Na spletnih
straneh Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) smo
zasledili Predlog sprememb krovnega
Pravilnika o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju
izvajanja raziskovalne dejavnosti (Pravilnik),
ki ga ne omenjena agencija 27. 6. 2019 v soglasje posredovala Ministrstvu za
izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ). Naj
že uvodoma poudarimo, da spremembe ostro zavračamo. Komaj verjetno se zdi,
da po dogajanjih zadnjih let, ki so razkrila vrsto konfliktov interesov (vodje
stabilno financiranih programskih skupin in prejemniki projektov so lahko
obenem neposredni odločevalci) in nedelovanje sistema recenziranja, agencija
meni nič tebi nič predlaga utrditev in
legalizacijo najslabših klientelnih praks, med drugim tako, da lokalnim
odločevalcem, vpetim v politiko in vodstva ustanov, omogoča prirejanje
recenzentskih ocen. Namesto da bi agencija sistem recenziranja izboljšala in
uskladila z dobro delujočimi mednarodnimi zgledi, pred očmi javnosti predlaga sistem, ki bi recenzije razvrednotil ter
političnim in institucionalnim klikam omogočil, da si raziskovalni denar odslej
tudi s fomalnim kritjem pravilnika delijo med seboj. Ob tem škandaloznem
predlogu se postavlja vprašanje, ali ima paradržavna agencija v sedanji obliki
sploh še kakšno legitimnost. Zlasti raziskovalci in raziskovalke, ki delujemo
na univerzah, se že dolgo sprašujemo, kako je lahko ključni vpliv take agencije
na raziskovalno politiko sploh skladen z ustavnima načeloma avtonomije univerz
ter svobode raziskovanja. Ob zadnjem
predlogu se ne more več zdeti pretiran razmislek o razpustitivi agencije, ki bi
ji sledila vzpostavitev povsem novega, mednarodno primerljivega sistema.
OBRAZLOŽITEV
Spremembe je
oblikovala Usmerjevalna
skupina ARRS, sestavljena iz članov in članic Znanstvenega Sveta
Agencije (ZSA) ter Upravnega odbora (UO), predsednikov in predsednic
Znanstvenih svetov ved (ZSV) in direktorja ARRS. Dokument je na redni seji 3.
6. 2019 potrdil ZSA, 27. 6. 2019 pa je predlog sprejel tudi UO. Po pregledu
Predloga sprememb Pravilnika ugotavljamo, da se te ne lotevajo ključnih izzivov
ocenjevalnega sistema ARRS, posamezne spremembe Pravilnika pa ocenjujemo kot
nezadostne (npr. 6. člen) ali celo povsem neprimerne (npr. 13. člen).
Na anomalije
ARRS sistema ocenjevanja že vrsto let opozarjamo številni znanstveniki in
znanstvenice, letos je bila z njimi seznanjena tudi širša javnost, predvsem prek primera Noč, ki je
pokazal, da je fevdalizem programskih skupin neprebojen, dopolnjuje pa ga samo inštitut
»persona non grata«. »Poštni
nabiralnik« Shoda za znanost 2019 je le še potrdil številčnost metodološko
in logično zgrešenih, tudi šokantnih navedb v ocenah, ki jih ARRS posreduje
prijaviteljem na razpise ob zavrnitvi vloge. Recenzenti na primer implicitno
ali eksplicitno priznavajo, da se na ožje področje ne spoznajo, ob tem pa so za
svoje delo plačani. Nedvoumno se je pokazalo, da ARRS nima sistema nadzora nad
delom ocenjevalcev, ki bi prijaviteljem zagotovil verodostojno oceno z navedbo
prednosti in pomanjkljivosti vloge glede na razpisne kriterije. Pričakovali smo,
da bodo odločevalci na ARRS vsaj po nedavnem medijskem
razkritju nepravilnosti in koruptivnosti na ARRS vendarle
pripravljeni razpoznati napake in bodo predlagali spremembe, ki odgovarjajo vsaj
na nekatere ključne pomanjkljivosti evalvacijskega sistema ARRS, kot so
navzkrižje interesov, direktno favoriziranje projektnih predlogov in neprimerljivo
vodenje ter spremljanje ocenjevalnega postopka v primerjavi s tujino. Žal nismo
več niti presenečeni, ko ugotavljamo, da tudi medijsko razgaljenje ni streznilo
dolgoletnih funkcionarjev ARRS, med njimi dr. Rada Bohinca, podpisnika predloga
sprememb Pravilnika. Dr. Bohinc je v video prispevku za oddajo Ekstravisor izražal
kritična mnenja na račun delovanja ARRS, obenem pa vodi enega njegovih organov
in je podpisan pod najnovejši predlog sprememb. Upamo, da »kritični« nastop ni bil potreben samo zaradi načrtovane
kandidature za direktorja ARRS, predvsem pa, da predlagane spremembe, pod
katere je podpisan, niso njegov kandidacijski program. Uresničitev takega
programa bi namreč pomenila dokončni pokop agencije.
Nobena
izmed predlaganih sprememb Pravilnika ne posega v omejitev navzkrižja interesov znanstvenikov, ki sodelujejo posredno ali neposredno v postopku
ocenjevanja na ARRS oziroma celo oblikujejo in potrjujejo vsebine projektnih razpisov,
na katerih sodelujejo tudi sami ali njihovi podrejeni in nato sami sebi oziroma
podrejenim dodelijo davkoplačevalska sredstva.
Pozdravljamo uvedbo
možnosti enofaznega postopka javnega razpisa za raziskovalne projekte, a
sočasno nasprotujemo, da se ohrani
možnost dvofaznega razpisa z neposrednim uvrščanjem projektnih prijav programskih
skupin v 2. fazo. Takšno favoriziranje, ki ustvarja neenake možnosti na
razpisih, kritizira
tudi Računsko sodišče, saj ne zagotavlja, da se v drugo fazo
uvrstijo najboljši projekti. Računsko sodišče je tudi ugotovilo, da bi ARRS
lahko postopek izbire raziskovalnih projektov izvedla enofazno in ne dvofazno,
s čimer bi se skrajšal čas in zmanjšali stroški izvedbe postopka.
V
predlogih sprememb Pravilnika tudi ni ukrepov, s katerimi bi ARRS prijaviteljem
zagotovila verodostojno ocenjevanje in oceno, ki argumentirano izpostavi
prednosti in slabosti vloge. Prav neverjetno je, da ob vseh, tudi
javno izrečenih kritikah, odgovorne osebe ARRS nočejo ali pa ne želijo razumeti,
da je Agencija dolžna zahtevati od recenzenta, da opravi delo, za katerega je
prejel plačilo, in da mora pred tem recenzentom dati nedvoumna navodila in jih
voditi skozi postopek ocenjevanja. Občasno strokovno telo, ki naj bi vodilo
ocenjevanje in pregledalo usklajena poročila (92. člen), je že vrsto let le
mrtva črka na papirju.
Najbolj
pa šokira 13. člen – predlagana sprememba 98. člena veljavnega
Pravilnika, ki daje Panelu možnost zvišanja ali znižanja ocene do 0,5 točke na
posamezen kriterij (!). To pomeni, da ima Panel v primeru temeljnih projektov
možnost zvišanja/znižanja ocene kar za +/- 1,5 točke. S tem predlogom ARRS oceno
tujih recenzentov povsem razvrednoti. Panel lahko »zmešetari« ocene tako, da izniči razliko 3 točk med dvema projektoma,
ko »pravega« dvigne, »napačnega« pa zniža za 1,5 točke. Nismo evidentirali
primerov, da bi se dva projekta, sprejeta v financiranje na istem področju,
kadarkoli razlikovala za 3 točke ali več. Zakaj sploh angažirati tuje
ocenjevalce za ocenjevanje projektnih vlog, če pa bodo končni izbor izvajali
kar člani Panela? Med temi so člani strokovnega telesa in tuji
recenzenti, ki jih je najmanj toliko kot članov strokovnega telesa ter
predstavnik Znanstvenega sveta vede, ki sodeluje kot opazovalec. Zelo
povedna je tudi samoomejitev »deležnikov« v 13. členu, saj Panel ne more zvišati
ocene preko najvišje možne ocene in tudi ne znižati pod 0 točk. Odločitev za spremembo ocene mora Panel pri
vsakem primeru tudi obrazložiti. A kaj,
ko dolgoletni način pisnega utemeljevanja stališč,
s katerimi Panel in UO opremita zavrnilni sklep na praktično vse ugovore, zbujata
dvom o zmožnosti teh dveh organov za korektno presoje in zato jima težko zaupamo
še arbitrarno višanje ali nižanje ocen.
Naj ob tem podamo le en ilustrativen primer
obrazložitve zavrnilnega sklepa Panela, ki ga sprejel tudi UO, podpisal pa predsednik
UO, dr. Rado Bohinc. Prijavitelj je v ugovoru oporekal verodostojnosti
argumentov enega izmed ocenjevalcev, ki je z netočnimi navedbami, ki so tudi
zlahka preverljive, zniževal oceno projektnega predloga. Prijavitelju je ocenjevalec
med drugim očital, da nima izkušenj vodenja projektov, čeprav so bili nasprotni
podatki navedeni v projektni vlogi. Po presoji je Panel sprejel stališče, da
povprečje ocen realno odraža vrednost predlaganega projekta in to utemeljil s tem, da je en recenzent ocenil predlog
projekta previsoko, drugi recenzent pa prenizko. Panel je odločil, da
upošteva oceni obeh recenzentov zato, ker se razhajanja med seboj izravnajo,
povprečna ocena pa po mnenju Panela ustrezno odraža vrednost projekta.
Visokošolski sindikat Slovenije poziva MIZŠ, da zavrne potrditev predloga sprememb Pravilnika ARRS ter tako tudi s
konkretnim dejanjem uveljavi svojo pristojnost in politično odgovornost za
dogajanje v ARRS. Od ministra dr. Jerneja Pikala tudi pričakujemo, da bo v
UO ARRS imenoval osebe, ki so kompetentne, suverene in naklonjene nujno
potrebnim pozitivnim spremembam v delovanju ARRS. Noslike teh sprememb so lahko
le povsem nove osebe, nekontaminirane s klientelizmom, ena prvih in
najpomembnejših nalog novega UO ARRS pa bo izbira kandidata za direktorja
agencije v prihodnjem mandatu.
V Ljubljani, 12. 7. 2019
za Visokošolski sindikat Slovenije
prof. dr. Marko Marinčič, predsednik
prof. dr. Marko Marinčič, predsednik