Odprto pismo Vladi o stroških dviga zdravniških plač

Sindikati javnega sektorja so v začetku septembra 2017 začeli pogajanja z vlado o odpravi plačnih anomalij nad 26. plačnim razredom in o odpravi novih plačnih anomalij, ki so nastale zaradi dviga zdravniških plač za 5-8 plačnih razredov. Vlada se je obnašala nenavadno. Na eni strani je kazala naklonjenost temu, da se pogajanja spustijo s krovne na resorsko raven in da tam morda pristane na dvige plač določenih poklicnih skupin z večjim političnim vplivom, četudi bi s tem nastala nova nesorazmerja znotraj enotnega plačnega sistema. Na drugi strani smo izvedeli, da je zavrnila izplačilo dodatnega denarja proračunskim uporabnikom zaradi odprave plačnih anomalij do 26. plačnega razreda, čeprav se je to pisno dogovorila s sindikati decembra 2016. Na tretji strani Vlada panično skriva podatke o letnem strošku dviga zdravniških plač in uvedbe instituta doplačila za delo preko normativov, ki so jih s stavkovnim sporazumom znižali. Ko je Pogajalska skupina sindikatov javnega sektorja ob pomembnem angažmaju VSS v začetku oktobra 2017 stopnjevala pritisk na vladno stran, naj se izjasni glede ključnih vprašanj, so prišle informacije, da se krovna pogajanja ustavljajo. Hkrati so se v vladnem predlogu proračuna za leto 2018 ponekod znašle nenavadne povišice, ki bi utegnile biti rezervacija sredstev za plačne dvige vnaprej izbranih poklicnih skupin. Kazalo je, da se namerava vlada lotiti dvigov plač brez sprostitve za to potrebnih dodatnih sredstev in s tem povzročiti finančno stisko zavodov in državnih organov ter okrepiti pritiske v smeri komercializacije in širitve samoplačništva, da pa je obenem pripravljena narediti izjemo v prid nekaterih močnih sindikatov. Zato je vodja PSSJS in predsednik KSS Pergam Jakob Počivavšek vladi poslal odprto pismo z vprašanji, na katera ni hotela odgovoriti prej za pogajalsko mizo.

12. 10. 2017

ODPRTO PISMO VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE

Spoštovani,

dne 2.10.2017 je potekala seja pogajalske komisije, na kateri naj bi se med drugim tudi nadaljevala pogajanja o odpravi preostalih anomalij pri vrednotenju delovnih mest v javnem sektorju, in v zvezi s tem je Pogajalska skupina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja (v nadaljevanju: PSRSJS) vladni strani tudi posredovala svoj predlog. Na seji je PSRSJS uvodoma izpostavila naslednja dejstva:

• da je potrebno pri pogajanjih o vrednotenju delovnih mest, glede na dejstvo, da je v Sloveniji uzakonjen enoten plačni sistem v javnem sektorju, izhajati iz temeljnega načela, na katerem temelji enotni plačni sistem, to je enako plačilo za delo na primerljivih delovnih mestih;
• da delodajalcem v javnem sektorju za odpravo že dogovorjene odprave anomalij niso bila zagotovljena dodatna sredstva, s katerimi bi izpolnili svoje obveznosti do zaposlenih, ki pomenijo povečan strošek dela;
• da nekateri delodajalci v javnem sektorju svojih obveznosti iz sklenjenih aneksov h kolektivnim pogodbam še niso izpolnili in jih ob izplačilu plač za mesec september 2017 tudi ne bodo izpolnili, pri čemer so bile posebej izpostavljene bolnišnice;
• da je vladni predlog odprave anomalij pri vrednotenju delovnih mest nad 26. plačnim razredom minimalističen in za nekatere dejavnosti praktično ne predvideva odprave anomalij na nobenem delovnem mestu, kar je v luči prej omenjenega načela enakega plačila za delo na primerljivih delovnih nesprejemljivo glede na dejstvo, da je prišlo do sprememb pri vrednotenju delovnih mest do 26. plačnega razreda in delovnih mest pooblaščenih uradnih oseb.

Ker smo v Pogajalski skupini reprezentativnih sindikatov javnega sektorja prepričani, da vladna stran neenakopravno obravnava zaposlene v javnem sektorju, ter s takšnim pristopom in prej sklenjenimi dogovori s posameznimi poklicnimi skupinami ruši enotnost plačnega sistema, smo od Vladne strani doslej neuspešno zahtevali podatke, ki bi omogočali objektivno presojo vladnih predlogov in morebitno prilagoditev naših protipredlogov in zahtev.

Zato javno pozivamo Vlado Republike Slovenije, da razkrije predvidene finančne posledice dogovora med Vlado in zdravniškimi sindikati, in sicer po posameznih postavkah, torej:

1. finančne posledice spremenjenih uvrstitev zdravniških delovnih mest oziroma uvedbe novih, višje vrednotenih delovnih mest zdravnikov in zobozdravnikov,
2. finančne posledice nagrajevanja zdravnikov in zobozdravnikov za preseganje dogovorjenih standardov in normativov, uveljavljenih s Kolektivno pogodbo za zdravnike in zobozdravnike,
3. finančne posledice nagrajevanja iz naslova programa skrajševanja čakalnih dob in delež teh sredstev, ki bodo namenjena za nagrajevanje ostalih zaposlenih v zdravstvu, ki sodelujejo pri obravnavi bolnikov in poškodovancev, ki bodo obravnavani v okviru programa skrajševanja čakalnih dob,
4. finančne posledice predlagane spremembe najvišjega plačnega razreda, ki ga je mogoče doseči z napredovanji iz 57. v 60. plačni razred.

Glede na to, da vladna stran od sindikalne strani vsakič znova zahteva predložitev finančnih posledic sindikalnih predlogov in jih iz tedna v teden preračunava (kar je razumljivo), se nam zdi po drugi strani popolnoma nesprejemljivo in nerazumljivo, da navedenih informacij o finančnih posledicah že sklenjenih dogovorov kljub večkratnim zahtevam sindikalne strani ne želi razkriti niti pol leta po sklenitvi dogovora z zdravniškimi sindikati. Transparentnost glede tega vprašanja je nujna predvsem glede na informacije o realizaciji nekaterih od navedenih postavk, ki jih v zvezi s tem dobivamo iz zdravstvenih zavodov.

V PSRSJS smo prepričani, da je potrebno za ohranitev ustreznih razmerij pri vrednotenju delovnih mest spremeniti vrednotenje številnih delovnih mest tudi nad 26. plačnim razredom, od katerih bo potrebno nekatere obravnavati še dodatno zaradi spremenjenega vrednotenja delovnih mest zdravnikov. Pogajanja o tem bi se morala pričeti že v mesecu maju 2017, pa vendar vladna stran vztrajno odlaga začetek pogajanj o tem, kljub temu, da smo prepričani, da je potrebno za doseganje razmerij znotraj enotnega plačnega sistema anomalije odpravljati glede na vrednotenje vseh delovnih mest v javnem sektorju. PSRSJS je bila sicer pripravljena dodatne predloge na delovnih mestih, primerljivih z zdravniškimi podati in obravnavati tudi po zaključenih pogajanjih o odpravi anomalij na delovnih mestih nad 26. plačnim razredom, vendar ocenjujemo, da vladni predlogi izpuščajo velik del javnih uslužbencev in rušijo enoten plačni sistem. Skrivanje podatka o pričakovanih finančnih posledicah dogovora z zdravniškimi sindikati skupaj z vladnimi predlogi odprave anomalij na delovnih mestih nad 26. plačnim razredom in na delovnih mestih, primerljivih z zdravniškimi, kaže na to, da Vlada želi na račun ene skupine zaposlenih v javnem sektorju na cedilu pustiti velik del javnih uslužbencev, ki upravičeno in legitimno pričakujejo odpravo anomalij pri vrednotenju delovnih mest, ki jih zasedajo v primerjavi z drugimi delovnimi mesti v javnem sektorju.

Glede na to, da po postavljeni zahtevi sindikalne strani po informaciji o prej omenjenih finančnih posledicah dogovora z zdravniškimi sindikati do nadaljevanja pogajanj ni prišlo, razumemo to potezo Vlade kot prekinitev pogajanj. Takšna prekinitev pogajanj z zavračanjem zahtevanih podatkov je za PSRSJS nesprejemljiva, zato od Vlade RS pričakujemo jasne odgovore na zastavljena vprašanja oziroma predstavitev zahtevanih informacij, enakopravno obravnavo javnih uslužbencev v vseh dejavnostih javnega sektorja, prilagoditev vladnega predloga spremenjenemu vrednotenju delovnih mest v javnem sektorju ter izpolnitev dogovorjenih obveznosti do zaposlenih z zagotovitvijo dodatnih sredstev za ta namen.

Če navedeno ne bo izpolnjeno, se bomo sindikati, ki delujemo v okviru PSRSJS, odločali o zaostritvi sindikalnih aktivnosti za izpolnitev dogovorjenih zavez, zlasti iz dogovora iz decembra 2016, sklenjenih aneksov h kolektivnim pogodbam iz meseca julija 2017 in za ohranitev enotnega plačnega sistema in ponovne vzpostavitve razmerij pri vrednotenju delovnih mest v javnem sektorju.

Jakob Počivavšek, vodja pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja

Izjava o odgovornosti za časovno omejitev študentskih pravic

V začetku oktobra 2017 je več tisoč študentov izvedelo, da jim ne pripadajo več zdravstveno zavarovanje in nekatere druge socialne pravice, ker so se v preteklosti ponovno vpisali. Prav tako so začeli zavodi vpisovati zaporedne in vzporedne študente kot izredne, torej načeloma samoplačniške študente. Omejitve je povzročila novembra 2016 sprejeta novela ZViS in uveljavljajo jih celo retroaktivno. Predstavniki MIZŠ so se v odgovoru na novinarsko vprašanje izgovorili na soglasje deležnikov, tudi VSS. Ugotovili smo, da verzija novele, ki jo je vlada iz delovne skupine deležnikov poslala v DZ, ni omogočala izgube socialnih pravic, temveč je to povzročilo šele dopolnilo koalicijskih strank v državnozborskempostopku, ki je zasukalo učinek določbe. Odgovornost za omejitev pravic študentov je v celoti na strani vladajočih, zlasti ministrice dr. Maje Makovec Brenčič.

ODZIV KSS PERGAM NA IZJAVO MINISTRSTVA ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN ŠPORT, POVZETO 11.10.2017 V ČASNIKU VEČER, V ZVEZI Z IZGUBO ZAVAROVANJA ZA 2.000 ŠTUDENTOV KOT POSLEDICE NOVELE ZAKONA O VISOKEM ŠOLSTVU

V časniku Večer je bil dne 11. 10. 2017 na peti strani objavljen članek z naslovom »Dva tisoč študentov ostalo brez zavarovanja«. V članku je med drugim razdelek z naslovom »Ministrstvo se sklicuje na javno razpravo«, v katerem se Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport sklicuje na javno razpravo in delo delovne skupine, v kateri je sodeloval tudi predstavnik Konfederacije sindikatov Slovenije PERGAM, s čemer naj bi bil v zvezi s spremembo Zakona o visokem šolstvu dosežen »kar najširši konsenz v družbi«. Če želi ministrstvo s tem opravičevati sporne spremembe Zakona o visokem šolstvu in njegove posledice za večje število študentov, torej izgubo zavarovanja (in morda še nekaterih pravic, ki izvirajo iz statusa študenta), smo se dolžni od tega jasno distancirati, saj so navedbe zavajajoče, netočne in očitno potvarjajo dejstva glede poteka postopka usklajevanja in sprejemanja omenjene novele.

Predstavnik KSS PERGAM oziroma Visokošolskega sindikata Slovenije, ki deluje v okviru KSS PERGAM, je dejansko sodeloval v delovni skupini, v okviru katere je potekalo usklajevanje novele. Iz javno dostopnega gradiva Državnega zbora je jasno razvidno, da je bilo besedilo 69. člena Zakona o visokem šolstvu, ki ureja pravice študentov, v predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu, ki je bil vložen v Državni zbor, drugačno od končnega besedila zakona, saj je bil citirani člen v zakonodajnem postopku z amandmajem spremenjen.

Prvotno besedilo predmetnega člena se je glasilo:»V 69. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Študenti imajo ne glede na to, ali se študij izvaja kot redni ali izredni, pravico do zdravstvenega varstva in drugih ugodnosti ter pravic (na primer prehrana, prevozi, štipendiranje) v skladu s posebnimi predpisi, če niso v delovnem razmerju ali ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti, niso vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri pristojnem organu oziroma niso poslovodne osebe gospodarskih družb ali direktorji zasebnih zavodov.«.
Za prvim odstavkom se doda novi drugi odstavek, ki se glasi:
»Študenti morajo v prvem letniku študijskega programa prve stopnje opraviti preventivni sistematični zdravstveni pregled, kot ga določajo predpisi s področja preventivnega zdravstvenega varstva.«.
Dosedanja drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti.«.

V zakonodajnem postopku pa je bilo v prvi odstavek 69. člena na koncu dodano besedilo»vendar najdlje za čas trajanja enega študijskega programa na posamezni stopnji. Za čas trajanja študijskega programa iz prejšnjega stavka se šteje trajanje študijskega programa v skladu s 36. členom tega zakona in z upoštevanjem določil o trajanju statusa študenta v 70. členu tega zakona.«.

Iz citiranega besedila je povsem jasno, da je bil člen, ko je bil obravnavan na delovni skupini in v okviru javne razprave, povsem drugačen od končno sprejetega besedila in ni vseboval omejitev pri pravicah študentov, kot so bile naknadno, brez naše vednosti in sodelovanja, vključene v besedilo. KSS PERGAM se zato do besedila 69. člena, kot je bil sprejet v končnem besedilu, ni mogla opredeliti v okviru javne razprave in v okviru dela delovne skupine, niti ni sodelovala v zakonodajnem postopku pri oblikovanju amandmaja k spremenjenem besedilu 69. člena Zakona o visokem šolstvu, kot je bil na koncu sprejet.

V KSS PERGAM zato odločno zavračamo poskus ministrstva, da bi nam pripisalo soodgovornost za sprejeto spremembo 69. člena Zakona o visokem šolstvu in njene posledice. Vselej smo se dosledno zavzemali za široko dostopen visokošolski študij. Vselej smo izražali nesoglasje s finančnim izčrpavanjem študentov, ki bi želeli v času trajanja statusa spremeniti smer študija, študentov, ki so sposobni vzporedno študirati na več področjih, in študentov, ki so že študirali in bi se želeli v spremenjenih razmerah z novim študijem usmeriti na drugo ali sorodno področje. Take študente omejuje že novi sistem, ki pravico do brezplačnega študija omejuje s kreditnimi točkami. Povsem nesprejemljivo pa je, da bi med študenti, ki status imajo, nekateri imeli socialne pravice, drugi pa ne.
Zato predlagamo, da vlada in vladna koalicija odgovornost za sporne in študentom škodljive rešitve, ki jih nista uskladili z nikomer, rajši prevzameta sami.

Jakob Počivavšek, predsednik KSS PERGAM
dr. Marko Marinčič, predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije in član delovne skupine za pripravo novele ZViS

Ljubljana, 11. 10. 2017