve med javno službo in gospodarsko dejavnostjo. To omogoča ohlapna definicija javne službe.
- Predlog vsebuje premalo varovalk zoper kolizijo interesov odločevalcev na ARRS. Zakonskih varovalk pri podeljevanju koncesij pa sploh nima.
- VSS je predlagal vključitev predstavnikov sindikatov, reprezentativnih v visokem šolstvu, v vladne svete na področju znanosti.
- Poleg tega smo podali zahtevo, da visokošolski sindikati postanemo partner v uradnih usklajevanjih ZRRD, saj ta ureja del financiranja univerz in položaj čistih raziskovalcev na njih.

VSS ni bil vključen v usklajevanje. Naslednja verzija zakona, poimenovanega Zakon o znanstveno raziskovalni dejavnosti (ZZRD), ki je je Svet za znanost in tehnologijo potrdil 5. 2. 2018, vsebuje tele rešitve:
- 14., 15. in 85. člen prinašajo obetaven ciljni obseg in dinamiko povečevanja proračunskega financiranja, vendar se MIZŠ o tem pred ali med usklajevanjem z deležniki sploh še ni uskladilo z Ministrstvom za finance.
- 51. in 52. člen omogočata 200 % plače, če bo tisto nad 100 % financirano iz sredstev zunaj ARRS. Obeta se razslojevanje na tiste, ki sodelujejo z industrijo ali pridobivajo evropske projekte, in ostale.
- 62. člen v kombinaciji z nekaterimi drugimi implicira delno privatizacijo tistih zavodov, katerih organi bodo dejavnosti zavoda opredelili tako, da je bo večina dobila tržni status. To bo omogočilo preoblikovanje zavoda v podjetje. Toda Republika Slovenija pri tem ne bo ohranila 100 %, temveč zakon navaja le še večinsko lastništvo.
- 86. člen ne definira ključa za izračun obsega stabilnega financiranja za univerze. O tem je bilo precej trenj med univerzami in inštituti, ki so se zavzemali za to, da bi pri univerzah šteli le raziskovalski FTEji in ne tudi pedagoški. To bi pomenilo, da materialni vidiki osnovnega raziskovalnega dela VŠ pedagogov niso priznani niti v ZViS, niti v ZZRD. Na koncu 86. člen delegira te dileme predpisom ARRS. 

Iz medresorskega usklajevanja je prišla različica, ki namesto potrebnega velikega skoka v proračunskem financiranju znanosti zagotavlja le ohranjanje deleža v BDP, v letih recesije pa nominalno zamrznitev. Kar je več od tega, bo odvisno od razvojnih prioritet vsake vlade.
Možnost 200 % plače ostaja,  opcijo nejasne privatizacije inštitutov, ki bi se preoblikovali v podjetja, pa so na intervencijo VSS umaknili.

Dokumenti so objavljeni tule.

Odprto pismo Vladi o stroških dviga zdravniških plač

Sindikati javnega sektorja so v začetku septembra 2017 začeli pogajanja z vlado o odpravi plačnih anomalij nad 26. plačnim razredom in o odpravi novih plačnih anomalij, ki so nastale zaradi dviga zdravniških plač za 5-8 plačnih razredov. Vlada se je obnašala nenavadno. Na eni strani je kazala naklonjenost temu, da se pogajanja spustijo s krovne na resorsko raven in da tam morda pristane na dvige plač določenih poklicnih skupin z večjim političnim vplivom, četudi bi s tem nastala nova nesorazmerja znotraj enotnega plačnega sistema. Na drugi strani smo izvedeli, da je zavrnila izplačilo dodatnega denarja proračunskim uporabnikom zaradi odprave plačnih anomalij do 26. plačnega razreda, čeprav se je to pisno dogovorila s sindikati decembra 2016. Na tretji strani Vlada panično skriva podatke o letnem strošku dviga zdravniških plač in uvedbe instituta doplačila za delo preko normativov, ki so jih s stavkovnim sporazumom znižali. Ko je Pogajalska skupina sindikatov javnega sektorja ob pomembnem angažmaju VSS v začetku oktobra 2017 stopnjevala pritisk na vladno stran, naj se izjasni glede ključnih vprašanj, so prišle informacije, da se krovna pogajanja ustavljajo. Hkrati so se v vladnem predlogu proračuna za leto 2018 ponekod znašle nenavadne povišice, ki bi utegnile biti rezervacija sredstev za plačne dvige vnaprej izbranih poklicnih skupin. Kazalo je, da se namerava vlada lotiti dvigov plač brez sprostitve za to potrebnih dodatnih sredstev in s tem povzročiti finančno stisko zavodov in državnih organov ter okrepiti pritiske v smeri komercializacije in širitve samoplačništva, da pa je obenem pripravljena narediti izjemo v prid nekaterih močnih sindikatov. Zato je vodja PSSJS in predsednik KSS Pergam Jakob Počivavšek vladi poslal odprto pismo z vprašanji, na katera ni hotela odgovoriti prej za pogajalsko mizo.

12. 10. 2017

ODPRTO PISMO VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE

Spoštovani,

dne 2.10.2017 je potekala seja pogajalske komisije, na kateri naj bi se med drugim tudi nadaljevala pogajanja o odpravi preostalih anomalij pri vrednotenju delovnih mest v javnem sektorju, in v zvezi s tem je Pogajalska skupina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja (v nadaljevanju: PSRSJS) vladni strani tudi posredovala svoj predlog. Na seji je PSRSJS uvodoma izpostavila naslednja dejstva:

• da je potrebno pri pogajanjih o vrednotenju delovnih mest, glede na dejstvo, da je v Sloveniji uzakonjen enoten plačni sistem v javnem sektorju, izhajati iz temeljnega načela, na katerem temelji enotni plačni sistem, to je enako plačilo za delo na primerljivih delovnih mestih;
• da delodajalcem v javnem sektorju za odpravo že dogovorjene odprave anomalij niso bila zagotovljena dodatna sredstva, s katerimi bi izpolnili svoje obveznosti do zaposlenih, ki pomenijo povečan strošek dela;
• da nekateri delodajalci v javnem sektorju svojih obveznosti iz sklenjenih aneksov h kolektivnim pogodbam še niso izpolnili in jih ob izplačilu plač za mesec september 2017 tudi ne bodo izpolnili, pri čemer so bile posebej izpostavljene bolnišnice;
• da je vladni predlog odprave anomalij pri vrednotenju delovnih mest nad 26. plačnim razredom minimalističen in za nekatere dejavnosti praktično ne predvideva odprave anomalij na nobenem delovnem mestu, kar je v luči prej omenjenega načela enakega plačila za delo na primerljivih delovnih nesprejemljivo glede na dejstvo, da je prišlo do sprememb pri vrednotenju delovnih mest do 26. plačnega razreda in delovnih mest pooblaščenih uradnih oseb.

Ker smo v Pogajalski skupini reprezentativnih sindikatov javnega sektorja prepričani, da vladna stran neenakopravno obravnava zaposlene v javnem sektorju, ter s takšnim pristopom in prej sklenjenimi dogovori s posameznimi poklicnimi skupinami ruši enotnost plačnega sistema, smo od Vladne strani doslej neuspešno zahtevali podatke, ki bi omogočali objektivno presojo vladnih predlogov in morebitno prilagoditev naših protipredlogov in zahtev.

Zato javno pozivamo Vlado Republike Slovenije, da razkrije predvidene finančne posledice dogovora med Vlado in zdravniškimi sindikati, in sicer po posameznih postavkah, torej:

1. finančne posledice spremenjenih uvrstitev zdravniških delovnih mest oziroma uvedbe novih, višje vrednotenih delovnih mest zdravnikov in zobozdravnikov,
2. finančne posledice nagrajevanja zdravnikov in zobozdravnikov za preseganje dogovorjenih standardov in normativov, uveljavljenih s Kolektivno pogodbo za zdravnike in zobozdravnike,
3. finančne posledice nagrajevanja iz naslova programa skrajševanja čakalnih dob in delež teh sredstev, ki bodo namenjena za nagrajevanje ostalih zaposlenih v zdravstvu, ki sodelujejo pri obravnavi bolnikov in poškodovancev, ki bodo obravnavani v okviru programa skrajševanja čakalnih dob,
4. finančne posledice predlagane spremembe najvišjega plačnega razreda, ki ga je mogoče doseči z napredovanji iz 57. v 60. plačni razred.

Glede na to, da vladna stran od sindikalne strani vsakič znova zahteva predložitev finančnih posledic sindikalnih predlogov in jih iz tedna v teden preračunava (kar je razumljivo), se nam zdi po drugi strani popolnoma nesprejemljivo in nerazumljivo, da navedenih informacij o finančnih posledicah že sklenjenih dogovorov kljub večkratnim zahtevam sindikalne strani ne želi razkriti niti pol leta po sklenitvi dogovora z zdravniškimi sindikati. Transparentnost glede tega vprašanja je nujna predvsem glede na informacije o realizaciji nekaterih od navedenih postavk, ki jih v zvezi s tem dobivamo iz zdravstvenih zavodov.

V PSRSJS smo prepričani, da je potrebno za ohranitev ustreznih razmerij pri vrednotenju delovnih mest spremeniti vrednotenje številnih delovnih mest tudi nad 26. plačnim razredom, od katerih bo potrebno nekatere obravnavati še dodatno zaradi spremenjenega vrednotenja delovnih mest zdravnikov. Pogajanja o tem bi se morala pričeti že v mesecu maju 2017, pa vendar vladna stran vztrajno odlaga začetek pogajanj o tem, kljub temu, da smo prepričani, da je potrebno za doseganje razmerij znotraj enotnega plačnega sistema anomalije odpravljati glede na vrednotenje vseh delovnih mest v javnem sektorju. PSRSJS je bila sicer pripravljena dodatne predloge na delovnih mestih, primerljivih z zdravniškimi podati in obravnavati tudi po zaključenih pogajanjih o odpravi anomalij na delovnih mestih nad 26. plačnim razredom, vendar ocenjujemo, da vladni predlogi izpuščajo velik del javnih uslužbencev in rušijo enoten plačni sistem. Skrivanje podatka o pričakovanih finančnih posledicah dogovora z zdravniškimi sindikati skupaj z vladnimi predlogi odprave anomalij na delovnih mestih nad 26. plačnim razredom in na delovnih mestih, primerljivih z zdravniškimi, kaže na to, da Vlada želi na račun ene skupine zaposlenih v javnem sektorju na cedilu pustiti velik del javnih uslužbencev, ki upravičeno in legitimno pričakujejo odpravo anomalij pri vrednotenju delovnih mest, ki jih zasedajo v primerjavi z drugimi delovnimi mesti v javnem sektorju.

Glede na to, da po postavljeni zahtevi sindikalne strani po informaciji o prej omenjenih finančnih posledicah dogovora z zdravniškimi sindikati do nadaljevanja pogajanj ni prišlo, razumemo to potezo Vlade kot prekinitev pogajanj. Takšna prekinitev pogajanj z zavračanjem zahtevanih podatkov je za PSRSJS nesprejemljiva, zato od Vlade RS pričakujemo jasne odgovore na zastavljena vprašanja oziroma predstavitev zahtevanih informacij, enakopravno obravnavo javnih uslužbencev v vseh dejavnostih javnega sektorja, prilagoditev vladnega predloga spremenjenemu vrednotenju delovnih mest v javnem sektorju ter izpolnitev dogovorjenih obveznosti do zaposlenih z zagotovitvijo dodatnih sredstev za ta namen.

Če navedeno ne bo izpolnjeno, se bomo sindikati, ki delujemo v okviru PSRSJS, odločali o zaostritvi sindikalnih aktivnosti za izpolnitev dogovorjenih zavez, zlasti iz dogovora iz decembra 2016, sklenjenih aneksov h kolektivnim pogodbam iz meseca julija 2017 in za ohranitev enotnega plačnega sistema in ponovne vzpostavitve razmerij pri vrednotenju delovnih mest v javnem sektorju.

Jakob Počivavšek, vodja pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja

Izjava o odgovornosti za časovno omejitev študentskih pravic

V začetku oktobra 2017 je več tisoč študentov izvedelo, da jim ne pripadajo več zdravstveno zavarovanje in nekatere druge socialne pravice, ker so se v preteklosti ponovno vpisali. Prav tako so začeli zavodi vpisovati zaporedne in vzporedne študente kot izredne, torej načeloma samoplačniške študente. Omejitve je povzročila novembra 2016 sprejeta novela ZViS in uveljavljajo jih celo retroaktivno. Predstavniki MIZŠ so se v odgovoru na novinarsko vprašanje izgovorili na soglasje deležnikov, tudi VSS. Ugotovili smo, da verzija novele, ki jo je vlada iz delovne skupine deležnikov poslala v DZ, ni omogočala izgube socialnih pravic, temveč je to povzročilo šele dopolnilo koalicijskih strank v državnozborskempostopku, ki je zasukalo učinek določbe. Odgovornost za omejitev pravic študentov je v celoti na strani vladajočih, zlasti ministrice dr. Maje Makovec Brenčič.

ODZIV KSS PERGAM NA IZJAVO MINISTRSTVA ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN ŠPORT, POVZETO 11.10.2017 V ČASNIKU VEČER, V ZVEZI Z IZGUBO ZAVAROVANJA ZA 2.000 ŠTUDENTOV KOT POSLEDICE NOVELE ZAKONA O VISOKEM ŠOLSTVU

V časniku Večer je bil dne 11. 10. 2017 na peti strani objavljen članek z naslovom »Dva tisoč študentov ostalo brez zavarovanja«. V članku je med drugim razdelek z naslovom »Ministrstvo se sklicuje na javno razpravo«, v katerem se Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport sklicuje na javno razpravo in delo delovne skupine, v kateri je sodeloval tudi predstavnik Konfederacije sindikatov Slovenije PERGAM, s čemer naj bi bil v zvezi s spremembo Zakona o visokem šolstvu dosežen »kar najširši konsenz v družbi«. Če želi ministrstvo s tem opravičevati sporne spremembe Zakona o visokem šolstvu in njegove posledice za večje število študentov, torej izgubo zavarovanja (in morda še nekaterih pravic, ki izvirajo iz statusa študenta), smo se dolžni od tega jasno distancirati, saj so navedbe zavajajoče, netočne in očitno potvarjajo dejstva glede poteka postopka usklajevanja in sprejemanja omenjene novele.

Predstavnik KSS PERGAM oziroma Visokošolskega sindikata Slovenije, ki deluje v okviru KSS PERGAM, je dejansko sodeloval v delovni skupini, v okviru katere je potekalo usklajevanje novele. Iz javno dostopnega gradiva Državnega zbora je jasno razvidno, da je bilo besedilo 69. člena Zakona o visokem šolstvu, ki ureja pravice študentov, v predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu, ki je bil vložen v Državni zbor, drugačno od končnega besedila zakona, saj je bil citirani člen v zakonodajnem postopku z amandmajem spremenjen.

Prvotno besedilo predmetnega člena se je glasilo:»V 69. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Študenti imajo ne glede na to, ali se študij izvaja kot redni ali izredni, pravico do zdravstvenega varstva in drugih ugodnosti ter pravic (na primer prehrana, prevozi, štipendiranje) v skladu s posebnimi predpisi, če niso v delovnem razmerju ali ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti, niso vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri pristojnem organu oziroma niso poslovodne osebe gospodarskih družb ali direktorji zasebnih zavodov.«.
Za prvim odstavkom se doda novi drugi odstavek, ki se glasi:
»Študenti morajo v prvem letniku študijskega programa prve stopnje opraviti preventivni sistematični zdravstveni pregled, kot ga določajo predpisi s področja preventivnega zdravstvenega varstva.«.
Dosedanja drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti.«.

V zakonodajnem postopku pa je bilo v prvi odstavek 69. člena na koncu dodano besedilo»vendar najdlje za čas trajanja enega študijskega programa na posamezni stopnji. Za čas trajanja študijskega programa iz prejšnjega stavka se šteje trajanje študijskega programa v skladu s 36. členom tega zakona in z upoštevanjem določil o trajanju statusa študenta v 70. členu tega zakona.«.

Iz citiranega besedila je povsem jasno, da je bil člen, ko je bil obravnavan na delovni skupini in v okviru javne razprave, povsem drugačen od končno sprejetega besedila in ni vseboval omejitev pri pravicah študentov, kot so bile naknadno, brez naše vednosti in sodelovanja, vključene v besedilo. KSS PERGAM se zato do besedila 69. člena, kot je bil sprejet v končnem besedilu, ni mogla opredeliti v okviru javne razprave in v okviru dela delovne skupine, niti ni sodelovala v zakonodajnem postopku pri oblikovanju amandmaja k spremenjenem besedilu 69. člena Zakona o visokem šolstvu, kot je bil na koncu sprejet.

V KSS PERGAM zato odločno zavračamo poskus ministrstva, da bi nam pripisalo soodgovornost za sprejeto spremembo 69. člena Zakona o visokem šolstvu in njene posledice. Vselej smo se dosledno zavzemali za široko dostopen visokošolski študij. Vselej smo izražali nesoglasje s finančnim izčrpavanjem študentov, ki bi želeli v času trajanja statusa spremeniti smer študija, študentov, ki so sposobni vzporedno študirati na več področjih, in študentov, ki so že študirali in bi se želeli v spremenjenih razmerah z novim študijem usmeriti na drugo ali sorodno področje. Take študente omejuje že novi sistem, ki pravico do brezplačnega študija omejuje s kreditnimi točkami. Povsem nesprejemljivo pa je, da bi med študenti, ki status imajo, nekateri imeli socialne pravice, drugi pa ne.
Zato predlagamo, da vlada in vladna koalicija odgovornost za sporne in študentom škodljive rešitve, ki jih nista uskladili z nikomer, rajši prevzameta sami.

Jakob Počivavšek, predsednik KSS PERGAM
dr. Marko Marinčič, predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije in član delovne skupine za pripravo novele ZViS

Ljubljana, 11. 10. 2017

Financiranje visokega šolstva

Borba za izboljšanje in zakonsko zagotovljeno stabilizacijo proračunskega financiranja visokega šolstva in za razumne parametre in merila distribucije sredstev v vsakoletni vladni uredbi je stalnica delovanja VSS.

Na tej povezavi so objavljeni naši pozivi ministrstvu in vladi v zvezi s predlogi proračunskih razrezov in z določbami vladne uredbe o delitvi sredstev za študijsko dejavnost visokega šolstva.