Ljubljana, 27. oktober 2021
Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) in Visokošolski sindikat Slovenije (VSS) ostro nasprotujeta obtožbam direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje, da je za sedanjo rast epidemije krivo študentsko življenje, in predlogu za uvedbo študija na daljavo.
Pedagoški proces v fizičnem
prostoru je izjemno pomemben za kakovost študija in za izgradnjo socialne mreže
med vrstniki v stroki. Dolgotrajno omejevanje socialnih stikov med študijem na
daljavo je povzročilo tudi velik porast psihosocialnih stisk med študentkami in
študenti in te imajo nanjo večje negativne posledice kot sama bolezen COVID-19. Zato smo vodstva univerz, ŠOS in sindikati
že poleti pozvali vlado, naj za visoko šolstvo predpiše pogoje PCT, zaposlene
in študente pa smo večkrat pozvali k cepljenju in skeptikom ponudili strokovne
odgovore na njihova vprašanja. Rezultat tega je najvišja precepljenost
zaposlenih na univerzah najvišja med vsemi dejavnostmi v državi in na UL
verjetno dosega okrog 95 %, močno nadpovprečna pa je po rezultatih ankete tudi
precepljenost študentov. Visokošolski zavodi se zavedajo pomena doslednega
uveljavljanja pogojev PCT, zato na vseh vhodih v stavbe fakultet in akademij
strogo preverjajo PCT statuse vstopajočih, kar žal precej manj velja za manjše ponudnike
storitev, kot so trgovine, gostinski lokali ali izvajalci javnega potniškega
prometa. Študentom, ki niso cepljeni ali prebolevniki, visokošolski zavodi
zagotavljajo pogoje za izvajanje samotestiranja v prostorih zavoda.
Ministrstvo za zdravje ter
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport sta na sestankih pred pričetkom
študijskega leta kot edini način zaostrovanja ukrepov v visokem šolstvu
predstavila skrajševanje periode samotestiranja, če se bo epidemija
zaostrovala. Trenutno je še vedno predpisano, naj se samotestiranje izvaja
enkrat tedensko. Če NIJZ ugotavlja, da to ne zadošča več, naj vladi predlaga
pogostejše samotestiranje, ki bo omogočalo tako varno obiskovanje predavanj in
vaj, kot tudi varno druženje, ne pa da zagovarja selektivni »lockdown« samo za
visoko šolstvo. Ta bi oškodoval tudi veliko večino študentov, ki so se cepili.
Poleg tega bi študentje še vedno lahko obiskovali gostilne, trgovine,
kinodvorane itd., le na fakultete ne bi smeli hoditi. Jasno je, da bi bilo
selektivno zaprtje zgolj visokega šolstva še en nesorazmeren in nedomišljen
vladni ukrep, ki bi povzročil še več nezadovoljstva in nezaupanja v družbi.
Prav bi bilo tudi, da direktor
NIJZ, dr. Milan Krek, premisli, ali je naredil vse za ustrezno okrepitev
epidemiološke službe NIJZ v tem valu epidemije. Pedagogi v visokem šolstvu delajo
sezname prisotnih študentk in študentov na začetku vsakega predavanja ali vaj.
Če se zatem izkaže, da je bil v predavalnici ali laboratoriju kdo okužen, fakulteta
pošlje seznam udeležencev in njihovih kontaktov na NIJZ, da bi ta izdal
karantenske odločbe tistim, ki so imeli rizičen stik in niso cepljeni ali
prebolevniki. Visokošolski zavodi sami pač nimajo pristojnosti za odrejanje
karantene. Vendar žal ugotavljamo, da se po takem obvestilu ne zgodi nič.
Sprašujemo se, ali je epidemiološka služba NIJZ spet kolapsirala tako kot lani
ob tem času in ji direktor NIJZ tudi letos ni priskrbel kadrovskih okrepitev,
da bi lahko tudi med visokim valom epidemije sledila okužbam in ažurno izdajala
karantenske odločbe. Sprašujemo se tudi, ali NIJZ ažurno izdaja karantenske
odločbe zaposlenim, če jih študentom ne. Če zaposleni nima izdanega bolniškega
staleža ali karantenske odločbe, nima podlage, da bi po rizičnem stiku smel ostati
doma (razen če koristi letni dopust, ki pa služi nečemu drugemu), zato mora
hoditi v službo in tam potencialno širi okužbo med sodelavci. To je bil pred
enim letom eden glavnih generatorjev dolgega drugega vala. Preden direktor NIJZ
krivi za sedanji val epidemije ravno študentsko življenje, naj premisli, kaj
lahko izboljša v izvajanju nalog NIJZ in v veljavnih epidemioloških pravilih,
da bodo vse dejavnosti potekale čim bolj varno.
Andrej Pirjevec, predsednik ŠOS
dr. Gorazd Kovačič, predsednik
VSS