torek, 16. oktober 2018

Napoved stavke v javnem sektorju 4. 12. 2018

KOORDINACIJA STAVKOVNIH ODBOROV SINDIKATOV JAVNEGA SEKTORJA

Datum: 15.10.2018

IZJAVA ZA JAVNOST

Po odstopu predsednika Vlade, s čimer je ta marca letos preprečil sklenitev dogovora med Vlado in sindikati javnega sektorja, je Koordinacija stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja (v nadaljevanju: Koordinacija) napovedala, da novi vladi ne bo dala 100 dni miru, da pa ji bo dala razumen rok za seznanitev s stanjem pogajanj ter oblikovanje izhodišč za pogajanja, hkrati pa je poudarila, da se morajo pogajanja nadaljevati s točke, na kateri so bila prekinjena.
Na dan 13. 10. 2018 je minil en mesec od imenovanja nove Vlade, kar je po mnenju Koordinacije dovolj dolgo obdobje, v katerem bi Vlada morala začeti pogajanja s sindikati javnega sektorja. Začetek pogajanj do konca tega obdobja je napovedal tudi sam minister za javno upravo na prvem sestanku s predstavniki stavkovnih odborov, dne 19.9.2018. Kljub temu Vlada do današnjega dne še ni sprejela niti izhodišč za pogajanja o razreševanju stavkovnih zahtev sindikatov javnega sektorja, kar v Koordinaciji ocenjujemo kot nesprejemljivo zavlačevanje z začetkom pogajanj, ki kaže na to, da vladni predstavniki z zatrjevanjem, da je razrešitev stavkovnih zahtev prioriteta te Vlade, niso mislili resno.
Koordinacija stavkovnih odborov je zato v ponedeljek, 15.10.2018, sprejela sklep o začetku priprav na splošno stavko javnega sektorja s protestnim shodom, ki se bo začela v torek, 4.12.2018. Stavki se utegnejo pridružiti tudi nekateri sindikati, ki v stavki 24.1.2018 niso sodelovali, so pa podprli vse stavkovne zahteve.
V Koordinaciji smo že večkrat poudarili, da je bila po naši oceni usklajena velika večina vsebin, na katere so se nanašale stavkovne zahteve sindikatov javnega sektorja. Pomemben doprinos k uskladitvi nekaterih rešitev je tedaj podal vrh koalicije, ki so ga sestavljale tri od petih strank, ki sestavljajo tudi obstoječo koalicijo. Sindikati v Koordinaciji zahtevamo, da se tiste vsebinske rešitve, ki so bile usklajene, ne odpirajo ponovno, je pa ostalo odprtih nekaj vsebinskih točk, za katere pričakujemo, da se bodo pogajanja o njih nadaljevala in uskladile rešitve, ki bodo sprejemljive za obe strani. Kot eno pomembnejših točk izpostavljamo dogovor o načinu odprave 8% znižanja vrednosti plačnih razredov, glede česar je bilo marca 2018 doseženo načelno soglasje o oblikovanju formule za usklajevanje vrednosti plačnih razredov, ki bi v določenem obdobju nadomestila omenjeno znižanje.
Podpiramo tudi vladni predlog za povišanje uvrstitev dveh nazivov na delovnem mestu učitelja za dodaten plačni razred iz marca 2018, a hkrati zahtevamo, da se istočasno identificira in v enaki višini poviša tudi uvrstitve vseh drugih primerljivih delovnih mest in nazivov v vseh drugih dejavnostih javnega sektorja. Vsakršen drugačen pristop bi pomenil nadaljnje rušenje enotnega plačnega sistema, takšno ravnanje pa bi bilo v nasprotju s prvo stavkovno zahtevo sindikatov Koordinacije, s katero je zahtevala in še vedno zahteva ohranitev enotnega plačnega sistema.
V Koordinaciji zato zahtevamo, da vladna pogajalska skupina s polnim mandatom nemudoma nadaljuje pogajanja za razreševanje stavkovnih zahtev. Ker se vladna stran do danes kljub večkratnim pozivom ni bila pripravljena sestati in s Koordinacijo obravnavati ter natančno identificirati vsebinskih točk, na katerih so bila pogajanja marca 2018 prekinjena, je Koordinacija pripravila predlog sporazuma o razreševanju stavkovnih zahtev, ki ga bo na prvem sklicu pogajanj predstavila Vladi. Stavka z začetkom 4.12.2018 bo izvedena, v kolikor do tega datuma ne bo podpisan sporazum o razreševanju stavkovnih zahtev. S konkretnejšimi informacijami o trajanju in samem načinu izvedbe splošne stavke javnega sektorja bo Koordinacija obvestila javnost naknadno, upoštevaje pogajalska izhodišča, ki jih bo sprejela Vlada in potek pogajanj v naslednjih dneh oziroma tednih.

Jakob Počivavšek
Vodja Koordinacije stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja


petek, 12. oktober 2018

Poziv k razrešitvi člana Sveta Nakvis iz vrst sindikatov

VISOKOŠOLSKI SINDIKAT SLOVENIJE

NACIONALNA AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE
ZA KAKOVOST V VISOKEM ŠOLSTVU
SLOVENSKA CESTA 9
1000 LJUBLJANA

Datum: 12.10.2018

ZADEVA: POZIV K RAZREŠITVI ČLANA SVETA NAKVIS, PREDSTAVNIKA REPREZENTATIVNIH SINDIKATOV VISOKEGA ŠOLSTVA

Spoštovani,
Visokošolski sindikat Slovenije (VSS) podaja zahtevo za razrešitev dr. Bruna Završnika iz Sveta NAKVISA. Pri tem se opiramo na vaš dopis z dne 11.10.2018, v katerem ste zapisali »Dokument za napovedane sestanke je bil 1. 10. 2018 poslan vsem zgoraj navedenim deležnikom. Poslan je bil sindikatu SVIZ, ki je tudi imenoval člana Sveta NAKVIS. Pomotoma pa dokument takrat ni bil posredovan tudi na VSS, za kar se iskreno opravičujemo.«

Očitno je, da je prišlo junija 2016 ob imenovanju omenjenega člana Sveta NAKVISA kot predstavnika reprezentativnih sindikatov v visokem šolstvu do vrste nezakonitih ravnanj, zaradi česar bomo, upoštevaje dokumentacijo, ki nam jo boste posredovali, razmislili tudi o podaji morebitnih kazenskih ovadb zaradi opuščanja dolžne skrbnosti ter zaradi omogočanja nezakonito pridobljene osebne koristi za sebe oziroma za drugo osebo zoper odgovorne osebe.

Tako kot ste tokrat VSS, ki je od dne 24.3.2016 dalje reprezentativen sindikat za dejavnost visokega šolstva, »pomotoma« pozabili poslati vabilo na sestanke glede novega predloga minimalnih kriterijev za izvolitve v nazive visokošolskih pedagoških delavcev, torej glede materije, ki usodno vpliva na položaj naših članic in članov, tako ste leta 2016 »pozabili« pozvati VSS k dogovoru o imenovanju predstavnika reprezentativnih sindikatov v visokem šolstvu v Svet NAKVIS. S tem nam je bila odvzeta možnost sodelovanja v postopku imenovanja člana Sveta NAKVIS.

Poleg tega lahko iz vašega dopisa celo sklepamo, da je zgoraj omenjenega predstavnika sindikatov imenoval celo en sam sindikat, t.j. SVIZ, kar bi pomenilo, da ste izključili tudi preostale sindikate, ki imajo reprezentativnost za visoko šolstvo oziroma širšo reprezentativnost za področje izobraževanja, med njimi VIR ter NSDLU. Zakon o visokem šolstvu v 51.h členu  namreč določa, podobno kot v drugih področnih zakonih, kjer imajo sindikati predstavnika v različnih organih, da »enega člana imenujejo reprezentativni sindikati na področju visokega šolstva po dogovoru.« Dogovor je konstitutiven element imenovanja predstavnika sindikatov, NAKVIS ne more priznati zakonitosti imenovanju osebe brez dogovora vseh sindikatov s potrebno reprezentativnostjo. Kaj bi storili, če bi štirje sindikati imenovali vsak svojega predstavnika? SVIZ nima zakonskega pooblastila, da sam imenuje predstavnika v Svet NAKVISA, in to bi NAKVISU moralo biti znano.

Zato zahtevamo, da nam na podlagi ZDIJZ nemudoma posredujete kopijo vse dokumentacije, povezane z imenovanjem dr. Bruna Završnika v Svet NAKVISA. Posredujte nam tudi morebitno izjavo o izpolnjevanju pogojev v Svet NAKVIS, ki jo je podpisala omenjena oseba.

Poleg kršitve določbe o imenovanju člana v Svet NAKVIS s strani reprezentativnih sindikatov za področje visokega šolstva (in to ni samo SVIZ!) je bila očitna nezakonitost pri imenovanju dr. Bruna Završnika v Svet NAKVISA tudi v tem, da dr. Bruno Završnik ob »imenovanju« ni izpolnjeval »minimalnih« zakonskih pogojev za imenovanje v Svet NAKVISA. VSS razpolaga z informacijo in dokumentacijo, da je bil dr. Završnik dne 7.5.2015 izvoljen za člana Senata Ekonomsko poslovne fakultete Univerze v Mariboru, to funkcijo pa je zasedal vse do letošnjega leta, ko je odstopil s funkcije člana omenjenega senata. Sedmi odstavek 51.h člena Zakona o visokem šolstvu izrecno določa, da za člana Sveta NAKVIS ne morejo biti imenovani člani senatov univerz in njihovih članic. Navedeno pomeni, da je bilo imenovanje dr. Završnika za člana Sveta NAKVIS-a izrecno v nasprotju s citiranim odstavkom 51.h člena Zakona o visokem šolstvu. Ob tem opozarjamo še na drugi odstavek citiranega člena, ki nalaga, da člani Sveta agencije pri izvajanju nalog in sprejemanju odločitev upoštevajo načela preprečevanja konflikta interesov in načela nepristranskosti ter v ta namen podpišejo posebno izjavo, s katero se zavežejo k spoštovanju načel, določenih v tem členu.

Ker menimo, da je treba zagotoviti zakonito in legitimno predstavljanje interesov zaposlenih v visokem šolstvu v Svetu NAKVIS-a preko predstavnika reprezentativnih sindikatov v visokem šolstvu v omenjenem organu, pozivamo Svet NAKVIS-a, da čim prej:
- razreši dr. Završnika s funkcije člana Sveta NAKVIS-a in
- na podlagi devetega odstavka 51.h člena Zakona o visokem šolstvu pozove reprezentativne sindikate v visokem šolstvu, da sklenejo dogovor in po dogovoru imenujejo svojega novega predstavnika v Svet NAKVIS-a. 

Pričakujemo, da boste sledili temu pozivu in čim prej sprejeli ustrezne odločitve.
Lep pozdrav.

za predsedstvo Visokošolskega sindikata Slovenije
dr. Marko Marinčič, predsednik

sreda, 10. oktober 2018

Nakvisov predlog novih Minimalnih standardov, 2018

Agencija Nakvis je sredi leta 2018 pripravila osnutek nerazumno zaostrenih novih Minimalnih standardov za izvolitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev. Njihov glavni učinek bi bilo zdesetkanje vrst kandidatov za naziva izredni in redni profesor. Rektorska konferenca ga je na svoji junijski seji zavrnila, nato je Nakvis poskušal ustvariti vtis usklajevanj z deležniki z organiziranjem zaprtega posveta o osnutku. VSS ga je 10. 10. 2018 pozval k umiku osnutka in odpovedi posveta in o tajnem dokumentu obvestil članstvo in javnost. Napovedali smo, da bomo članstvo sindikata pozvali k množični udeležbi na posvetu, če ne bo preklican skupaj z osnutkom Minimalnih standardov.


Nakvis nam je naslednji dan odgovoril in nas vabil k sodelovanju ter se skliceval na kooperativnost člana sveta agencije, ki ga je imenoval sindikat SVIZ. V odgovor smo 12. 10. 2018 pozvali Svet Nakvisa k razrešitvi tega člana, saj je imel v času imenovanja funkcijo, s katero se članstvo v Svetu Nakvisa po zakonu izključuje, VSS kot reprezentativni sindikat pa je bil takrat izločen iz postopkov. Zatem je Nakvis posvet odpovedal, deležnike pa povabil k podaji pripomb k spornemu osnutku, s čimer bi priznali njegovo legitimnost kot primernega izhodišča. Z drugimi deležniki smo se dogovorili za ponovno popolno zavrnitev osnutka. Na naš poziv k razrešitvi člana Sveta Nakvis iz vrst sindikatov je Nakvis odgovoril, da je to pristojnost sindikatov.

Direktor Nakvis je medtem začel promovirati idejo o zaostritvi meril za izvajanje doktorskega študija, s katero bi med drugim bil pogoj za nosilstvo predmetov vodenje raziskovalnega projekta v zadnjih 5 letih. To bi opustošilo nekatere študijske programe na največjih univerzah, saj je pridobivanje projektov zaradi politike in podhranjenosti ARRS zelo oteženo.

Povezava na dokumente je tule.
Peticija s pozivom Nakvisu, naj umakne sporni dokument, je tule.


Poziv Nakvisu k umiku novih Minimalnih standardov


Javni poziv Svetu agencije NAKVIS k umiku
Osnutka novih Minimalnih standardov za izvolitve v nazive

V Visokošolskem sindikatu Slovenije smo pridobili Nakvisov osnutek novih Minimalnih standardov za izvolitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev invisokošolskih sodelavcev. Izvedeli smo, da je Rektorska konferenca RS junija letos ta osnutek že ostro zavrnila, kljub temu pa Nakvis poskuša ustvariti vtis usklajenosti z deležniki tako, da skuša inscenirati neformalne pogovore o njem na posameznih univerzah in za 26. 10. 2018 organizira zaprt posvet v ozkem krogu, kamor vabi manjše število »zadolženih za izvolitve« na posameznih univerzah. Sindikati z dokumentom, ki bi pomembno vplival na položaj zaposlenih, nismo seznanjeni, prav tako ne z njegovim statusom. Kaže, da nastaja na netransparenten, ozek in izključujoč način in da ne uživa nobene legitimnosti, vendar ga vodstvo agencije kljub temu vsiljuje. Še več, tisti zaposleni, ki so dokument videli, so šokirani nad njegovo vsebino in njegova današnja objava (osnutek skupaj s tem pozivom objavlja sindikat, česar agencija ni storila) bo zagotovo sprožila veliko ogorčenja.

Osnutek novih Minimalnih standardov prinaša nerazumno, absurdno in na nekaterih področjih nedosegljivo zaostrene kriterije in pogoje za izvolitve v nazive, še zlasti za naziv izrednega in rednega profesorja. Očitno je eden njegovih glavnih namenov zdesetkati vrste kandidatov za naziv izrednega in rednega profesorja in tako sčasoma doseči piramidno strukturo nazivov z zelo redkimi profesorji. Ker zaostruje tudi kriterije za obnavljanje naziva, izrednim profesorjem grozi z degradacijo, če se ne bi kmalu po uveljavitvi novih Minimalnih standardov uspeli prebiti med redne profesorje. Čemu to služi, ni jasno, zdi pa se, da izvira iz ideje, da bi morala biti univerza organizirana strogo hierarhično. Pri tem gre za temeljno pomoto: habilitacijski nazivi v sedanjem sistemu odražajo predvsem znanstveno-pedagoško in umetniško karierno napredovanje posameznika, vodstvene funkcije (predstojnik, dekan, rektor) pa so od tega ločene. Dopuščamo tudi možnost, da avtorji izhajajo iz želje po omejevanju mase plač v visokem šolstvu in raziskovanju.

Podrobnejši pregled Predloga kaže na vrsto nerealnih in neutemeljenih zahtev, ki daleč presegajo koncept minimalnih standardov. Osnutek neposredno povezuje habilitacijske kriterije s kazalniki ARRS, ki zaradi mehansko kvantitativne logike pogosto spodbujajo »objavljanje zaradi objavljanja«, ob tem pa se nenehno spreminjajo. Neposredna uporaba teh kriterijev bi pomenila, da kar dve paradržavni agenciji posegata na ključno področje vsebinske avtonomije akademskega dela. Zahtevano število citatov je nerazumno visoko. Sprašujemo se, koliko raziskovalcev v Sloveniji in svetu jih v posameznih disciplinah sploh dosega, pri tem pa poudarjamo, da citiranost niha tudi glede na številčnost posameznih področij in podpodročij. Tak kriterij bi kvečjemu spodbudil vzajemno citiranje in druge anomalije, ki nimajo nobene zveze s kakovostjo znanstvene produkcije. Dokument s favoriziranjem koncepta bibliometrije, katerih orodja upravljajo zasebne založbe anglofonih znanstvenih revij, degradira pomen objav v drugih jezikih in monografskih objav ter postavlja nekatere discipline v izrazito neenakovreden položaj. Zahtevana strnjena gostovanja v tujini nimajo nikakršne sistemske podpore v ureditvi, ki bi delavcem omogočila pravo sobotno leto s financiranjem stroškov in nadomestnih pedagoških zaposlitev. Besedilo med možnimi strokovnimi kriteriji za izvolitev v najvišja dva naziva poudarja pridobivanje sredstev in zasedanje dekanskega položaja.

Za predvidene zaostritve minimalnih standardov agencija ne podaja nobene razumne utemeljitve. Taki standardi bi povzročili ustavitev napredovanj zaposlenih in onemogočenje njihovega kariernega razvoja. Najvišji nazivi bi ostali omejeni na tiste, ki jih že imajo, a so jih pridobili pod bistveno milejšimi zahtevami.

V Visokošolskem sindikatu Slovenije ugotavljamo, da je zasnova osnutka novih Minimalnih standardov tako vsebinsko zgrešena in v ničemer ne prispeva k temu, da bi bili v najvišje nazive izvoljeni dejansko najboljši visokošolski učitelji, zato na tej osnovi niti z morebitnimi dopolnitvami in kompromisni predlogi ni mogoče priti do sprejemljive različice. Zato pozivamo Svet NAKVIS, da umakne omenjeni osnutek, da trajno ustavi vse postopke v zvezi z njim in da odpove ekskluzivni posvet o njem, sklican za petek, 26. 10. 2018 ob 13h v prostorih Nakvis. Če se to ne bo zgodilo, bomo pozvali naše članstvo k množični in aktivni udeležbi na tem posvetu. Zlasti od kolegov in kolegic, ki imajo najvišja dva naziva in so se habilitirali po manj zahtevnih merilih, pričakujemo, da se bodo zavzeli za dosegljivost meril, ki so predpisana mlajšim generacijam. Če bo agencija pri vsebinsko tako neutemeljenem zaostrovanju vztrajala, se bomo namreč v Visokošolskem sindikatu prisiljeni vrniti k predlogu, po katerem bi iz zakona črtali trajne nazive rednih profesorjev in znanstvenih svetnikov.


red. prof. dr. Marko Marinčič, predsednik VSS

Ljubljana, Maribor, Koper, 10. 10. 2018

----------------------

Peticijo z gornjim pozivom lahko podpišete tule.

petek, 20. julij 2018

Pravilnik o sobotnem letu

UL je junija 2018 poslala sindikatom v mnenje osnutek Pravilnika o sobotnem letu in drugih odsotnostih. VSS SUL je v svojem mnenju ocenil, da Pravilnik odraža sistemsko neurejeno stanje v nacionalnih predpisih in financiranju, zaradi katerega pravega sobotnega leta v Sloveniji sploh ni, saj si mora učitelj pogosto sam financirati bivanje in delovanje v tujini, pa tudi nadomeščati samega sebe tako, da celoletno snov zgoščeno oddela v enem semestru. Pri tem je delovanje v tujini pogoj za prvo ali ponovno izvolitev v naziv izrednega profesorja. Vodstvu UL smo predlagali, naj odloži sprejem Pravilnika, saj smo ga brali tako, da pokriva nezmožnost članic za financiranje sobotnega leta z možnostjo razlage, da je sobotno leto v izključnem interesu posameznika, to pa bi bilo sporočilo financerju, da univerza ne potrebuje dodatnih namenskih sredstev.

Rektor je v odgovoru sindikatu pojasnil, da je sprejem Pravilnika nujen zaradi uskladitve razumevanj in praks med članicami in zaradi zahtev davčnih predpisov. Zapisal pa je tudi, da je delovanje v tujini, ki je pomembno za temeljno delo visokošolskega učitelja ali raziskovalca in za izpolnitev habilitacijskega pogoja, v interesu delodajalca. Iz tega sledi, da ne more biti zgolj v finančno breme zaposlenega. To stališče je pomembno. Seveda bo treba doseči izboljšanje financiranja visokega šolstva, a potem bo pomembna tudi struktura kosovnega financiranja, v kateri bo moral biti prostor tudi za sistemsko kritje materialnih stroškov sobotnega leta in pedagoških nadomeščanj.

UO UL je Pravilnik v predlagani obliki sprejel 4. 10. 2018.


Dokumenti so dostopni tule. 



četrtek, 14. junij 2018

Ob rektorskih volitvah na Univerzi v Mariboru



V Visokošolskem sindikatu Slovenije (VSS) smo zadovoljni, ker so lahko na izid volitev za rektorja Univerze v Mariboru vplivali tudi nepedagoški delavci in študenti, ki imajo po novem neposredno volilno pravico (brez netransparentnega in zlorabam prodvrženega sistema elektorjev). Ta nova ureditev je skupni dosežek VSS in ŠOS. Nepedagoški delavci so svojo novo pravico v zelo veliki meri izkoristili in jim za to izrekamo priznanje. Udeležba študentov sicer ni bila izrazito visoka, vendar bistveno višja kot v času, ko so volili elektorji. Svoje mnenje so tako lahko izrazili študenti, ki razmišljajo o prihodnji usodi univerze in jim niso tuji širši družbeni razmisleki. Neposredne študentske volitve so tudi naložba za morebitne prihodnje priložnosti, ko bodo lahko študenti z opredelitvijo o rektorskih kandidatih odločali o svojih temeljnih interesih.

Novemu rektorju prof. dr. Zdravku Kačiču iskreno čestitamo, da mu je uspelo kot posamezniku premagati skoraj celotno (pro)rektorsko ekipo. Prepričani smo, da so k temu veliko pripomogla tudi dogajanja na rektoratu, ki so pomenila neposredno ogrožanje človeške integritete, še posebno integritete žensk. Upamo, da bo novemu rektorju uspelo tudi v vodstvenih organih vzpostaviti dobre medčloveške odnose in akademsko kulturo, ki ne bo pomenila le osnovne korektnosti, temveč bo lahko za zgled tudi drugim javnim ustanovam.

Za dober rezultat čestitamo tudi drugouvrščenemu Žanu Janu Oplotniku, ki je bil kot prorektor izrazito odziven, naklonjen socialnemu dialogu in je pokazal veliko razumevanja za realne probleme zaposlenih.

Od novega rektorja pričakujemo, da bo ta dialog ohranil in ga dvignil še na višjo raven. Prepričani smo, da se bo držal predvolilnih zavez glede ohranjanja sedanje ravni pravic zaposlenih, obenem pa ga vabimo h konkretnim pogovorom o tem, kakšna naj bi bila prihodnja ureditev slovenskega visokega šolstva. Skupaj z vodstvom Univerze v Ljubljani in, kot upamo, tudi Univerze na Primorskem, bi želeli v duhu univerzitetne avtonomije in ne glede na sestavo prihodnje vlade oblikovati predloge zakonodajnih rešitev, tudi kar zadeva področje univerzitetnega raziskovanja. Srednjeročni cilj VSS je samostojna kolektivna pogodba za visoko šolstvo.

Ljubljana, Maribor 14. 6. 2018

Visokošolski sindikat Slovenije

zanj
red. prof. dr. Marko Marinčič, predsednik
izr. prof. dr. Marija Javornik Krečič, predsednica Sindikata Univerze v Mariboru







petek, 01. junij 2018

Pobuda rektorjev za ustavno presojo ZViS, 2018

Rektorska konferenca je maja 2018 prek dveh svetnikov vložila v Državni svet predlog, naj DS sproži pobudo za ustavno presojo večine členov Zakona o visokem šolstvu. Predlog pobude je izhajal iz teze, da določenih materij sploh ne sme urejati zakon, temveč avtonomno univerze same. Med takimi so pedagoški normativi ter sestava in način volitev organov. Pobuda je oporekala tudi umestitvi zaposlenih v javni plačni sistem. Najbolj radikalna je bila teza, da bi morali univerze izvzeti iz pristojnosti Zakona o zavodih, s tem pa tudi Zakona o javnih financah. Izstopile bi iz javnega sektorja. Rektorji in drugi organi univerz bi tako dobili potencialno povsem proste roke pri načinu porabe denarja, individualno bi lahko določali plače in normative, lahko bi prišlo do odprave sistema splošnih volitev. Kaj bi vse to pomenilo za razmerja moči med predstojniki in zaposlenimi, ni treba podrobneje razlagati. Reforma bi bila tudi zelo tvegana za javno financiranje univerz, saj bi te ob deregulaciji stroškov dela težko izkazale, za kaj potrebujejo pričakovani obseg sredstev, in vlada bi dobila alibi za krčenje financiranja. Predlog namreč oporeka celo temu, da bi smel zakon določiti namembnost proračunskih sredstev.
Vodstvoma UL in UM ter javnosti smo predstavili skrajne možne scenarije takega pravnega eksperimenta. Nato sta vodstvi UL in UM umaknili podporo, pristojna komisija DS pa je ob angažmaju Branimirja Štruklja umaknila predlog z dnevnega reda. Z vodstvom UL smo se dogovorili, da bomo glavni deležniki poskusili poiskati medsebojno soglasje o prenovi ZViS in s skupnim predlogom nastopili nasproti vladi.
Povezava do dokumentov je tule.




nedelja, 27. maj 2018

Vlada se noče pogajati o letni uskladitvi plač


KOORDINACIJA STAVKOVNIH ODBOROV SINDIKATOV JAVNEGA SEKTORJA

Ljubljana, 20. 5. 2018

IZJAVA ZA JAVNOST

V Koordinaciji stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja po večmesečnem molku vladne strani obveščamo javnost, da Vlada Mira Cerarja v odstopu neposredno krši peti in šesti odstavek 5. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS). Kljub pozivu k pogajanjem o letni uskladitvi plačne lestvice, ki bi se po ZSPS morala pričeti najkasneje do 1. maja tekočega leta in h katerim smo vladno stran in predsednike koalicijskih strank pozvali dne 6.4.2018, do današnjega dne še ni sklicala pogajalske komisije, na kateri bi se pogajanja o letni uskladitvi plač pričela.
Gre za ravnanje, ki jasno kaže,:
- da so vladavina prava in spoštovanje pravnih norm zgolj prazne besede, ki so tako kot zrežirani odstop predsednika Vlade namenjene predvolilnemu cirkusu in
- da Vlada dejansko ne spoštuje pravil in zakonov, ki veljajo v Republiki Sloveniji.
Že vnaprej jasno opozarjamo tudi na dejstvo, da ima Vlada v zakonu določeno izrecno dolžnost in pooblastilo za pogajanja o letni uskladitvi plač v javnem sektorju in gre torej za nalogo, ki nesporno spada med naloge, ki jih mora Vlada opravljati tudi v času tekočih poslov, kar nenazadnje smiselno izhaja tudi iz mnenj Službe Vlade za zakonodajo, ki jih je pripravljala v zvezi z vprašanjem katere naloge spadajo med tekoče posle.
Posebej opozarjamo tudi na nesprejemljivost dejstva, da so Vlada in resorna ministrstva zaustavila praktično vse aktivnosti in pogajanja tudi glede vsebin, ki niso neposredno povezana s plačnim sistemom in izvirajo iz predhodno sklenjenih dogovorov (npr. sprejemanje kadrovskih standardov in normativov), v katerih so zaveze Vlade vsebinsko in rokovno opredeljene. Glede na to, da imajo Vlada in njeni predstavniki še naprej pooblastila za opravljanje teh funkcij in za to tudi prejemajo polno plačilo, se nam zdi popolnoma nesprejemljivo, da nekaterih svojih nalog v tem času ne opravljajo. Poseben primer dvoličnosti je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, ki ob vsesplošnem vladnem bojkotu socialnega dialoga tik pred volitvami predlaga spremembo Kolektivne pogodbe za vzgojo in izobraževanje; s tem vlada potrjuje tezo, da se je pripravljena pogajati za spremembo kolektivne pogodbe predvsem takrat, ko je sama zainteresirana za njeno spremembo, s svojim ravnanjem pa kaže tudi na povsem neenakopravno in diskriminatorno obravnavo zaposlenih v javnem sektorju, kot doslej pa je očitno pristranska celo znotraj ožjega področja izobraževanja. 
Poleg tega opozarjamo na še en razkorak med besedami in dejanji predsednika Vlade v odstopu, ki je v mesecu marcu javno izjavljal, da pogajanj nima smisla nadaljevati, če pa bo treba kakšen pogovor tu in tam opraviti, "bomo pa verjetno za to odprti" (objava na https://www.24ur.com/novice/slovenija/jakob-pocivavsek-bi-se-pogajal-naprej-cerar-vztraja-pogajanj-s-sindikati-nima-smisla-nadaljevati.html). Očitno je, da so bile tudi to zgolj prazne besede, saj se vladna stran ni niti odzvala na pobudo za sestanek, na katerem bi sindikatom predstavila Sklepno informacijo o poteku pogajanj o razrešitvi stavkovnih zahtev reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, s katero se je Vlada seznanila na svoji seji dne 22.3.2018 in v kateri so nekatere netočnosti in pomanjkljivosti, na katere smo v koordinaciji že opozorili.
Zgoraj navedeno v povezavi z dejstvom, da Vlada ni izpolnila vseh svojih zavez iz dogovora s sindikati javnega sektorja iz decembra 2016, jasno kaže na to, da Vlada v odstopu ni kredibilen partner, s katerim bi bilo možno voditi konstruktiven dialog, volilno kampanjo kot predstavo za javnost za lastno korist pa postavlja pred svojo nalogo in odgovornost za vodenje države in pred svoje zaveze do delavcev za izboljšanje njihovega položaja. Glede na navedeno smo ocenili, da v tem trenutku stavkovne aktivnosti zoper tako nekredibilnega partnerja niso smiselne. Ocena o nekredibilnosti velja za Vlado v celoti oz. vsekakor tudi za koalicijski partnerici, ki sta ključno soodgovorni za propad pogajanj, zdaj pa sta se preračunljivo skrili za predsednikom »brez pooblastil«.
So pa zato sindikati v Koordinaciji sklenili, da bodo novo Vlado ne glede na njeno sestavo takoj po volitvah pozvali k pogajanjem s sindikati javnega sektorja, ki se morajo nadaljevati takoj in brez sklicevanja na 100 dni miru. Pričakujemo, da se bodo pogajanja nadaljevala od točke, na kateri so bila le-ta prekinjena z odstopom predsednika Vlade. V kolikor pripravljenosti na nadaljevanje pogajanj ne bo, bo Koordinacija stavkovnih odborov nadaljevala s stavkovnimi aktivnostmi, h katerim bo povabila tudi ostale sindikate iz Pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja in druge, ki bi bili v teh aktivnostih v korist javnih uslužbencev pripravljeni sodelovati.

Jakob Počivavšek,
Vodja Koordinacije stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja

nedelja, 20. maj 2018

3. okrogla miza z rektorskimi kandidati: Položaj žensk v akademskem svetu

Univerza v Mariboru, Univerzitetna galerija, 29. 5. 2018, 15:00

Sodelujejo:
doc. dr. Marina Tavčar Krajnc (moderatorka)
prof. dr. Zdravko Kačič
prof. dr. Žan Jan Oplotnik
prof. dr. Niko Samec
prof. dr. Jernej Turk

Uvodno predavanje:
red. prof. dr. Milica Antić Gaber (Univerza v Ljubljani)

nedelja, 13. maj 2018

Pregled predvolilnih programov političnih strank, 2018

Predvolilni programi večjih političnih strank: ukrepi na področju visokega šolstva in znanosti

VSS je pregledal programe političnih strank pred državnozborskimi volitvami 2018, ki jim predvolilne ankete kažejo zanesljiv vstop v DZ. V nadaljevanju navajamo ukrepe (brez ocen razmer in deklariranja smernic), ki jih stranke ponujajo na področjih visokega šolstva in znanosti. Pregled predlaganih ukrepov izkazuje poznavanje posebnosti področja ter interesne in ideološke usmeritve posameznih strank. Stranke smo razvrstili od leve proti desni.


Levica

Visoko in višje šolstvo
• Omejili bomo prikrite šolnine v obliki vpisnin, plačevanja za opravljanje izpitov ipd. Zagotovili bomo štipendije, subvencije, ustrezne bivalne razmere oz. druge oblike gmotne podpore vsem študentkam in študentom, ki potrebujejo pomoč pri zagotavljanju dostojnega življenja. V javnem visokem šolstvu bomo odpravili vse oblike šolnin in drugih oblik prenašanja finančnega bremena na študentke in študente.
• Definirali bomo javno službo na področju visokega šolstva in zagotovili, da bo javno financirana v polnem obsegu. Javno financiranje na vseh ravneh izobraževanja bo neodvisno od kriterijev, ki s kakovostjo poučevanja nimajo nikakršne zveze, kot so glavarine, prehodnost med letniki in zaposljivost diplomantov.
• Poskrbeli bomo, da država z ustreznimi razpisi zagotovi mesta in plačilo za vsa obvezna
pripravništva.
• Borili se bomo proti uvajanju korporativnega upravljanja na javnih univerzah ter za
demokratizacijo upravljanja univerz. Stremeli bomo k enakopravnemu sodelovanju vseh delavk in delavcev pri odločanju in si prizadevali za zmanjševanje pomena vloge upravnih služb v primerjavi s strokovnimi telesi.
• Prizadevali si bomo za zmanjšanje drobljenja znanstvenih področij. Spodbujali bomo holistične pristope, ki so orientirani problemsko in ne zgolj strogo disciplinarno, pri čemer ne bomo krnili avtonomnosti disciplinarnih polj.
• Ukinili bomo koncesije zasebnim visokošolskim zavodom, kjer primerljive študijske programe ponujajo že javni zavodi.
• Uvedli bomo ustreznejša merila za akreditacijo visokošolskih ustanov in programov in poskrbeli za natančnejše in doslednejše postopke pri ugotavljanju izpolnjevanja teh meril.

Znanost
• Uvedli bomo stabilno sistemsko financiranje javnih raziskovalnih organizacij.
• Javna sredstva za raziskave in razvoj bomo povečali na 0,75 % BDP do leta 2020 in na 1 % BDP do konca mandata. Povečanje sredstev bo v prvi fazi namenjeno predvsem vzpostavitvi institucionalnega financiranja ob ohranjanju ravni drugih oblik financiranja.
• Spodbujali bomo prost dostop do rezultatov javno financiranega raziskovanja, tako do baz podatkov kot do znanstvenih člankov, objavljenih na podlagi javno financiranih raziskav. Pri vseh oblikah komercializacije rezultatov javno financiranega znanstvenoraziskovalnega dela bomo zagotovili prost dostop za nekomercialno rabo.
• Zmanjšali bomo dominacijo kvantitativnih bibliometričnih kazalcev in povečali pomen notranjih znanstvenih načinov ocenjevanja znanstvenih dosežkov, javnega intelektualnega delovanja, popularizacije znanosti in skrbi za razvoj teoretskega dela ter terminologije v slovenskem jeziku pri vrednotenju dela raziskovalcev in pedagogov v znanosti.


SD

Visoko šolstvo
• Celostno bomo zakonsko uredili področje visokega šolstva.
• Opredelili bomo javno službo na področju visokega šolstva.
• Opredelili bomo vlogo in pomen slovenskega jezika v visokem šolstvu ter pogoje, pod katerimi bo dejavnost mogoča tudi v tujih jezikih.
• Univerze bomo raziskovalno krepili.
• Pospešili bomo dinamiko naraščanja sredstev za visoko šolstvo, da bi že leta 2025 dosegli financiranje v višini 1% BDP iz javnih sredstev.
• Uvajali bomo prožnejše oblike in poteke študija.
• Borili se bomo proti fiktivnim vpisom in zlorabam davkoplačevalskega denarja.
• Povečevali bomo kapacitete (predvsem enoposteljnih sob) v študentskih domovih.
• Sistemsko bomo podprli delo z nadarjenimi v visokem šolstvu.
• Spodbujali bomo NAKVIS, da bi za debirokratizacijo in krepitev svetovalne vloge še bolje zagotavljal kakovost visokošolskih programov.
• Krepili bomo avtonomijo univerz.
• Univerzam bomo omogočili ustanavljanje odcepljenih podjetij (spin off podjetja).
• Univerzam bomo olajšali spreminjanje študijskih programov.
• Zaposlenim na univerzah bomo omogočili boljšo povezljivost statusov pedagoga in raziskovalca.

Znanost
• Uvedli bomo evropsko primerljiv način financiranja raziskovalcev in raziskovalnih organizacij.
• Dvignili bomo višino javnih nacionalnih sredstev za raziskovanje na 1 % BDP do leta 2022.
• Z davčnimi ugodnostmi bomo spodbujali zasebna vlaganja v raziskave in razvoj, da bodo skupaj z javnimi dosegla 3 % BDP do leta 2022.
• Okrepili bomo nacionalno projektno financiranje ter ga neposredno povezali z izzivi in potrebami slovenskega razvoja.
• Uvedli bomo delno institucionalno financiranje javnih raziskovalnih organizacij.
• Omogočili bomo transfer znanja iz raziskovalnih organizacij h podjetjem s pomočjo odcepljenih podjetij, spodbujanjem inovacij in patentnih prijav.
• Spodbujali bomo sodelovanje med gospodarstvom in znanstveno skupnostjo s shemami medsebojnega prehajanja raziskovalcev in so-uporabe raziskovalne opreme.
• Povečali bomo število mladih raziskovalcev.
• Poenostavili bomo postopke vključevanja mladih slovenskih znanstvenikov, ki so se izobrazili v tujini, v delo univerz in raziskovalnih inštitutov.
• Prizadevali si bomo za evropsko primerljivo ceno raziskovalne ure.
• S sistemskimi ukrepi bomo spodbujali prehajanje raziskovalcev med gospodarstvom, raziskovalnim sektorjem in univerzam.


DeSUS
http://desus.si/program_stranke/ (veljavni program iz leta 2011)
• Smo proti podeljevanju koncesij zasebnim univerzam za iste programe,  ki  jih izvajajo državne univerze. Zasebne univerze morajo delovati tržno.
• Znotraj posamezne državne univerze in med univerzami je potrebno racionalizirati število programov.
• Bolonjski model študija mora zagotoviti dokončanje študija v treh oziroma petih letih, vključno z diplomo. Najdražja in nesprejemljiva je sedanja praksa podaljševanja študija - zaradi socialne varnosti študentov in možnosti študentskega dela, ki postaja pravilo in ne izjema. Študenti se morajo posvetiti izključno študiju in ne smejo biti obremenjeni s skrbjo za svoj socialni položaj. Socialno šibkim in uspešnim študentom bomo  zagotoviti štipendije, ostalim pa študijske kredite.
• Diplomantom bomo zagotoviti pripravništvo po končanem študiju. Zato bomo uvedli obvezno leto pripravništva in delodajalce oprostili dajatev.
• Večji del raziskovalnih projektov mora biti vezan na sofinanciranje gospodarstva.
• Zagotovili bomo bolj fleksibilno zaposlovanje na univerzah in večjo prehodnost med univerzo, inštituti in gospodarstvom.


SMC

Visoko šolstvo in znanost
• Vključitev strokovnjakov iz prakse v študijski proces na strokovnih programih (do 50%).
• Spodbuda najboljšim študentom s kadrovskimi štipendijami iz gospodarstva (izvzete iz skupnega dohodka gospodinjstva).
• Vključevanje visokošolskih in znanstvenih institucij v mednarodne projekte, oblikovanje skupnih študijskih programov ter izmenjave študentov in profesorjev.
• Nadaljnja podpora študentskim projektom z gospodarstvom in uveljavitev sheme mladih raziskovalcev za gospodarstvo.
• Podpora projektu digitalnih učbenikov in predavanj z namenom razvoja študija ter učenja na daljavo (tudi za starejše).
• Okrepitev mreže Nacionalnih kontaktnih točk in podpornega sistema za pomoč prijaviteljem na evropske projekte.
• Povečanje sredstev za raziskave in razvoj za prednostna področja razvoja.
• Kriterije uspešnega raziskovalnega dela uravnotežiti glede na potrebe znanosti, gospodarstva, države in družbe.
• Odprt dostop do raziskovalnih rezultatov, financiranih iz javnih sredstev.


LMŠ (Lista Marjana Šarca)

Znanost
• Ustvariti znanju, znanosti in inovacijam stabilno in stimulativno okolje.
• Zagotoviti transparentno in neodvisno financiranje znanosti.
• Vzpostaviti sodobno raziskovalno infrastrukturo.
• Vzpostaviti konkurenčne pogoje dela, ki so primerljivi z razvitimi državami, in ustaviti beg možganov.
• Vzpodbuditi raziskave in razvoj, ki prinašajo izdelke in storitve z visoko dodano vrednostjo, vključno z davčnimi olajšavami.
• Okrepiti spodbude za povezovanje izobraževanja in znanosti s potrebami gospodarstva in okolja.


NSi

Visoko šolstvo
• Izboljšali bomo zaposljivost visokošolskih diplomantov z večjim poudarkom in upoštevanjem družbenih potreb in trga dela tudi pri ponudbi oziroma razpisu študijskih programov in vpisnih mest.
• Spodbujali bomo regionalizacijo visokega šolstva s podporo dejavnostim posameznih regij in tamkajšnjega gospodarstva in negospodarstva.
• Izboljšati sistem upravljanja visokošolskih zavodov, predvsem z razmejitvijo akademskega od poslovnega upravljanja ter ustrezno sestavo upravnih odborov;
• Dvigniti učinkovitost visokega šolstva, izboljšati in poenostaviti sistem njegovega financiranja, kjer bi se upoštevali študijski dosežki študentov (dosežene kreditne točke v posameznem študijskem letu);
• Ukiniti programsko binarnost na prvi stopnji in jo »nadomestiti« z ustreznimi razlikami med akademskimi in strokovnimi študijskimi programi in posledično dati več pristojnosti in odgovornosti glede sprejemanja kandidatov za študij na visokošolske zavode.


SDS

Visoko šolstvo
• omogočili bomo ustanavljanje in financiranje visokošolskih kakovostnih programov, ki jih država v strategiji sprejme kot strateško potrebne z analizo potreb v državi,
• zagotovili izbirnost visokošolskih programov in odpravili ovire za nastajanje novih programov na javnih fakultetah pa tudi s podeljevanjem koncesij zasebnim fakultetam po jasnih in merljivih kriterijih,
• zagotovili dosledno uveljavljanje objektivno preverljivih standardov s pomočjo sistema akreditacij in evalvacij ter spodbujanjem odličnosti prek stimulativnega financiranja,
• uvedli sprejemni izpit na univerzi, tako da bo matura le del kriterijev za vpis na univerzo, izbira drugih kriterijev pa bo sodila v pristojnost visokošolskih ustanov,
• uvedli intervju v okviru sprejemnega izpita za nekatere fakultete (pedagoški programi),
• spodbudili fakultete, da strokovni izpit za učitelje umestijo v dodiplomski program,
spodbujali mednarodno izmenjavo dijakov, študentov, učiteljev - Erazmus za vse,
zagotovili sistematično vzpostavitev ter zagotavljanje povratnih informacij s strani alumnov in njihovih delodajalcev o potrebah in priložnostih za izpopolnjevanje obstoječih študijskih programov in njihovega izvajanja,
zmanjšali beg možganov, tudi z ustanovitvijo nove javne univerzepolitehnike,
vključili delodajalce pri evalviranju in izboljševanju srednješolskih strokovnih in visokošolskih programov.

Znanost
zagotovili bomo razvoj in izboljšanje kakovosti slovenske znanosti v svetovnem merilu,
zaščitili intelektualno lastnino z razširitvijo dejavnosti patentnega urada Slovenije s pravno pomočjo raziskovalcem - inovatorjem,
omogočili aktivno sodelovanje z JRO in Univerzami pri pisanju patentov, zaščiti intelektualne lastnine v Sloveniji in na tujem, tako da bomo omogočili financiranje začasnih skupin strokovnjakov z različnih področij za razvoj od izuma do prototipa ter raziskave trga,
uvedli možnost zaposlitve uveljavljenih tujih strokovnjakov in poenostavili postopke zaposlovanja z mednarodnimi razpisi ter prite

ponedeljek, 23. april 2018

2. okrogla miza z rektorskimi kandidati: Etika v visokem šolstvu

Univerza v Mariboru, Univerzitetna galerija, 8. 5. 2018, 15:00

Sodelujejo:
izr. prof. dr. Boris Vezjak (moderator)
prof. dr. Zdravko Kačič
prof. dr. Žan Jan Oplotnik
prof. dr. Niko Samec
prof. dr. Jernej Turk

Uvodno predavanje:
izr. prof. dr. Friderik Klampfer (Univerza v Mariboru)

ponedeljek, 16. april 2018

1. okrogla miza z rektorskimi kandidati: Mobing na delovnem mestu

Univerza v Mariboru, Univerzitetna galerija, 19. 4. 2018, 15:00

Sodelujejo:
doc. dr. Marina Tavčar Krajnc (moderatorka)
prof. dr. Zdravko Kačič
prof. dr. Žan Jan Oplotnik
prof. dr. Niko Samec
prof. dr. Jernej Turk

Uvodno predavanje:
doc. dr. Elizabeta Zirnstein (Univerza na Primorskem)

petek, 06. april 2018

Poziv sindikatom KSJS k sodelovanju



Po številnih razočaranih odzivih, ki so nam jih zaposleni na univerzah posredovali ob zastoju pogajanj, smo štirim sindikatom iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja naslovili naslednje pismo - v upanju, da bi bili sindikati sposobni preseči ozke interese in se povezati v enotnem prizadevanju za boljši položaj zaposlenih, a tudi za boljše materialne pogoje dela. Naša prizadevanja bodo še naprej uravnotežena: ob visoki gospodarski rasti morajo plače navzgor, obenem pa zahtevamo tudi boljše pogoje za študij in raziskovanje. Ne pristajamo na razmere, ko so nižje ravni izobraževanja financirane v celoti, univerze pa so v velikem delu prepuščene same sebi.
 
---
Visokošolski sindikat Slovenije
Trg OF 14
1000 Ljubljana


Poziv sindikatom iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja k sodelovanju


Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije
Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije
Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije
Policijski sindikat Slovenije


Spoštovane kolegice in kolegi,

V Visokošolskem sindikatu Slovenije (VSS) se ne želimo več udeleževati javnih polemik o odgovornosti za prekinitev pogajanj med vlado in sindikati javnega sektorja. Zaposleni in javnost imajo na razpolago vsa ključna dejstva, na podlagi katerih si lahko mnenje ustvarijo sami. Po našem prepričanju je za prodor ozko interesne, občasno že darvinistične tekmovalnosti med poklicnimi skupinami odgovorna predvsem vlada dr. Mira Cerarja, ki je nekaterim po njenem mnenju »močnim« skupinam, kot so zdravniki in policisti, oportunistično in nenačelno namenila nekatere neutemeljene privilegije. S tem je sprožila plaz, pred katerim se je predsednik vlade tik pred volitvami preračunljivo umaknil in "vroči kostanj" prepustil naslednji vladi. Nepoučenemu posamezniku, ki dogajanja ne spremlja, a je spričo gospodarske rasti pričakoval izboljšanje svojega materialnega položaja, bi se lahko zdelo, da sindikati zanj niso naredili ničesar. Glede na trenutni rezultat bi imel v veliki meri prav.

V VSS na enotni plačni sistem ne prisegamo zato, ker bi se nam trenutna ureditev zdela idealna. V enotnem sistemu, ki ga je vlada začela nepremišljeno rušiti, smo ves čas videli predvsem oporo za enotno nastopanje zaposlenih v javnem sektorju in mehanizem, ki spodbuja k solidarnosti. Poleg tega smo izhajali iz načelnega prepričanja, da morajo med plačami javnih uslužbencev vladati smiselna razmerja. Kompromisni predlog naše koordinacije, ki ga je vlada tako rekoč sprejela in ga odslej razumemo kot absolutni minimum, bi pomenil zvišanje vseh plač (razen zdravniških) za 2-3 plačne razrede (8-12%). Pri tem bi se plače visokošolskih učiteljev, ki jim kolektivna pogodba zagotavlja enake plače kot zdravnikom specialistom, zvišale nekoliko bolj, za 3 PR. Res je sicer, da so si zdravniki izborili zvišanje za povprečno 5 PR, vendar samo teoretično, saj še vedno velja omejitev najvišje plače na 57. plačni razred. Pri tej omejitvi bomo v sedanjih razmerah vztrajali.

Ker so zdravniški privilegiji porušili razmerja v celotnem sistemu, želimo najmanj za 2 plačna razreda izboljšati tudi plače v drugih skupinah, na univerzah zlasti v skupini J (tehnični in administrativni delavci).

Pri učiteljih v osnovni in srednji šoli smo na lastno pobudo predlagali dodaten plačni razred za razredništvo. To je bilo mišljeno kot koncesija SVIZ-u, saj smo iskreno želeli priti do dogovora z vlado. Nasprotovali pa smo dodatnemu zviševanju plač učitelja svetovalca in svetnika, saj ne vidimo razloga, da bi npr. učitelj tujega jezika v osnovni šoli še bolj kot zdaj prehiteval lektorja, ki na univerzi izobražuje učitelje tujih jezikov, ali pa asistenta medicine s specializacijo, ki izobražuje zdravnike in bi lahko bil kot zdravnik že ta hip 16 plačnih razredov višje.

V trenutnem položaju, ko smo realno dosegli le manjši dvig plač zaposlenih do 26. plačnega razreda, pogajanja pa so zastala, se nam zdi nujno, da skušamo tudi med sindikati obnoviti enotnost, ki nam je v preteklosti pomagala omejevati samovoljo strankarske politike. Sogovornik sindikatov je Vlada RS ne glede na strankarsko sestavo; v razmerah, ko so lokalne politične elite vedno bolj marionete v rokah globalnega kapitala, se nam zdi pogubno razmišljanje, da je odstop nekega predsednika vlade usoden dogodek, ob katerem se je treba nemo sesesti in sprijaznjeno čakati na novega vladarja. Vsaj v VSS so odzivi članstva povsem drugačni: članstvo je ogorčeno nad mislijo, da bi nas predsednik vlade s poceni predvolilno potezo "zamrznil" za tri mesece in nato še za 100 dni "miru", ki jih bo zahtevala naslednja vlada. Predvolilna poteza predsednika vlade se zdi prepričljiva in načelna zgolj zato, ker jo sindikati s svojimi rivalstvi potrjujejo. Če bi bili sposobni ta rivalstva za hip preseči, bi se odstop v trenutku razblinil v to, kar je: slepilni manever. Predpogoj za skupen nastop pa je argumentirana razprava, v kateri bi si izmenjali mnenja o stališčih, ki so imela doslej zelo pavšalno obliko (npr. "učitelji za 500 evrov zaostajajo za javno upravo", "poklic policista je odgovornejši od vojakovega" ipd.). Tovrstne zahteve bi učinkovale veliko bolj prepričljivo, če bi jih bili sposobni utemeljiti s konkretnimi primerjavami in predlagati popravke pri čisto določenih primerljivih delovnih mestih. Prepričani smo, da bi ob takem pristopu med sindikati prevladala racionalnost in bi bili sposobni v strpnem dialogu ustvariti predlog s prepričljivo večinsko podporo. Če skupnega predloga zaradi ozkih interesov ne bomo sposobni oblikovati, bodo napetosti med sindikati ostale, delavci pa bodo razočarani in prikrajšani.

Poleg tega vaši konfederaciji in vsem sindikatom javnega sektorja predlagamo, da več pozornosti posvetimo naši odgovornosti do uporabnikov in se dosledno zavzamemo za proračunsko financiranje plačnih dvigov. Menimo, da bi morali enako pozornost kot plačam posvetiti tudi drugim pogojem dela, ki vplivajo na kvaliteto storitev, in se skupaj zoperstaviti prelaganju stroškov na uporabnike. Prav v času, ko se bodo strankarske elite obredno menjavale, bi morali ljudem jasno pokazati, da se sindikati morda še edini organizirano zoperstavljamo plenilski politiki, ki ji potrebe ljudi predstavljajo nepotreben strošek. 

Če tega konceptualnega obrata ne bomo zmogli, nas bodo ljudje upravičeno in še v večji meri dojemali kot interesne združbe, ki jih druži zgolj grob materialistični interes.

V pričakovanju novih pobud za sodelovanje vas lepo pozdravljamo,


Ljubljana - Maribor - Koper, 6. 4. 2018


za stavkovni odbor Visokošolskega sindikata Slovenije
prof. dr. Marko Marinčič, prof. dr. Marija Javornik Krečič, doc. dr. Gorazd Kovačič in doc. dr. Elizabeta Zirnstein