VSS je marca lani izvedel prvo samostojno stavko v visokem
šolstvu in maja in junija letos njeno nadaljevanje.
Zahtevali smo odpravo plačnih krivic in normalne pogoje za delo. Stavkovna
pogajanja, na katerih smo ves čas sodelovali predstavniki vseh treh sindikatov
univerz, so trajala devet mesecev in pol. 19. 7. 2023 smo podpisali delni
stavkovni sporazum, ki ureja izjemno pomembne neplačne zadeve. Gre za zaščito
pedagoških normativov pred faktorizacijo možnostjo poslabšanja v Zakonu o
visokem šolstvu, za ureditev položaja nekaterih ranljivih skupin, kot so
asistenti-učitelji, raziskovalci-učitelji in prekarni pedagogi, za sobotno leto
brez samonadomeščanja in za IRD sredstva. Podpis tega sporazuma in aneksa h
kolektivni pogodbi, ki sledi jeseni, predstavlja enega največjih dosežkov VSS
in izpolnitev enega njegovih glavnih ciljev od ustanovitve dalje.
Ta sporazum nikoli ni imel možnosti, da bi
uredil tudi dvig plač, ker se je vlada ob svojem nastopu že pred dobrim letom
dni postavila na stališče, da se o tem ne bo dogovarjala s posameznimi
sindikati, temveč centralno skupaj z reformo plačnega sistema. Pogajanja o
dvigu plač v visokem šolstvu od maja potekajo v »stebru« za vzgojo,
izobraževanje, znanost in kulturo. Tam smo v zadnjih tednih dosegli pomemben
napredek in imamo trenutno najboljšo vladno ponudbo v celotnem javnem sektorju
poleg zdravnikov. Zaradi tega napredka smo se tudi odločili, da dogovorjene
neplačne rešitve spravimo na varno, preden se kaj zaplete. To pa ne pomeni, da
je VSS pozabil na kogarkoli. Vztrajali bomo pri odpravi plačnih krivic pri
pedagoških, raziskovalnih in strokovnih delovnih mestih, saj so vse tri skupine
nepogrešljive za uspešno delovanje univerz.
Podrobnejša razlaga vsebine sporazuma in
poteka plačnega dela pogajanj sledi v nadaljevanju.
*
Vsebine sporazuma so
naslednje:
- Učiteljski pedagoški
normativ vrača na 6 ur. Zakon o visokem šolstvu namreč od ZUJF-a dalje dopušča
7-urni normativ.
- Določen je 16-urni
normativ strokovnih sodelavcev.
- Vnos pedagoških
normativov v kolektivno pogodbo pomeni njihovo trajno zaščito pred možnostjo
poslabšanja zakona o visokem šolstvu. Pri tem ne posega v institut pedagoške
razbremenitve zaradi raziskovalnega dela ali funkcije.
- Sporazum onemogoča
faktorizacijo. Določa, da kontaktna ura, po katerih se računa normative, traja
45 minut. Določa tudi, da visokošolski zavodi s svojimi akti ne morejo povoziti
normativov oz. uvesti njihove faktorizacije s faktorji pod 1. Edina izjema, ki
jo dopušča, je, ko učitelj izvaja vaje; v tem delu mu lahko šteje asistentski
normativ.
- Določa tudi, da ima
učitelj lahko 4 ure vaj tedensko, če ima vsaj štiri ure predavanj oz.
seminarjev.
- Kadar delavec, ki ima
učiteljski naziv in je v osnovi zaposlen na delovnem mestu visokošolskega
sodelavca ali raziskovalca, izvaja učiteljske vrste NPO (predavanja,
seminarje), ga mora delodajalec v ustreznem deležu zaposliti na učiteljskem
delovnem mestu.
- Prekarnim pedagogom
mora delodajalec najprej ponuditi pogodbo o zaposlitvi in nato pogodbo o
dopolnilni zaposlitvi; šele če ne morejo skleniti ne ene, ne druge, ker so
nekje že 100% oz. 120% zaposleni, sme z njimi skleniti avtorsko ali podjemno
pogodbo za opravljanje pedagoškega dela.
- Sporazum prinaša
individualno pravico do pravega sobotnega leta, to je, da koristniku sobotnega
leta ni potrebno nadomeščati samega sebe v drugem semestru. Delodajalec bo
moral poskrbeti za plačilo nadomestnih izvajalcev.
- Sporazum določa
individualno pravico do IRD sredstev. Začetna višina je 0,6 bruto plače
izhodiščnega PR posameznikovega naziva, nato se jo revalorizira z rastjo
raziskovalnega proračuna.
- Sporazum ureja delo na
domu. Aneks h kolektivni pogodbi bo določil višino nadomestila za uporabo
lastnih sredstev pri delu na domu.
- Aneks h Kolektivni
pogodbi za vzgojo in izobraževanje, s katerim bodo naštete pravice stopile v
veljavo, bo zaradi vladnih procedur in dopustov podpisan predvidoma septembra.
- Sporazum zagotavlja
univerzam dodatni denar za povečane stroške dela, ki bodo nastali z njim. Vlada
bo med prednostne vsebine Razvojnega stebra financiranja univerz v prihodnjem
štiriletju vključila sobotno leto in IRD sredstva, kar pomeni, da bo za to
namenila še dodatna namenska sredstva. To je zlasti pomembno pri sobotnem letu,
kjer bo postopno nastal fond dodatnih zaposlitev. Pogajanja o RSF se začnejo
septembra.
- Če bi vlada kršila
zaveze sporazuma, ima VSS pravico do plačane stavke. VSS do 1. 1. 2024 zamrzuje
(in ne tudi končuje) stavko. Pri tem pa ima na voljo vsa ostala sredstva
sindikalnega boja.
V stavkovni sporazum smo uspeli vključiti
nekaj smernic za pogajanja o plačah:
- Vlada za vsa delovna mesta v visokem
šolstvu, v plačnih skupinah D, H in J, priznava zaostanek za plačami v
zdravstvu in sociali, pa tudi v policiji in vojski. Orientacijska višina
zaostanka znaša štiri plačne razrede.
- Vlada priznava dodaten zaostanek
lektorja za visokošolskim učiteljem. Na »stebrnih« pogajanjih se pogajamo tudi
o odpravi starih plačnih nesorazmerij pri visokošolskih sodelavcih brez
doktorata in predavateljih.
- Odprave nesorazmerij do zdravstva bodo
deležna tudi delovna mesta iz skupine J.
- Za visoko šolstvo značilna delovna mesta
se iz skupine J prenese v skupino D, kjer bodo dobila jasnega sindikalnega
skrbnika.
- In še najpomembnejša varovalka za plačna
pogajanja. Če se odprava plačnih nesorazmerij, dogovorjena skupaj s plačno
reformo, ne bo začela izvajati s 1. 1. 2024, se vlada in VSS vrneta k
dvostranskim stavkovnim pogajanjem o plačah. Takšno varovalko imata poleg nas
samo SVIZ in Fides. Toda Svizova pokriva samo delovna mesta iz skupin D in H,
zato naš podpis stavkovnega sporazuma pomeni zavarovalno polico za skupino J,
če »stebrna« pogajanja propadejo ali če se zamaknejo.
Besedilo sporazuma je objavljeno tule.