Dogovor
med vlado in sindikati javnega sektorja o sproščanju varčevalnih ukrepov pri plačah za leto 2017 in na njem temelječ interventni zakon odpravljata večino »drobnih« varčevalnih ukrepov
pri plačah (regres, napredovanja, povečan obseg dela, avtorske in podjemne pogodbe, dodatno pokojninsko zavarovanje) v letu 2017,
preostale pa kmalu zatem. Pri ukrepu prisilnega upokojevanja tistih, ki izpolnjujejo pogoje, smo dosegli, da vodstvene osebe tu nimajo privilegija, pa tudi to, da se obveza upokojitve odloži za eno leto po individualni izpolnitvi pogojev.
Dogovor odpira tudi dva pomembna pogajalska procesa. Prvi
bo potekal o odpravi glavnega
splošnega varčevalnega ukrepa, to je 8 %
znižanja vseh plač. Drugi bo namenjen odpravi
plačnih anomalij, za kar je vlada namenila 70 milijonov EUR letno, določeni pa so tudi jasni roki. VSS bo poleg delavcev
skupine J ponovno
odprl tudi vprašanje plač v podskupini
D1, to je predavateljev, visokošolskih sodelavcev in lektorjev, ki so v
primerjavi z vzgojitelji in učitelji na nižjih ravneh izobraževanja neverjetno
slabo plačani.
Za visokošolske učitelje in
raziskovalce je pomembna VIII. točka, ki zagotavlja dvig njihovih plač tako, kot bo to na koncu (če bo) določeno za zdravnike. Pomembno je, da se ti stroški
ne bodo zajedali v omenjenih 70 milijonov EUR, temveč jih bo vlada morala
zagotoviti posebej. Vezavo višine plače docenta na višino plače zdravnika specialista
sicer določa tudi aneks
h KPVIRS iz leta 2002.
Poleg materialnih dosežkov je zelo pomembno to, da se je vlada zavezala, da ne bo enostransko spreminjala plačne in uslužbenske zakonodaje. Tu je že imela načrt za individualno fleksibilizacijo vseh plač, kar bi izjemno okrepilo korporativno upravljanje v javnem sektorju. Tudi opcija izstopanja posameznih dejavnosti ali poklicev iz enotnega javnega plačnega sistema je odpadla.