petek, 20. julij 2018

Pravilnik o sobotnem letu

UL je junija 2018 poslala sindikatom v mnenje osnutek Pravilnika o sobotnem letu in drugih odsotnostih. VSS SUL je v svojem mnenju ocenil, da Pravilnik odraža sistemsko neurejeno stanje v nacionalnih predpisih in financiranju, zaradi katerega pravega sobotnega leta v Sloveniji sploh ni, saj si mora učitelj pogosto sam financirati bivanje in delovanje v tujini, pa tudi nadomeščati samega sebe tako, da celoletno snov zgoščeno oddela v enem semestru. Pri tem je delovanje v tujini pogoj za prvo ali ponovno izvolitev v naziv izrednega profesorja. Vodstvu UL smo predlagali, naj odloži sprejem Pravilnika, saj smo ga brali tako, da pokriva nezmožnost članic za financiranje sobotnega leta z možnostjo razlage, da je sobotno leto v izključnem interesu posameznika, to pa bi bilo sporočilo financerju, da univerza ne potrebuje dodatnih namenskih sredstev.

Rektor je v odgovoru sindikatu pojasnil, da je sprejem Pravilnika nujen zaradi uskladitve razumevanj in praks med članicami in zaradi zahtev davčnih predpisov. Zapisal pa je tudi, da je delovanje v tujini, ki je pomembno za temeljno delo visokošolskega učitelja ali raziskovalca in za izpolnitev habilitacijskega pogoja, v interesu delodajalca. Iz tega sledi, da ne more biti zgolj v finančno breme zaposlenega. To stališče je pomembno. Seveda bo treba doseči izboljšanje financiranja visokega šolstva, a potem bo pomembna tudi struktura kosovnega financiranja, v kateri bo moral biti prostor tudi za sistemsko kritje materialnih stroškov sobotnega leta in pedagoških nadomeščanj.


Dokumenti so dostopni tule. 



četrtek, 14. junij 2018

Ob rektorskih volitvah na Univerzi v Mariboru



V Visokošolskem sindikatu Slovenije (VSS) smo zadovoljni, ker so lahko na izid volitev za rektorja Univerze v Mariboru vplivali tudi nepedagoški delavci in študenti, ki imajo po novem neposredno volilno pravico (brez netransparentnega in zlorabam prodvrženega sistema elektorjev). Ta nova ureditev je skupni dosežek VSS in ŠOS. Nepedagoški delavci so svojo novo pravico v zelo veliki meri izkoristili in jim za to izrekamo priznanje. Udeležba študentov sicer ni bila izrazito visoka, vendar bistveno višja kot v času, ko so volili elektorji. Svoje mnenje so tako lahko izrazili študenti, ki razmišljajo o prihodnji usodi univerze in jim niso tuji širši družbeni razmisleki. Neposredne študentske volitve so tudi naložba za morebitne prihodnje priložnosti, ko bodo lahko študenti z opredelitvijo o rektorskih kandidatih odločali o svojih temeljnih interesih.

Novemu rektorju prof. dr. Zdravku Kačiču iskreno čestitamo, da mu je uspelo kot posamezniku premagati skoraj celotno (pro)rektorsko ekipo. Prepričani smo, da so k temu veliko pripomogla tudi dogajanja na rektoratu, ki so pomenila neposredno ogrožanje človeške integritete, še posebno integritete žensk. Upamo, da bo novemu rektorju uspelo tudi v vodstvenih organih vzpostaviti dobre medčloveške odnose in akademsko kulturo, ki ne bo pomenila le osnovne korektnosti, temveč bo lahko za zgled tudi drugim javnim ustanovam.

Za dober rezultat čestitamo tudi drugouvrščenemu Žanu Janu Oplotniku, ki je bil kot prorektor izrazito odziven, naklonjen socialnemu dialogu in je pokazal veliko razumevanja za realne probleme zaposlenih.

Od novega rektorja pričakujemo, da bo ta dialog ohranil in ga dvignil še na višjo raven. Prepričani smo, da se bo držal predvolilnih zavez glede ohranjanja sedanje ravni pravic zaposlenih, obenem pa ga vabimo h konkretnim pogovorom o tem, kakšna naj bi bila prihodnja ureditev slovenskega visokega šolstva. Skupaj z vodstvom Univerze v Ljubljani in, kot upamo, tudi Univerze na Primorskem, bi želeli v duhu univerzitetne avtonomije in ne glede na sestavo prihodnje vlade oblikovati predloge zakonodajnih rešitev, tudi kar zadeva področje univerzitetnega raziskovanja. Srednjeročni cilj VSS je samostojna kolektivna pogodba za visoko šolstvo.

Ljubljana, Maribor 14. 6. 2018

Visokošolski sindikat Slovenije

zanj
red. prof. dr. Marko Marinčič, predsednik
izr. prof. dr. Marija Javornik Krečič, predsednica Sindikata Univerze v Mariboru







petek, 01. junij 2018

Pobuda rektorjev za ustavno presojo ZViS, 2018

Rektorska konferenca je maja 2018 prek dveh svetnikov vložila v Državni svet predlog, naj DS sproži pobudo za ustavno presojo večine členov Zakona o visokem šolstvu. Predlog pobude je izhajal iz teze, da določenih materij sploh ne sme urejati zakon, temveč avtonomno univerze same. Med takimi so pedagoški normativi ter sestava in način volitev organov. Pobuda je oporekala tudi umestitvi zaposlenih v javni plačni sistem. Najbolj radikalna je bila teza, da bi morali univerze izvzeti iz pristojnosti Zakona o zavodih, s tem pa tudi Zakona o javnih financah. Izstopile bi iz javnega sektorja. Rektorji in drugi organi univerz bi tako dobili potencialno povsem proste roke pri načinu porabe denarja, individualno bi lahko določali plače in normative, lahko bi prišlo do odprave sistema splošnih volitev. Kaj bi vse to pomenilo za razmerja moči med predstojniki in zaposlenimi, ni treba podrobneje razlagati. Reforma bi bila tudi zelo tvegana za javno financiranje univerz, saj bi te ob deregulaciji stroškov dela težko izkazale, za kaj potrebujejo pričakovani obseg sredstev, in vlada bi dobila alibi za krčenje financiranja. Predlog namreč oporeka celo temu, da bi smel zakon določiti namembnost proračunskih sredstev.
Vodstvoma UL in UM ter javnosti smo predstavili skrajne možne scenarije takega pravnega eksperimenta. Nato sta vodstvi UL in UM umaknili podporo, pristojna komisija DS pa je ob angažmaju Branimirja Štruklja umaknila predlog z dnevnega reda. Z vodstvom UL smo se dogovorili, da bomo glavni deležniki poskusili poiskati medsebojno soglasje o prenovi ZViS in s skupnim predlogom nastopili nasproti vladi.
Povezava do dokumentov je tule.




nedelja, 27. maj 2018

Vlada se noče pogajati o letni uskladitvi plač


KOORDINACIJA STAVKOVNIH ODBOROV SINDIKATOV JAVNEGA SEKTORJA

Ljubljana, 20. 5. 2018

IZJAVA ZA JAVNOST

V Koordinaciji stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja po večmesečnem molku vladne strani obveščamo javnost, da Vlada Mira Cerarja v odstopu neposredno krši peti in šesti odstavek 5. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS). Kljub pozivu k pogajanjem o letni uskladitvi plačne lestvice, ki bi se po ZSPS morala pričeti najkasneje do 1. maja tekočega leta in h katerim smo vladno stran in predsednike koalicijskih strank pozvali dne 6.4.2018, do današnjega dne še ni sklicala pogajalske komisije, na kateri bi se pogajanja o letni uskladitvi plač pričela.
Gre za ravnanje, ki jasno kaže,:
- da so vladavina prava in spoštovanje pravnih norm zgolj prazne besede, ki so tako kot zrežirani odstop predsednika Vlade namenjene predvolilnemu cirkusu in
- da Vlada dejansko ne spoštuje pravil in zakonov, ki veljajo v Republiki Sloveniji.
Že vnaprej jasno opozarjamo tudi na dejstvo, da ima Vlada v zakonu določeno izrecno dolžnost in pooblastilo za pogajanja o letni uskladitvi plač v javnem sektorju in gre torej za nalogo, ki nesporno spada med naloge, ki jih mora Vlada opravljati tudi v času tekočih poslov, kar nenazadnje smiselno izhaja tudi iz mnenj Službe Vlade za zakonodajo, ki jih je pripravljala v zvezi z vprašanjem katere naloge spadajo med tekoče posle.
Posebej opozarjamo tudi na nesprejemljivost dejstva, da so Vlada in resorna ministrstva zaustavila praktično vse aktivnosti in pogajanja tudi glede vsebin, ki niso neposredno povezana s plačnim sistemom in izvirajo iz predhodno sklenjenih dogovorov (npr. sprejemanje kadrovskih standardov in normativov), v katerih so zaveze Vlade vsebinsko in rokovno opredeljene. Glede na to, da imajo Vlada in njeni predstavniki še naprej pooblastila za opravljanje teh funkcij in za to tudi prejemajo polno plačilo, se nam zdi popolnoma nesprejemljivo, da nekaterih svojih nalog v tem času ne opravljajo. Poseben primer dvoličnosti je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, ki ob vsesplošnem vladnem bojkotu socialnega dialoga tik pred volitvami predlaga spremembo Kolektivne pogodbe za vzgojo in izobraževanje; s tem vlada potrjuje tezo, da se je pripravljena pogajati za spremembo kolektivne pogodbe predvsem takrat, ko je sama zainteresirana za njeno spremembo, s svojim ravnanjem pa kaže tudi na povsem neenakopravno in diskriminatorno obravnavo zaposlenih v javnem sektorju, kot doslej pa je očitno pristranska celo znotraj ožjega področja izobraževanja. 
Poleg tega opozarjamo na še en razkorak med besedami in dejanji predsednika Vlade v odstopu, ki je v mesecu marcu javno izjavljal, da pogajanj nima smisla nadaljevati, če pa bo treba kakšen pogovor tu in tam opraviti, "bomo pa verjetno za to odprti" (objava na https://www.24ur.com/novice/slovenija/jakob-pocivavsek-bi-se-pogajal-naprej-cerar-vztraja-pogajanj-s-sindikati-nima-smisla-nadaljevati.html). Očitno je, da so bile tudi to zgolj prazne besede, saj se vladna stran ni niti odzvala na pobudo za sestanek, na katerem bi sindikatom predstavila Sklepno informacijo o poteku pogajanj o razrešitvi stavkovnih zahtev reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, s katero se je Vlada seznanila na svoji seji dne 22.3.2018 in v kateri so nekatere netočnosti in pomanjkljivosti, na katere smo v koordinaciji že opozorili.
Zgoraj navedeno v povezavi z dejstvom, da Vlada ni izpolnila vseh svojih zavez iz dogovora s sindikati javnega sektorja iz decembra 2016, jasno kaže na to, da Vlada v odstopu ni kredibilen partner, s katerim bi bilo možno voditi konstruktiven dialog, volilno kampanjo kot predstavo za javnost za lastno korist pa postavlja pred svojo nalogo in odgovornost za vodenje države in pred svoje zaveze do delavcev za izboljšanje njihovega položaja. Glede na navedeno smo ocenili, da v tem trenutku stavkovne aktivnosti zoper tako nekredibilnega partnerja niso smiselne. Ocena o nekredibilnosti velja za Vlado v celoti oz. vsekakor tudi za koalicijski partnerici, ki sta ključno soodgovorni za propad pogajanj, zdaj pa sta se preračunljivo skrili za predsednikom »brez pooblastil«.
So pa zato sindikati v Koordinaciji sklenili, da bodo novo Vlado ne glede na njeno sestavo takoj po volitvah pozvali k pogajanjem s sindikati javnega sektorja, ki se morajo nadaljevati takoj in brez sklicevanja na 100 dni miru. Pričakujemo, da se bodo pogajanja nadaljevala od točke, na kateri so bila le-ta prekinjena z odstopom predsednika Vlade. V kolikor pripravljenosti na nadaljevanje pogajanj ne bo, bo Koordinacija stavkovnih odborov nadaljevala s stavkovnimi aktivnostmi, h katerim bo povabila tudi ostale sindikate iz Pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja in druge, ki bi bili v teh aktivnostih v korist javnih uslužbencev pripravljeni sodelovati.

Jakob Počivavšek,
Vodja Koordinacije stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja

nedelja, 20. maj 2018

3. okrogla miza z rektorskimi kandidati: Položaj žensk v akademskem svetu

Univerza v Mariboru, Univerzitetna galerija, 29. 5. 2018, 15:00

Sodelujejo:
doc. dr. Marina Tavčar Krajnc (moderatorka)
prof. dr. Zdravko Kačič
prof. dr. Žan Jan Oplotnik
prof. dr. Niko Samec
prof. dr. Jernej Turk

Uvodno predavanje:
red. prof. dr. Milica Antić Gaber (Univerza v Ljubljani)

nedelja, 13. maj 2018

Pregled predvolilnih programov političnih strank, 2018

Predvolilni programi večjih političnih strank: ukrepi na področju visokega šolstva in znanosti

VSS je pregledal programe političnih strank pred državnozborskimi volitvami 2018, ki jim predvolilne ankete kažejo zanesljiv vstop v DZ. V nadaljevanju navajamo ukrepe (brez ocen razmer in deklariranja smernic), ki jih stranke ponujajo na področjih visokega šolstva in znanosti. Pregled predlaganih ukrepov izkazuje poznavanje posebnosti področja ter interesne in ideološke usmeritve posameznih strank. Stranke smo razvrstili od leve proti desni.


Levica

Visoko in višje šolstvo
• Omejili bomo prikrite šolnine v obliki vpisnin, plačevanja za opravljanje izpitov ipd. Zagotovili bomo štipendije, subvencije, ustrezne bivalne razmere oz. druge oblike gmotne podpore vsem študentkam in študentom, ki potrebujejo pomoč pri zagotavljanju dostojnega življenja. V javnem visokem šolstvu bomo odpravili vse oblike šolnin in drugih oblik prenašanja finančnega bremena na študentke in študente.
• Definirali bomo javno službo na področju visokega šolstva in zagotovili, da bo javno financirana v polnem obsegu. Javno financiranje na vseh ravneh izobraževanja bo neodvisno od kriterijev, ki s kakovostjo poučevanja nimajo nikakršne zveze, kot so glavarine, prehodnost med letniki in zaposljivost diplomantov.
• Poskrbeli bomo, da država z ustreznimi razpisi zagotovi mesta in plačilo za vsa obvezna
pripravništva.
• Borili se bomo proti uvajanju korporativnega upravljanja na javnih univerzah ter za
demokratizacijo upravljanja univerz. Stremeli bomo k enakopravnemu sodelovanju vseh delavk in delavcev pri odločanju in si prizadevali za zmanjševanje pomena vloge upravnih služb v primerjavi s strokovnimi telesi.
• Prizadevali si bomo za zmanjšanje drobljenja znanstvenih področij. Spodbujali bomo holistične pristope, ki so orientirani problemsko in ne zgolj strogo disciplinarno, pri čemer ne bomo krnili avtonomnosti disciplinarnih polj.
• Ukinili bomo koncesije zasebnim visokošolskim zavodom, kjer primerljive študijske programe ponujajo že javni zavodi.
• Uvedli bomo ustreznejša merila za akreditacijo visokošolskih ustanov in programov in poskrbeli za natančnejše in doslednejše postopke pri ugotavljanju izpolnjevanja teh meril.

Znanost
• Uvedli bomo stabilno sistemsko financiranje javnih raziskovalnih organizacij.
• Javna sredstva za raziskave in razvoj bomo povečali na 0,75 % BDP do leta 2020 in na 1 % BDP do konca mandata. Povečanje sredstev bo v prvi fazi namenjeno predvsem vzpostavitvi institucionalnega financiranja ob ohranjanju ravni drugih oblik financiranja.
• Spodbujali bomo prost dostop do rezultatov javno financiranega raziskovanja, tako do baz podatkov kot do znanstvenih člankov, objavljenih na podlagi javno financiranih raziskav. Pri vseh oblikah komercializacije rezultatov javno financiranega znanstvenoraziskovalnega dela bomo zagotovili prost dostop za nekomercialno rabo.
• Zmanjšali bomo dominacijo kvantitativnih bibliometričnih kazalcev in povečali pomen notranjih znanstvenih načinov ocenjevanja znanstvenih dosežkov, javnega intelektualnega delovanja, popularizacije znanosti in skrbi za razvoj teoretskega dela ter terminologije v slovenskem jeziku pri vrednotenju dela raziskovalcev in pedagogov v znanosti.


SD

Visoko šolstvo
• Celostno bomo zakonsko uredili področje visokega šolstva.
• Opredelili bomo javno službo na področju visokega šolstva.
• Opredelili bomo vlogo in pomen slovenskega jezika v visokem šolstvu ter pogoje, pod katerimi bo dejavnost mogoča tudi v tujih jezikih.
• Univerze bomo raziskovalno krepili.
• Pospešili bomo dinamiko naraščanja sredstev za visoko šolstvo, da bi že leta 2025 dosegli financiranje v višini 1% BDP iz javnih sredstev.
• Uvajali bomo prožnejše oblike in poteke študija.
• Borili se bomo proti fiktivnim vpisom in zlorabam davkoplačevalskega denarja.
• Povečevali bomo kapacitete (predvsem enoposteljnih sob) v študentskih domovih.
• Sistemsko bomo podprli delo z nadarjenimi v visokem šolstvu.
• Spodbujali bomo NAKVIS, da bi za debirokratizacijo in krepitev svetovalne vloge še bolje zagotavljal kakovost visokošolskih programov.
• Krepili bomo avtonomijo univerz.
• Univerzam bomo omogočili ustanavljanje odcepljenih podjetij (spin off podjetja).
• Univerzam bomo olajšali spreminjanje študijskih programov.
• Zaposlenim na univerzah bomo omogočili boljšo povezljivost statusov pedagoga in raziskovalca.

Znanost
• Uvedli bomo evropsko primerljiv način financiranja raziskovalcev in raziskovalnih organizacij.
• Dvignili bomo višino javnih nacionalnih sredstev za raziskovanje na 1 % BDP do leta 2022.
• Z davčnimi ugodnostmi bomo spodbujali zasebna vlaganja v raziskave in razvoj, da bodo skupaj z javnimi dosegla 3 % BDP do leta 2022.
• Okrepili bomo nacionalno projektno financiranje ter ga neposredno povezali z izzivi in potrebami slovenskega razvoja.
• Uvedli bomo delno institucionalno financiranje javnih raziskovalnih organizacij.
• Omogočili bomo transfer znanja iz raziskovalnih organizacij h podjetjem s pomočjo odcepljenih podjetij, spodbujanjem inovacij in patentnih prijav.
• Spodbujali bomo sodelovanje med gospodarstvom in znanstveno skupnostjo s shemami medsebojnega prehajanja raziskovalcev in so-uporabe raziskovalne opreme.
• Povečali bomo število mladih raziskovalcev.
• Poenostavili bomo postopke vključevanja mladih slovenskih znanstvenikov, ki so se izobrazili v tujini, v delo univerz in raziskovalnih inštitutov.
• Prizadevali si bomo za evropsko primerljivo ceno raziskovalne ure.
• S sistemskimi ukrepi bomo spodbujali prehajanje raziskovalcev med gospodarstvom, raziskovalnim sektorjem in univerzam.


DeSUS
http://desus.si/program_stranke/ (veljavni program iz leta 2011)
• Smo proti podeljevanju koncesij zasebnim univerzam za iste programe,  ki  jih izvajajo državne univerze. Zasebne univerze morajo delovati tržno.
• Znotraj posamezne državne univerze in med univerzami je potrebno racionalizirati število programov.
• Bolonjski model študija mora zagotoviti dokončanje študija v treh oziroma petih letih, vključno z diplomo. Najdražja in nesprejemljiva je sedanja praksa podaljševanja študija - zaradi socialne varnosti študentov in možnosti študentskega dela, ki postaja pravilo in ne izjema. Študenti se morajo posvetiti izključno študiju in ne smejo biti obremenjeni s skrbjo za svoj socialni položaj. Socialno šibkim in uspešnim študentom bomo  zagotoviti štipendije, ostalim pa študijske kredite.
• Diplomantom bomo zagotoviti pripravništvo po končanem študiju. Zato bomo uvedli obvezno leto pripravništva in delodajalce oprostili dajatev.
• Večji del raziskovalnih projektov mora biti vezan na sofinanciranje gospodarstva.
• Zagotovili bomo bolj fleksibilno zaposlovanje na univerzah in večjo prehodnost med univerzo, inštituti in gospodarstvom.


SMC

Visoko šolstvo in znanost
• Vključitev strokovnjakov iz prakse v študijski proces na strokovnih programih (do 50%).
• Spodbuda najboljšim študentom s kadrovskimi štipendijami iz gospodarstva (izvzete iz skupnega dohodka gospodinjstva).
• Vključevanje visokošolskih in znanstvenih institucij v mednarodne projekte, oblikovanje skupnih študijskih programov ter izmenjave študentov in profesorjev.
• Nadaljnja podpora študentskim projektom z gospodarstvom in uveljavitev sheme mladih raziskovalcev za gospodarstvo.
• Podpora projektu digitalnih učbenikov in predavanj z namenom razvoja študija ter učenja na daljavo (tudi za starejše).
• Okrepitev mreže Nacionalnih kontaktnih točk in podpornega sistema za pomoč prijaviteljem na evropske projekte.
• Povečanje sredstev za raziskave in razvoj za prednostna področja razvoja.
• Kriterije uspešnega raziskovalnega dela uravnotežiti glede na potrebe znanosti, gospodarstva, države in družbe.
• Odprt dostop do raziskovalnih rezultatov, financiranih iz javnih sredstev.


LMŠ (Lista Marjana Šarca)

Znanost
• Ustvariti znanju, znanosti in inovacijam stabilno in stimulativno okolje.
• Zagotoviti transparentno in neodvisno financiranje znanosti.
• Vzpostaviti sodobno raziskovalno infrastrukturo.
• Vzpostaviti konkurenčne pogoje dela, ki so primerljivi z razvitimi državami, in ustaviti beg možganov.
• Vzpodbuditi raziskave in razvoj, ki prinašajo izdelke in storitve z visoko dodano vrednostjo, vključno z davčnimi olajšavami.
• Okrepiti spodbude za povezovanje izobraževanja in znanosti s potrebami gospodarstva in okolja.


NSi

Visoko šolstvo
• Izboljšali bomo zaposljivost visokošolskih diplomantov z večjim poudarkom in upoštevanjem družbenih potreb in trga dela tudi pri ponudbi oziroma razpisu študijskih programov in vpisnih mest.
• Spodbujali bomo regionalizacijo visokega šolstva s podporo dejavnostim posameznih regij in tamkajšnjega gospodarstva in negospodarstva.
• Izboljšati sistem upravljanja visokošolskih zavodov, predvsem z razmejitvijo akademskega od poslovnega upravljanja ter ustrezno sestavo upravnih odborov;
• Dvigniti učinkovitost visokega šolstva, izboljšati in poenostaviti sistem njegovega financiranja, kjer bi se upoštevali študijski dosežki študentov (dosežene kreditne točke v posameznem študijskem letu);
• Ukiniti programsko binarnost na prvi stopnji in jo »nadomestiti« z ustreznimi razlikami med akademskimi in strokovnimi študijskimi programi in posledično dati več pristojnosti in odgovornosti glede sprejemanja kandidatov za študij na visokošolske zavode.


SDS

Visoko šolstvo
• omogočili bomo ustanavljanje in financiranje visokošolskih kakovostnih programov, ki jih država v strategiji sprejme kot strateško potrebne z analizo potreb v državi,
• zagotovili izbirnost visokošolskih programov in odpravili ovire za nastajanje novih programov na javnih fakultetah pa tudi s podeljevanjem koncesij zasebnim fakultetam po jasnih in merljivih kriterijih,
• zagotovili dosledno uveljavljanje objektivno preverljivih standardov s pomočjo sistema akreditacij in evalvacij ter spodbujanjem odličnosti prek stimulativnega financiranja,
• uvedli sprejemni izpit na univerzi, tako da bo matura le del kriterijev za vpis na univerzo, izbira drugih kriterijev pa bo sodila v pristojnost visokošolskih ustanov,
• uvedli intervju v okviru sprejemnega izpita za nekatere fakultete (pedagoški programi),
• spodbudili fakultete, da strokovni izpit za učitelje umestijo v dodiplomski program,
spodbujali mednarodno izmenjavo dijakov, študentov, učiteljev - Erazmus za vse,
zagotovili sistematično vzpostavitev ter zagotavljanje povratnih informacij s strani alumnov in njihovih delodajalcev o potrebah in priložnostih za izpopolnjevanje obstoječih študijskih programov in njihovega izvajanja,
zmanjšali beg možganov, tudi z ustanovitvijo nove javne univerzepolitehnike,
vključili delodajalce pri evalviranju in izboljševanju srednješolskih strokovnih in visokošolskih programov.

Znanost
zagotovili bomo razvoj in izboljšanje kakovosti slovenske znanosti v svetovnem merilu,
zaščitili intelektualno lastnino z razširitvijo dejavnosti patentnega urada Slovenije s pravno pomočjo raziskovalcem - inovatorjem,
omogočili aktivno sodelovanje z JRO in Univerzami pri pisanju patentov, zaščiti intelektualne lastnine v Sloveniji in na tujem, tako da bomo omogočili financiranje začasnih skupin strokovnjakov z različnih področij za razvoj od izuma do prototipa ter raziskave trga,
uvedli možnost zaposlitve uveljavljenih tujih strokovnjakov in poenostavili postopke zaposlovanja z mednarodnimi razpisi ter prite

ponedeljek, 23. april 2018

2. okrogla miza z rektorskimi kandidati: Etika v visokem šolstvu

Univerza v Mariboru, Univerzitetna galerija, 8. 5. 2018, 15:00

Sodelujejo:
izr. prof. dr. Boris Vezjak (moderator)
prof. dr. Zdravko Kačič
prof. dr. Žan Jan Oplotnik
prof. dr. Niko Samec
prof. dr. Jernej Turk

Uvodno predavanje:
izr. prof. dr. Friderik Klampfer (Univerza v Mariboru)

ponedeljek, 16. april 2018

1. okrogla miza z rektorskimi kandidati: Mobing na delovnem mestu

Univerza v Mariboru, Univerzitetna galerija, 19. 4. 2018, 15:00

Sodelujejo:
doc. dr. Marina Tavčar Krajnc (moderatorka)
prof. dr. Zdravko Kačič
prof. dr. Žan Jan Oplotnik
prof. dr. Niko Samec
prof. dr. Jernej Turk

Uvodno predavanje:
doc. dr. Elizabeta Zirnstein (Univerza na Primorskem)

petek, 06. april 2018

Poziv sindikatom KSJS k sodelovanju



Po številnih razočaranih odzivih, ki so nam jih zaposleni na univerzah posredovali ob zastoju pogajanj, smo štirim sindikatom iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja naslovili naslednje pismo - v upanju, da bi bili sindikati sposobni preseči ozke interese in se povezati v enotnem prizadevanju za boljši položaj zaposlenih, a tudi za boljše materialne pogoje dela. Naša prizadevanja bodo še naprej uravnotežena: ob visoki gospodarski rasti morajo plače navzgor, obenem pa zahtevamo tudi boljše pogoje za študij in raziskovanje. Ne pristajamo na razmere, ko so nižje ravni izobraževanja financirane v celoti, univerze pa so v velikem delu prepuščene same sebi.
 
---
Visokošolski sindikat Slovenije
Trg OF 14
1000 Ljubljana


Poziv sindikatom iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja k sodelovanju


Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije
Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije
Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije
Policijski sindikat Slovenije


Spoštovane kolegice in kolegi,

V Visokošolskem sindikatu Slovenije (VSS) se ne želimo več udeleževati javnih polemik o odgovornosti za prekinitev pogajanj med vlado in sindikati javnega sektorja. Zaposleni in javnost imajo na razpolago vsa ključna dejstva, na podlagi katerih si lahko mnenje ustvarijo sami. Po našem prepričanju je za prodor ozko interesne, občasno že darvinistične tekmovalnosti med poklicnimi skupinami odgovorna predvsem vlada dr. Mira Cerarja, ki je nekaterim po njenem mnenju »močnim« skupinam, kot so zdravniki in policisti, oportunistično in nenačelno namenila nekatere neutemeljene privilegije. S tem je sprožila plaz, pred katerim se je predsednik vlade tik pred volitvami preračunljivo umaknil in "vroči kostanj" prepustil naslednji vladi. Nepoučenemu posamezniku, ki dogajanja ne spremlja, a je spričo gospodarske rasti pričakoval izboljšanje svojega materialnega položaja, bi se lahko zdelo, da sindikati zanj niso naredili ničesar. Glede na trenutni rezultat bi imel v veliki meri prav.

V VSS na enotni plačni sistem ne prisegamo zato, ker bi se nam trenutna ureditev zdela idealna. V enotnem sistemu, ki ga je vlada začela nepremišljeno rušiti, smo ves čas videli predvsem oporo za enotno nastopanje zaposlenih v javnem sektorju in mehanizem, ki spodbuja k solidarnosti. Poleg tega smo izhajali iz načelnega prepričanja, da morajo med plačami javnih uslužbencev vladati smiselna razmerja. Kompromisni predlog naše koordinacije, ki ga je vlada tako rekoč sprejela in ga odslej razumemo kot absolutni minimum, bi pomenil zvišanje vseh plač (razen zdravniških) za 2-3 plačne razrede (8-12%). Pri tem bi se plače visokošolskih učiteljev, ki jim kolektivna pogodba zagotavlja enake plače kot zdravnikom specialistom, zvišale nekoliko bolj, za 3 PR. Res je sicer, da so si zdravniki izborili zvišanje za povprečno 5 PR, vendar samo teoretično, saj še vedno velja omejitev najvišje plače na 57. plačni razred. Pri tej omejitvi bomo v sedanjih razmerah vztrajali.

Ker so zdravniški privilegiji porušili razmerja v celotnem sistemu, želimo najmanj za 2 plačna razreda izboljšati tudi plače v drugih skupinah, na univerzah zlasti v skupini J (tehnični in administrativni delavci).

Pri učiteljih v osnovni in srednji šoli smo na lastno pobudo predlagali dodaten plačni razred za razredništvo. To je bilo mišljeno kot koncesija SVIZ-u, saj smo iskreno želeli priti do dogovora z vlado. Nasprotovali pa smo dodatnemu zviševanju plač učitelja svetovalca in svetnika, saj ne vidimo razloga, da bi npr. učitelj tujega jezika v osnovni šoli še bolj kot zdaj prehiteval lektorja, ki na univerzi izobražuje učitelje tujih jezikov, ali pa asistenta medicine s specializacijo, ki izobražuje zdravnike in bi lahko bil kot zdravnik že ta hip 16 plačnih razredov višje.

V trenutnem položaju, ko smo realno dosegli le manjši dvig plač zaposlenih do 26. plačnega razreda, pogajanja pa so zastala, se nam zdi nujno, da skušamo tudi med sindikati obnoviti enotnost, ki nam je v preteklosti pomagala omejevati samovoljo strankarske politike. Sogovornik sindikatov je Vlada RS ne glede na strankarsko sestavo; v razmerah, ko so lokalne politične elite vedno bolj marionete v rokah globalnega kapitala, se nam zdi pogubno razmišljanje, da je odstop nekega predsednika vlade usoden dogodek, ob katerem se je treba nemo sesesti in sprijaznjeno čakati na novega vladarja. Vsaj v VSS so odzivi članstva povsem drugačni: članstvo je ogorčeno nad mislijo, da bi nas predsednik vlade s poceni predvolilno potezo "zamrznil" za tri mesece in nato še za 100 dni "miru", ki jih bo zahtevala naslednja vlada. Predvolilna poteza predsednika vlade se zdi prepričljiva in načelna zgolj zato, ker jo sindikati s svojimi rivalstvi potrjujejo. Če bi bili sposobni ta rivalstva za hip preseči, bi se odstop v trenutku razblinil v to, kar je: slepilni manever. Predpogoj za skupen nastop pa je argumentirana razprava, v kateri bi si izmenjali mnenja o stališčih, ki so imela doslej zelo pavšalno obliko (npr. "učitelji za 500 evrov zaostajajo za javno upravo", "poklic policista je odgovornejši od vojakovega" ipd.). Tovrstne zahteve bi učinkovale veliko bolj prepričljivo, če bi jih bili sposobni utemeljiti s konkretnimi primerjavami in predlagati popravke pri čisto določenih primerljivih delovnih mestih. Prepričani smo, da bi ob takem pristopu med sindikati prevladala racionalnost in bi bili sposobni v strpnem dialogu ustvariti predlog s prepričljivo večinsko podporo. Če skupnega predloga zaradi ozkih interesov ne bomo sposobni oblikovati, bodo napetosti med sindikati ostale, delavci pa bodo razočarani in prikrajšani.

Poleg tega vaši konfederaciji in vsem sindikatom javnega sektorja predlagamo, da več pozornosti posvetimo naši odgovornosti do uporabnikov in se dosledno zavzamemo za proračunsko financiranje plačnih dvigov. Menimo, da bi morali enako pozornost kot plačam posvetiti tudi drugim pogojem dela, ki vplivajo na kvaliteto storitev, in se skupaj zoperstaviti prelaganju stroškov na uporabnike. Prav v času, ko se bodo strankarske elite obredno menjavale, bi morali ljudem jasno pokazati, da se sindikati morda še edini organizirano zoperstavljamo plenilski politiki, ki ji potrebe ljudi predstavljajo nepotreben strošek. 

Če tega konceptualnega obrata ne bomo zmogli, nas bodo ljudje upravičeno in še v večji meri dojemali kot interesne združbe, ki jih druži zgolj grob materialistični interes.

V pričakovanju novih pobud za sodelovanje vas lepo pozdravljamo,


Ljubljana - Maribor - Koper, 6. 4. 2018


za stavkovni odbor Visokošolskega sindikata Slovenije
prof. dr. Marko Marinčič, prof. dr. Marija Javornik Krečič, doc. dr. Gorazd Kovačič in doc. dr. Elizabeta Zirnstein

petek, 23. marec 2018

Sporočilo zaposlenim na univerzah o plačnih pogajanjih


Spoštovane kolegice in kolegi, zaposleni na univerzah,
v imenu Visokošolskega sindikata Slovenije se vam zahvaljujemo za številčno udeležbo v stavki in na stavkovnem shodu javnega sektorja 24. 1. 2018. Zaposleni v visokem šolstvu smo prispevali veliko udeležencev in močno sporočilo, pomembna je bila tudi podpora rektorjev vseh treh javnih univerz in številnih dekanov.
Stavki so sledila pogajanja z vlado o stavkovnih zahtevah po odpravi varčevalnih ukrepov in anomalij v javnem plačnem sistemu, zlasti tistih, ki so nastale z nesorazmernim dvigom zdravniških plač. Z vladno stranjo smo se že na začetku dogovorili, da javnosti ne bomo obveščali o podrobnostih pogajanj, dokler bodo ta potekala, zato vas doslej nismo informirali o njih. Zdaj je vlada po odstopu sporočila, da se ne bo več pogajala, zato nas ta konstruktivna zaveza ne obvezuje več. Povedati pa je treba tudi, kakšna so bila razmerja med sindikati in kje se je zalomilo.
Pogajanja so sprva napredovala zelo počasi in minister Koprivnikar je dvig plač ponujal le visokošolskim pedagogom, raziskovalcem in še nekaterim manjšim poklicnim skupinam v drugih delih javnega sektorja. Tak predlog ni imel možnosti, da dobi sindikalno večino; poleg tega je šlo za simbolične dvige. Potem ko je vodenje vladne skupine prevzela Lilijana Kozlovič, smo dosegli razširitev nabora delovnih mest in v ponedeljek, 12. 3. je vladna stran dala ponudbo, ki je bila bistveno izdatnejša in bi poleg tega nekaj prinesla vsem:
- delovna mesta z izhodiščnim plačnim razredom (PR) pod minimalno plačo in tista do 26. izhodiščnega PR, ki lani niso dobila nobenega zvišanja, bi dobila 2 PR;
- ostala delovna mesta do 26. izhodiščnega PR bi dobila 1 PR, kar pomeni da bi vsi do 26. izhodiščnega PR lani in letos skupaj pridobili 2 ali 3 PR, nekateri celo več;
- vsa delovna mesta nad 26. izhodiščnim PR v VI. in VII. tarifnem razredu (TR) bi dobila 2 PR; to pomeni, da bi administrativni in tehnični delavci iz skupine J z višjo ali univerzitetno izobrazbo pridobili 2 PR;
- delovna mesta v VIII. in IX TR, za katera je vlada že aprila lani priznala, da so primerljiva z zdravniki, bi dobila 3 PR; to vključuje visokošolske učitelje in večino visokošolskih sodelavcev, vprašanje tistih v VII/2 TR pa je bilo še odprto; enako bi se dvignile plače raziskovalcev;
- vladna stran je pristala na našo zahtevo, da bi delodajalcem dodatno financirala plačne dvige, kar bi finančno okrepilo fakultete in tudi raziskovalce.
Delno odprta so bila še vprašanja postopnosti plačnih dvigov, nekajletnega podaljšanja nekaterih splošnih varčevalnih ukrepov, kot so zamiki napredovanj in delovne uspešnosti, ter formule usklajevanja plač z rastjo produktivnosti od leta 2020 dalje. Stavkovno zahtevo po splošnem zvišanju vrednosti PR za 8 % smo v pogajanjih zamenjali za formulo eskalacije, in sicer zato, da smo lahko dosegli zvišanje izhodiščnih PR tudi za skupino J in ostale poklicne skupine na sredini in v spodnjem delu plačne lestvice. S tem bi se popravila porušena razmerja do zdravnikov, direktorjev, ravnateljev, pa tudi podsekretarjev, ki so s svojim (pre)velikim številom vzrok za povprečno plačno odstopanje javne uprave.
Na pogajanjih v ponedeljek, 12. 3., smo okvirno sprejeli vladni predlog. Kje se je zapletlo?
Zapletlo se je pri tem, da naša pogajalska skupina (ne samo VSS, temveč celotna »Počivavškova« skupina) ni pristala na to, da bi učitelji v OŠ in SŠ v skladu z nepremišljeno vladno ponudbo 12. 3. pridobili 2 do 4 PR, medtem ko bi vsi ostali v javnem sektorju v VII. TR pridobili samo 2 PR. Tako odstopanje smo razumeli kot načelni problem, kot še en privilegij neki poklicni skupini, ki ruši razmerja znotraj enotnega plačnega sistema. Temeljni razlog za našo stavko je bil ta, da je vlada pred dobrim letom porušila plačna razmerja s privilegijem zdravnikom in zatem še direktorjem in ravnateljem. Zdaj je hotela napako ponoviti še pri učiteljih. Ti bi že po našem predlogu, ki smo ga z vlado uskladili 12. 3., pridobili 2 PR in še dodatno, za 1 PR višje uvrščeno delovno mesto razrednika, torej skoraj vse, kar je zahteval SVIZ. Toda SVIZ je hotel za učiteljstvo še več, medtem ko za ostale poklice ni zahteval ničesar (razen za 200 evrov višjega regresa za tiste pod minimalno plačo). Ko je med zadnjimi pogajanji 12. 3. vladna stran priznala, da je SVIZu na sočasnih pogajanjih ponudila 3 PR za višja naziva učiteljskega delovnega mesta, smo ostali, tudi dva sindikata iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja, ta privilegij blokirali. Ga. Kozlovič je umaknila ta del ponudbe SVIZu, ta pa je izglasoval ponovitev stavke in nato po besedah premierja Cerarja zahteval še več, in sicer celo višje plače za učitelje, kot jih imajo univerzitetni profesorji in zdravniki. SVIZ je Cerarjevo trditev sicer zanikal, a v vladnem zapisniku o pogajanjih piše, da je ves čas in tudi še v zadnjem krogu pogajanj 12. 3. zahteval določbo, ki bi mu omogočila kasnejše zahteve po dodatnih plačnih dvigih. V vsakem primeru je dejstvo, da je bil cilj SVIZove druge stavke zgolj ta, da učitelji dobijo več od ostalih.
Zdaj, ko je SVIZ z nesorazmernimi zahtevami prispeval svoj delež k padcu vlade in propadu sindikalnih dosežkov, je potrebno povedati ključna dejstva o njegovi stavki. Ta je bila po svoji vsebini poklicna stavka učiteljstva, ostalih poklicnih skupin sploh ni bilo na njeni agendi. Govorjenje v imenu »vseh zaposlenih od vrtcev do univerz« in o »strokovnih delavcih« je bilo zavajanje. SVIZa nista zanimala zvišanje plač v skupini J in dodatno vladno financiranje delodajalcev, saj je MIZŠ že pred uradno napovedjo njegove stavke rezerviralo denar za zvišanje plačne mase učiteljev. S svojim ekskluzivizmom je SVIZ povzročil celo prestop dveh zdravstvenih sindikatov iz njegove konfederacije v našo pogajalsko skupino. O sindikatu NSDLU, ki je podprl SVIZ-ovo stavko, ni pa z izjemo dveh fakultetnih enot hotel podpreti naše, čeprav v njem prevladujejo člani iz skupine J, ni vredno izgubljati besed.
Po odstopu premierja smo pozvali vlado k nadaljevanju pogajanj, ki so bila tik pred koncem. Odhajajoča vladna ekipa mora prevzeti odgovornost za napetosti v javnem sektorju, ki jih je povzročila z nesorazmernimi dvigi plač zdravnikov, direktorjev in ravnateljev, in urediti razmere in razmerja. Vlada je naš poziv zaenkrat zavrnila. Pretvarja se, da lahko na naslednjo preloži problem plačnih nesorazmerij med privilegiranimi poklici in ostalimi, ki ga je sama povzročila kar trikrat. Upa, da z odstopom predsednika vlade to ne bo postalo predvolilna tema. Upa, da se 160.000 javnih uslužbencev ne bo uprlo njenemu sprenevedanju in koristoljubnemu političnemu manevriranju.
Koordinacija stavkovnih odborov, v kateri je večina sindikatov javnega sektorja, ki pokrivajo vse dejavnosti, je 19. 3. vladi postavila ultimat: ali naj se odloči za vrnitev na pogajanja, ali pa bomo morali stopnjevati sindikalne aktivnosti.
Konkretnih odločitev o njih ta hip še ni in vas bomo o njih obvestili kmalu. Vsekakor bo ponovno potrebna vaša čim bolj množična udeležba. Obraniti bomo morali izpogajano, pri tem pa se ne bomo mogli ozirati na izgovore te vlade, ki se odgovornosti izmika s sklicevanjem na »tekoče posle«, ali prihodnje, ki bo hotela imeti 100 dni miru. Računamo na vas!

Stavkovni odbor Visokošolskega sindikata Slovenije, 23. 3. 2018



Poziv vladi k uskladitvi stavkovnega sporazuma

Vlada je Koordinaciji stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja (v nadaljevanju: KSO) sporočila, da bi bilo neodgovorno, da bi zadnji dan, ko je še imela polna pooblastila, sklepala dogovore s sindikati javnega sektorja. Iz sporočil Vlade in njenih izjav za javnost je tudi razbrati, da pogajanj v času opravljanja tekočih poslov ne more nadaljevati. V KSO smo prepričani, da ni nikakršne pravne ovire za to, da ne bi Vlada tudi v času opravljanja tekočih poslov nadaljevala pogajanj s sindikati javnega sektorja. Temu stališču pritrjujejo vsa mnenja, stališča in komentarji, ki smo jih doslej proučili. Nikakršnega dvoma pa ni glede tega, da je Vlada poleg polnih pooblastil izgubila tudi pogum, da se sestane s sindikati javnega sektorja in jim predstavi svoja stališča v razmerju do pogajanj z njimi. V tem trenutku je po našem prepričanju povsem jasno, da odločitev o (ne)nadaljevanju pogajanj ni pravno, temveč povsem politično vprašanje in gre torej za politično odločitev o tem, da se pogajanja ne nadaljujejo. Za to odločitvijo je izključno preračunljiv premislek o tem, koliko političnih točk lahko nadaljevanje pogajanj prinese ali odnese na prihajajočih državnozborskih volitvah.

Situacija, v kateri se Vlada pogaja s sindikati javnega sektorja v času opravljanja tekočih poslov se sicer ne pojavlja prvič. Leta 2014 so se sindikati javnega sektorja več kot dva meseca intenzivno pogajali z Vlado po odstopu takratne predsednice Vlade Alenke Bratušek in uskladili besedilo dogovora, ki je bil v tistem trenutku po presoji udeleženih potreben za zagotovitev javnofinančne stabilnosti države. Javni uslužbenci so takrat pristali na podaljšanje varčevalnih ukrepov in s tem na zamrznitev številnih pravic. Pogajanja je na vladni strani tedaj vodil takratni minister Gregor Virant, dokončni dogovor, ki v bistvenem ni odstopal od usklajenega z Vlado, ki je opravljala tekoče posle, pa je nato sprejela Vlada Mira Cerarja. Danes, ko bi se morala nadaljevati pogajanja o realizaciji sprejetih zavez s strani te Vlade in katerih rezultat bi moral biti vsaj delna vrnitev pravic javnih uslužbencev na raven pred znižanjem in odprava nesorazmerij, ki jih je s sklepanjem ločenih dogovorov povzročila taista Vlada, pa je slednja presodila,  da bi takšna pogajanja presegla pooblastila Vlade v odstopu. Nauk zgodbe torej je: ko je treba pravice zniževati, so pogajanja s sindikati stvar tekočih poslov, ko bi jih bilo potrebno zviševati, pa pogajanja presegajo pooblastila Vlade, ki opravlja tekoče posle!

Dejstvo je, da bi se realizacija dogovorjenega v vsakem primeru začela najprej s 1.9.2018 in da torej odstop predsednika Vlade ni spremenil popolnoma ničesar v smislu posledic dogovora, ki bi začele učinkovati v mandatu prihodnje Vlade. V luči vsega navedenega pa v KSO pozivamo Vlado, da tako kot leta 2014 nadaljuje začeta pogajanja in jih pripelje do točke usklajenosti na ravni pogajalskih skupin, odločitev o sprejemu ali zavrnitvi usklajenega dogovora pa prepusti v odločanje prihodnji Vladi. S tem bi Vlada prevzela svojo odgovornost za realizacijo dogovora iz leta 2016 in za zaključek pogajanj, hkrati pa dala novi Vladi možnost, da bo lahko usmerjena v prihodnje izzive, s tem ko bo lahko nemudoma odvrgla breme velike večine nerešenih zavez do sindikatov javnega sektorja in si s tem zagotovila miren začetek novega mandata s stotimi dnevi miru, ki ga sicer ne bo.

Ob tem v KSO opozarjamo tudi na Sklepno informacijo o poteku pogajanj o razrešitvi stavkovnih zahtev reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, s katero se je dne 21.3.2018 seznanila Vlada. Nekatere navedbe v tem dokumentu, vsaj kar se tiče KSO, ne držijo. Posebej izpostavljamo navedbo, da naj bi sindikati menili, da je samoumevno, da se omejitve glede povračila stroškov, odpravnine ob upokojitvi itn. odpravijo, kar ne drži, smo pa med ukrepi, ki bi po našem mnenju terjali prioritetno odpravo izpostavili 8% znižanje vrednosti plačnih razredov po ZUJF. Prav v zvezi s tem pa je Vladna stran predlagala, da bi bil namesto odprave tega ukrepa možen dogovor o usklajevanju vrednosti plačnih razredov, na kar je KSO načelno pristala, vendar do konkretnega predloga s strani Vlade in posledično tudi do pogajanj v zvezi s tem ni prišlo. Ne drži niti trditev, da bi KSO vztrajala na tem, da se usklajevanje izvede že v letu 2018, temveč smo na pogajanjih dne 12.3.2018 izrecno dopustili možnost, da bi se uskladitev prvič izvedla v letu 2020, seveda pod pogojem dogovora o ustrezni formuli.

Sicer pa Informacija na eni strani demantira nekatere izjave predsednika Vlade, dane v tem tednu o višini zahtev sindikatov javnega sektorja, po drugi strani pa iz Informacije jasno izhaja prav to, na kar smo v KSO že večkrat javno opozoril: da je bilo med  KSO, Sindikatom zdravstva in socialnega varstva Slovenije, Sindikatom delavcev v zdravstveni negi in Vlado doseženo soglasje o praktično vseh bistvenih elementih dogovora in je prav zato popolnoma nerazumljivo in nesprejemljivo, da so bila pogajanja z odstopom predsednika Vlade prekinjena, vsi javni uslužbenci pa so tako talci dejstva, ki prav tako izhaja iz Informacije, da Vlada s SVIZ in policijskima sindikatoma ni dosegla dogovora. Povsem jasno je, da sindikati v KSO v katerih koli nadaljnjih pogajanjih na manj od tega, kar je bilo usklajeno v tokratnih pogajanjih ne bomo pristali.

Vlado smo že in jo tokrat ponovno pozivamo k nadaljevanju pogajanj in uskladitvi dogovora na ravni pogajalskih skupin in s tem tudi k zagotovitvi socialnega miru v zvezi z nerešenimi stavkovnimi zahtevami. V kolikor ne bo odziva na ta poziv, za sprejem katerega ponovno poudarjamo ni popolnoma nikakršnih pravnih zadržkov, smo v KSO sklenili, da  v roke delavcev predamo odločitev o stavkovnih aktivnostih, ki utegnejo v primeru statusa quo potekati v času te, prihodnje ali obeh Vlad. V zvezi s tem poudarjamo tudi to, da nikakor ne pristajamo na (samo)omejevanje sindikalnega delovanja v času, ko Vlada opravlja tekoče posle, na kar namiguje Služba Vlade za zakonodajo v svojem škandaloznem mnenju, ki kaže tudi na popolno nepoznavanje vsebin, o katerih potekajo pogajanj med Vlado in sindikati javnega sektorja.

Koordinacija stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja, 23.3.2018