Delni stavkovni sporazum. iz julija 2023 je kot datum
odprave plačnih nesorazmerij v visokem šolstvu določal 1. 1. 2024. Vlada je po poplavah avgusta 2023 zavzela stališče, da je treba začetek implementacije plačne reforme in odprave nesorazmerij zamakniti za eno leto. V skladu s tem je decembra 2023 dala pobudo za zamik datuma v našem in še dveh stavkovnih sporazumih. VSS se je odločil, da gre v pogajanja o tem in je postavil
pogoje. Zahtevali smo pisne zaveze, kakšna odprava nesorazmerij nam pripada, saj
nas je vlada v zadnjem letu že večkrat izigrala. Zahtevali smo tudi ohranitev
rezervnega scenarija bilateralnih pogajanj, če plačna reforma propade ali če bo
spet zamujala. 2. 2. 2024 smo podpisali Sporazum o spremembah in dopolnitvah stavkovnega sporazuma. Ta določa precej boljše smernice za odpravo plačnih nesorazmerij v visokem šolstvu, pa tudi novi rezervni scenarij, če reforma in odprava nesorazmerij ne bosta dogovorjeni do 13. 9. 2024.
- Vlada je potrdila svojo
zavezo z začetka pogajanj o plačni reformi, da noben javni uslužbenec ne bo več
pod minimalno plačo. To zavezo bo morala izpolniti s plačno reformo, v kateri
bo prenovljena tudi plačna lestvica, tako da se bo najnižji plačni razred začel
na minimalni plači. Učinek uvedbe nove plačne lestvice se bo poznal vse do 42.
izhodiščnega PR: spodaj močno, nato vse manj. Za ilustracijo: delovna mesta, ki
se danes začenjajo v 26. PR, to je pri minimalni plači, bodo že s prevedbo na
novo lestvico pridobila 20,6 %, tista v izhodiščnem 30. PR 16 %, tista v 35. PR
pa 10,6 %. Zaposleni na delovnih mestih, ki se danes začenjajo pod minimalno
plačo, pa bodo pridobili dejanska napredovanja, pa tudi njihova osnova za
bolniško nadomestilo in za pokojnino se bo močno dvignila. Npr. nekdo, katerega
delovno mesto se danes začenja v 16. PR in ima 10 napredovanj, v sedanjem
plačnem sistemu še vedno prejema le minimalno plačo, v novem pa jo bo presegel
za dobrih 38 %. Več o nastajajočem novem plačnem zakonu sledi v enem od
prihodnjih sporočil.
- Značilno visokošolska
delovna mesta (vodstvena v administraciji, samostojni strokovni delavci in
veterinarji) bodo iz plačne skupine J prenesena v skupino D, in sicer v posebno
plačno podskupino visokošolskih strokovnih delavcev. Ta bo ločena od ostalih,
splošnejših delovnih mest, ki se jih bo iz skupine J preneslo v D. To pomeni,
da bodo visokošolska strokovna delovna mesta končno dobila jasnega sindikalnega
skrbnika. Vezana bodo na orientacijsko pedagoško delovno mesto Docent. To
pomeni, da bodo ob tokratni, pa tudi ob morebitnih prihodnjih odpravah plačnih
nesorazmerij deležna enakega dviga kot pedagoška delovna mesta. Poleg tega bomo
lažje kot doslej vzpostavili nekatera posebej visoko vrednotena strokovna
delovna mesta, saj jih ne bo omejevalo nenapisano pravilo, da nobeno strokovno
delovno mesto v KPVIZ ne sme biti uvrščeno nad učiteljem začetnikom. Cilj VSS
je izdelati nov, bolj pregleden nabor delovnih mest visokošolskih strokovnih
delavcev, tako da bodo kriteriji za sistemizacijo bolj jasni in poenoteni na
vseh članicah univerze, ne glede na njihovo finančno kondicijo. Sporazum predvideva
tudi ustanavljanje dodatnih delovnih mest visokošolskih strokovnih delavcev, npr.
tistih, ki v laboratorijih pomagajo pri izvajanju vaj. Že na dosedanjih »stebrnih«
pogajanjih smo zagovarjali tudi oblikovanje novih bibliotekarskih, računovodskih
in IT visokošolskih delovnih mest.
- Dvig orientacijskega
delovnega mesta Docent je merodajen za vsa visokošolska pedagoška (posredno
tudi raziskovalna) in strokovna delovna mesta. To ne pomeni popolnega
avtomatizma. Pri posameznih delovnih mestih bodo možna odstopanja navzgor ali
navzdol, odvisno od argumentov naše in vladne pogajalske skupine.
- Dodatno je treba za 2
PR dvigniti visokošolske sodelavce, predavatelje in lektorje brez doktorata, ki
so krivično ovrednoteni že od leta 2009, in na podlagi julijskega stavkovnega
sporazuma še dodatno vse lektorje.
- Vsa pedagoška delovna
mesta bodo razcepljena in bodo zato imela po 10 PR napredovanj. Obenem bo v
KPVIZ določeno, da mora delodajalec presistemizirati posameznika, ko bo ta
dosegel drug naziv ali doktoriral. To pomeni npr. iz Asistenta v Asistenta z
doktoratom ali iz Docenta v Izrednega profesorja, ne pa tudi npr. iz Asistenta
z doktoratom v Docenta. Ta rešitev, ki je inovacija v plačnem sistemu, je
utemeljena na 61. členu ZZrID, ki
določa enakovrednost visokošolskih pedagoških in raziskovalnih nazivov. Z njo
bodo visokošolski učitelji na zgornjem robu napredovanj izenačeni z
raziskovalci, kar je posebej pereče, odkar je vlada odpravila plačni strop za javne
uslužbence pri 57. oz. 58. PR. V veliki meri pa bodo izenačeni tudi s tem, kar
lahko dosežejo zdravniki specialisti.
- Na spodnjem koncu plačnih
razponov so danes najbolj krivično ovrednoteni visokošolski učitelji lektorji z
univerzitetno izobrazbo, ki jih srednješolski učitelji (tujih jezikov), torej
njihovi diplomanti, lahko prehitijo za 8 PR. Glede na prejšnje tri alinee pa bo
lektor z diplomo lahko prehitel učitelja za vsaj 1 PR, saj je SVIZ na pogajanjih
o spremembi svojega stavkovnega sporazuma pristal na manjšo kompresijo razpona
med nazivi šolnikov.
- Julijski sporazum je
Docentu priznal zaostanek 4 PR za zdravstvom. Tokratne spremembe določajo tudi
to, da bo treba Docenta in s tem vsa visokošolska delovna mesta na novo
ovrednotiti, če bodo zdravniki specialisti dobili kakšne dodatne dvige ali pa
novo serijo senioritetnih delovnih mest »Starejši zdravnik specialist«, kar
zahteva Fides.
- S temi bistveno
izboljšanimi smernicami se vračamo na stebrna pogajanja. Sporazum določa, da bo
prva tranša odprave plačnih nesorazmerij nastopila 1. 1. 2025. Kolikšna bo in s
kakšno postopnostjo bodo sledile ostale, bo stvar dogovora z vsemi sindikati
javnega sektorja. Vladno trdno stališče je, da nihče ne bo prehiteval, in pri
njem vztraja tudi na stavkovnih pogajanjih z zdravniki, uslužbenci upravnih
enot, sodniki in tožilci.
- Spremembe stavkovnega
sporazuma določajo tudi rezervni scenarij, v katerem se bosta VSS in vlada ločeno
dogovorila o odpravi nesorazmerij. Nastopil bo, če plačna reforma in odprava
nesorazmerij ne bosta dogovorjeni do 13. 9. 2024, pa tudi če VSS ne bo podpisal
aneksa h KPVIZ, s katerim bodo v tem roku odpravljena nesorazmerja. Ta določba
nam daje v nadaljevanju stebrnih pogajanj dodatno moč, ki pa jo bo treba še
vedno uporabljati pametno in se pogajati predvsem z argumenti. Tudi v primeru
rezervnega scenarija bomo dobili prvo tranšo odprave nesorazmerij 1. 1. 2025, veljala
pa bo časovna dinamika, o kateri se bo vlada bodisi dogovorila z vsemi
sindikati do 1. 1. 2025, bodisi ločeno z VSS. V obeh primerih bo imela prednost
odprava starih plačnih krivic pri visokošolskih sodelavcih in predavateljih
brez doktorata ter lektorjih.
- Sporazum določa še to,
da se bodo najkasneje 1. 3. 2024 začela pogajanja o vrednosti nadomestila za
uporabo lastnih sredstev med delom na domu in sindikalnih ur. Gre za dve še
nerealizirani točki julijskega stavkovnega sporazuma, ki nista pogojeni s
plačno reformo.
Besedilo sprememb stavkovnega sporazuma je objavljeno tule.