sobota, 5. avgust 2017

Financiranje visokega šolstva



Borba za izboljšanje in zakonsko zagotovljeno stabilizacijo proračunskega financiranja visokega šolstva in za razumne parametre in merila distribucije sredstev v vsakoletni vladni uredbi je stalnica delovanja VSS.

Na tej povezavi so objavljeni naši pozivi ministrstvu in vladi v zvezi s predlogi proračunskih razrezov in z določbami vladne uredbe o delitvi sredstev za študijsko dejavnost visokega šolstva.


Novela ZViS, demokratizacija (Makovec Brenčič), 2016



MIZŠ se je po več propadlih poskusih predhodnikov, da bi pripravili celovito prenovo Zakona o visokem šolstvu, pod ministrico dr. Majo Makovec Brenčič lotilo priprave njegove novelacije. Sklicujoč se na zgolj del Nacionalnega programa visokega šolstva 2011-2020 si je za cilj zadalo izpeljati troje sprememb:
- znižanje pogojev za izvajanje pouka v angleščini, da bi razširili trg izrednega študija v tujino (novost so promovirali kot t.i. "internacionalizacijo"),
- omejitev pristojnosti NAKVIS pri akreditiranju in spreminjanju študijskih programov, s čimer bi univerze lažje in hitreje lahko izvajala notranje kurikularne varčevalne ukrepe (t.i. "kakovost") in
- zakonska določitev obsega in rasti proračunskega financiranja visokega šolstva.

VSS se je dejavno vključil v nastajanje novele, ki je trajalo leto dni. Izpogajal je vključitev členov, ki so uveljavili demokratizacijo univerz in članic, in sicer:
- uzakonitev neposrednih in splošnih volitev rektorjev in dekanov z neposredno, a ponderirano volilno pravico tudi strokovnih delavcev in študentov,
- skupno časovno omejitev mandatov rektorjev in dekanov,
- predvidene postopke za razrešitev rektorjev in dekanov.

Finančni del novele določa postopno, 15-letno rast proračunskih sredstev za študijsko dejavnost do ciljnega 1 % BDP in brez vmesnih letnih zniževanj. S tem se je začela finančna stabilizacija visokega šolstva, ki je materialni pogoj za odpravljanje izkoriščanja zaposlenih in zlorab. Ni pa ta novela uredila tudi financiranja materialnih stroškov temeljnega raziskovanja, temveč to področje še naprej delegira ZRRD in ARRS.

Največ javne polemike je bila deležna t.i. "internacionalizacija", in sicer večinoma z argumenti varovanja slovenščine in le redko z argumentom varovanja dostopnosti brezplačnih vpisnih mest za državljane, ob tem da novela ni posegla v neurejeno razmejitev med rednim in izrednim študijem. Po objavi mnenja Zakonodajno-pravne službe DZ, ki je predlagani jezikovni člen ocenila kot neustaven, ga je koalicija umaknila. Preostanek novele je bil sprejet 30. 11. 2016.

Členi o volitvah in mandatu rektorjev in dekanov so stopili v veljavo 15. 6. 2017. Volitve rektorja UL za mandatno obdobje 2017-2021 ter volitve nekaj dekanov UL so potekale po novem sistemu. Strokovni delavci so se jih udeležili v velikem deležu in s tem podelili legitimnost novemu volilnemu sistemu in politiki VSS za demokratizacijo univerz.

Izbor dokumentov je objavljen tule.


Afera dodatki za stalno pripravljenost, 2016



Novinarka Dela Tina Kristan je konec leta 2015 objavila prvega v seriji člankov o tem, da so na več fakultetah UL funkcionarjem in tehničnemu osebju nezakonito izplačevali dodatek za stalno pripravljenost. Pojav je bila najobsežnejši na EF in FDV. Afera je dobila velike politične razsežnosti, ker je dodatke uvedel dekan dr. Dušan Mramor, ki je bil v aktualni vladi finančni minister in vodja politike zategovanja pasu v javnem sektorju, dr. Maja Makovec Brenčič, prodekanja EF v času uvedbe dodatkov, pa je bila ministrica za izobraževanje. Zaradi afere je trajno upadla podpora vodilni vladni stranki SMC, minister Mramor je zaradi izgube kredibilnosti čez čas odstopil, ugled visokega šolstva je bil omajan.

VSS se je do zadeve opredelil s pisno izjavo januarja 2016 in v številnih javnih nastopih.


Afera honorarji, 2015



Marca 2015 je Komisija za preprečevanje korupcije na aplikaciji Supervizor objavila podatke o prejemnikih največ honorarjev (nad 200.000 EUR v 12 letih) med javnimi uslužbenci. Na vrhu zaslužkarjev je bila s 636.000 evri od leta 2004 aktualna ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Stanka Setnikar Cankar, ki je morala zaradi afere odstopiti. Honorarje je zaslužila s predavanji na izrednem študiju, ki si jih je z organizacijo izvajanja predmetnika odredila sama s položaja dekanje. Pri vrhu lestvice je bilo tudi več drugih profesorjev UL, zlasti Fakultete za upravo in Ekonomske fakultete. Afera je z odstopom ministrice pokopala njen "koncept" za novi ZViS, sprožil pa je tudi sprejem regulacije postranskih poslov zaposlenih na UL.

VSS se je do zadeve "honorarji" opredelil z dvema izjavama za javnost in več medijskimi nastopi.


Koncept novega ZViS (Setnikar Cankar), 2015



MIZŠ se je pod ministrico dr. Stanko Setnikar Cankar lotilo priprave novega Zakona o visokem šolstvu od začetka, brez upoštevanja besedila, ki ga je do delne uskladitve pripravila ekipa ministra dr. Jerneja Pikala. Ekipa dr. Setnikar Cankar je najprej objavila "koncept" novega ZViS. Koncept je vseboval radikalne rešitve:
- izločitev visokega šolstva iz javnega plačnega sistema in povečanje plačnih neenakosti,
- prekarizacijo vseh pedagoških delavcev razen rednih profesorjev s sistemom 5- ali 7. letnega zaposlovanja za določen čas,
- fleksibilizacijo pedagoškega normativa,
- omejitev notranje demokracije pri volitvah organov
- izjemno široko avtonomijo oz. oblast akademskega menedžmenta,
- širitev plačljivosti študija z vavčerji, odloženimi šolninami na 2. stopnji in z nastavki za večanje števila izrednih vpisnih mest na račun brezplačnih rednih.

Deležniki smo koncept skoraj soglasno zavrnili, ker bi destabiliziral visoko šolstvo. Čez nekaj tednov se je z objavo podatkov o prejemnikih največ honorarjev med javnimi uslužbenci na aplikaciji KPK Supervizor pokazala resnica koncepta: na vrhu zaslužkarjev je bila dr. Stanka Setnikar Cankar. Honorarje je zaslužila s predavanji na izrednem študiju, ki si jih je z organizacijo izvajanja predmetnika odredila sama s položaja dekanje.

Ključni dokumenti so objavljeni tule.



Predlog novega ZViS (Pikalo), 2013-2014



MIZŠ je pod ministrom dr. Jernejem Pikalom v letih 2013-2014 pripravljalo nov Zakon o visokem šolstvu. Ministrstvo se je dolgo izogibalo usklajevanjem s sindikati in ureditvi ključnih problemov (opredelitev javne službe, razmejitev in regulacija izrednega študija, brezplačen študij, pedagoški normativ, zakonsko zagotovljen obseg financiranja visokega šolstva). K pravem socialnemu dialogu je pristopilo šele tik pred predčasnimi državnozborskimi volitvami. Za sprejem zakona, ki vse do konca ni postal vsebinsko sprejemljiv, pa tudi nomotehnično je ostal nedodelan, je koaliciji zmanjkalo časa. VSS se je ob nastajanju zakona močno angažiral in se profiliral kot vpliven akter, edini pravi glas zaposlenih in ključni zaveznik študentov.

Pisni dokumenti so dostopni tule.

Poleg tega je video dokumentirana okrogla miza o predlogu novega ZViS na Dnevu Svobodne univerze, »Z glavo proti zakonu«, na FF UL, 2. 4. 2014: http://svobodnauniverza.si/z-glavo-proti-zakonu/


Novela ZViS, normativ 5-7 ur (Turk), 2012



Vlada je v času ministra Žige Turka pripravila paket intervnetne varčevalne zakonodaje. V njem je tudi novela Zakona o visokem šolstvu, ki je spremenila 63. člen tako, da se je normativ učiteljske neposredne pedagoške obveznosti spremenil s 6 na 5-7 ur tedensko. Mišljen je bil seveda predvsem 7-urni normativ, ki bi ob kosovnem financiranju univerz in ob velikem krčenju proračunskih sredstev za visoko šolstvo predstavljal ključni vzvod za ustvarjanje prihrankov pri stroških dela, in sicer s črtanjem ene ure nadobveze in z odpuščanji. Sveže ustanovljeni VSS je ministrstvu poslal protest. Nato se je več kot pet let na vsaki od univerz in sistemsko boril za preprečitev uporabe 7-urnega normativa, dokler ni izpogajal pisne zaveze ministrice, da do ureditve normativa v kolektivni pogodbi ne bo dajala soglasja k povečanju normativa.


petek, 4. avgust 2017

Razno



Na tej strani so zbrane javne opredelitve Visokošolskega sindikata Slovenije do raznih zadev na visokošolskem in drugih področjih.
- Protest proti predlogu varčevalnih ukrepov na področju plač v javnem sektorju (3. 11. 2014)
- Odgovori političnih strank na vprašanja VSS pred DZ volitvami 2014 z analizo (9. 7. 2014)
- Odziv na izjave rektorja UM in predsednice Sveta za visoko šolstvo o ohranjanju kakovosti prek ukinjanja podfinanciranih študijskih programov (22. 1. 2015)
- Zahteva sindikatov javnega sektorja za ohranitev socialnega dialoga in pravice do pogajanj (3. 6. 2016)
- Podpora delavcem Luke Koper (24. 6. 2016)
- Podpora poštnemu sindikalistu Sašu Gržiniču (3. 5. 2017)
- Podpora stavkajočim v avtobusnem podjetju Arriva (5. 9. 2017)
- Odziv na izgovarjanje MIZŠ na soglasje deležnikov z novelo ZViS, zaradi katere je več tisoč študentov izgubilo socialne pravice in pravico do brezplačnega študija (11. 12. 2017)
- Podpora Mladenu Jovičiću iz Sindikata žerjavistov (26. 1. 2018)
- Podpora Tjaši Kozole iz Sindikata LIDL Slovenija (19. 3. 2020)
- Podpora Sindikatu novinarjev Slovenije v nasprotovanju predlogu medijske zakonodaje (15. 7. 2020)
- Odprto pismo Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani proti njeni nameri po finančnem uničenju Radia Študent (9. 1. 2021)
- Pismo podpore Radiu Študent po obtožbah s strani ŠOU v Ljubljani o odgovornosti za protest v Študentskem kampusu (30. 5. 2021)
- Javni poziv (skupaj s ŠOS) Ministrstvu za notranje zadeve, naj odpravi zaostreni pogoj za bivanje tujih študentov v Sloveniji (16. 6. 2021)

Dokumenti so na tej povezavi.



sreda, 2. avgust 2017

Ureditev pedagoškega normativa v kolektivni pogodbi

VSS se na vseh treh državnih univerzah spoprijemlje z zlorabo določitve normativa neposredne pedagoške obveznosti (n. p. o.) iz 63. člena Zakona o visokem šolstvu. Gre za nezakonito faktoriziranje vrednosti izvajanja pouka s faktorji pod 1, ki povzroča preobremenjevanje pedagogov, da bi zavodi privarčevali s kadrovsko podhranjenostjo. Nekateri posamezniki morajo tedensko predavati celo 35 ur! Drugi problem 63. člena ZViS je ta, da ne določa jasno, ali je tedenski obseg n. p. o. vezan na delovno mesto, na habilitacijski naziv ali na vrsto dela. Zato se dogaja, da morajo pedagogi z učiteljskim nazivom, ki so zaposleni na asistentskem delovnem mestu, opravljati učiteljsko vrsto dela (predavanja, seminarji in še mentoriranje) v asistentskem, 10-urnem tedenskem obsegu.

Problem smo skušali rešiti v noveli ZViS leta 2016, vendar ministrica ni dovolila odprtja 63. člena, ker se je bala, da se bo v DZ odprlo tudi vprašanje dopolnilnega dela in honorarjev.

Zato smo maja 2016 predlagali sklenitev aneksa h KPVIRS, s katerim bi natančneje opredelili pomen zapisanega v 63. členu ZViS in tudi dosegli zavezo ministrov, da do spremembe zakona ne bodo dajali soglasij k zvišanju normativa n. p. o. za docenta, izrednega in rednega profesorja nad 6 ur tedensko, kar ZViS od leta 2012 omogoča.

MIZŠ se je več kot eno leto sprenevedalo glede predloga aneksa, čeprav je rok za odgovor 30 dni. Pod pritiskom rektorjev je pripravljalo zakonsko reformo v povsem nasprotni smeri, s katero bi normativ n. p. o. dereguliralo in individualno fleksibiliziralo glede na posameznikovo pridobivanje razpisnih sredstev ter povečalo moč visokošolskega menedžmenta.

Med pogajanji o ureditvi delovnega časa učiteljev v OŠ in SŠ v KPVIRS je VSS dosegel posebno točko Dogovora, s katero:
- je normativ n. p. o. postal predmet urejanja v kolektivni pogodbi,
- je ministrica dala zavezo, da do ureditve normativa v kolektivni pogodbi ne bo dajala soglasja k zvišanju učiteljskega normativa nad 6 ur tedensko,
- in se zavezala k začetku pogajanj o normativu n. p. o.,
- ter je dogovorjeno, da se bomo pogajali tudi o ureditvi sobotnega leta, ki ga zdaj dejansko ni, če posameznik ne priskrbi denarja za plačilo nadomestnega izvajalca.

Dokumenti so dostopni tule, uredite jih kronološko.

Dvig plač v skupini J

Sindikati so med pogajanji o postopnem sproščanju varčevalnih ukrepov pri plačah v javnem sektorju decembra 2016 dosegli, da je vlada za opravo plačnih anomalij namenila 70 milijonov evrov. Pogajanja o razdelitvi tega denarja so potekala pol leta. Pričakovanja in rivalstvo med sindikati so bila velika. Zaradi premalo denarja smo se morali omejiti na delovna mesta do vključno 26. plačnega razreda, le pri pooblaščenih uradnih osebah so zajeta tudi višje uvrščena. Končni dogovor večini dvignjenih delovnih mest prinaša 1 dodatni plačni razred, nekaterim 2, le najnižje uvrščenim delovnim mestom pa 3.

V visokem šolstvu so se z julijem 2017 dvignile plače čistilk, hišnikov in nekaterih tehnikov in administrativnih delavcev do VI. tarifnega razreda. Na UL se je plača zvišala 536 zaposlenim, na UM 170 in na UP 17 zaposlenim.

Glavnina administracije je uvrščena v tarifna razreda VII/1 in VII/2, zato ni mogla priti v ta paket. O vrednosti naslednjega paketa se bo šele treba izpogajati z vlado. Tudi uvažanje delovnih mest iz drugih panožnih kolektivnih pogodb in vzpostavljanje novih delovnih mest sta preložena v drugi krog odprave anomalij v javnem plačnem sistemu.

Aneksi h kolektivnim pogodbam so bili objavljeni v Uradnem listu 29. 8. 2017. Tistim, ki se jim dvignejo plače, pripada poračun od 1. 7. 2017. Delodajalec jim mora v 30 dneh po 29. 8. 2017 izstaviti aneks k pogodbi o zaposlitvi.

Jeseni 2017 so se nadaljevala pogajanja o odpravi plačnih anomalij nad 26. PR. VSS je skupaj s sindikatom VIR prek Pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja vložil predlog dvigov vseh značilnih strokovnih delovnih mest v visokem šolstvu. Na drugi strani je KSJS vložila minimalističen, le 2 mio. EUR vreden predlog za celotni javni sektor, saj je SVIZ hotel prihraniti čim več proračunskega denarja za svoj glavni cilj, dvig plač učiteljev v OŠ in SŠ. Po daljši blokadi sta se Vlada in KSJS brez vednosti naše pogajalske skupine dogovorila za sprejem predloga KSJS, PSRSJS pa je 4. 12. 2017 napovedala stavko. Januarja 2018 je zgolj 9 (večinoma iz KSJS) od potrebnih 21 sindikatov podpisalo aneks h KPJS, s čimer so pogajanja propadla, zaradi sklepa vlade pa zatem tudi ni bilo podpisa aneksov k panožnim kolektivnim pogodbam. Vsi aneksi skupaj bi bili vredni 8,4 mio. EUR.

Seznam dvignjenih delovnih mest s 1. 7. 2017 in število zaposlenih na njih na treh univerzah aprila 2017, aneksi h kolektivnih pogodbam, obvestilo članstvu o aneksih k pogodbam o zaposlitvi, stavkovne zahteve iz 4. 12. 2017, propadli aneks iz decembra 2017 in ostali dokumenti so na tej povezavi.