VSS podpira Shod za znanost za strokovne delavce

Visokošolski sindikat Slovenije podpira Shod za znanost 21. 9. 0b 13h na Novem trgu V Ljubljani v podporo strokovnim delavcem na univerzah in inštitutih.

Shod je sklican v času, ko potekajo pogajanja o reformi plačnega sistema v javnem sektorju. Predlogi vladne strani za dvig plač strokovnih delovnih mest v visokem šolstvu so bili dolgo časa izjemno nizki. Zadnji je nekoliko drugačen, vendar je predlagana časovnica dviga plač tako raztegnjena, da bi do leta 2027 plače v javnem sektorju v povprečju upadle za vsaj 6 do 7 %. Vladni predlog bi tudi povzročil nove plačne krivice. V nadaljevanju pogajanj Visokošolski sindikat pričakuje od vlade večjo odgovornost do temeljnega problema, zaradi katerega smo se loitli plačne reforme, to je do kadrovskega razpadanja javnih služb, ki je zlasti pereče v strokovnih službah na univerzah in pri vstopnih akademskih delovnih mestih.

Sindikat Univerze v Mariboru podpira Shod za znanost

Sindikat Univerze v Mariboru podpira Shod za znanost

Visokošolski sindikat, Sindikat Univerze v Mariboru (SUM) solidarno podpira Shod za znanost, ki bo v četrtek, 21. septembra 2023, potekal na Novem trgu v Ljubljani. V našem sindikatu se strinjamo z zahtevami in že dolgo opozarjamo na podcenjenost dela delavk in delavcev strokovnih in tehničnih služb na slovenskih javnih univerzah, večinsko uvrščenih v plačno skupino J. 

Gre za naše kolegice in kolege, ki na fakultetah in akademijah skrbijo za nemoteno delovanje informacijskih sistemov, zagotavljajo administrativno podporo študentom ter zaposlenim, omogočajo delo laboratorijev, vzdržujejo in čistijo prostore in opremo ter zagotavljajo številne druge podporne storitve, brez katerih univerze ne morejo delovati. Kljub temu je njihov gmotni položaj iz meseca v mesec slabši.

Krivec za nezavidljivo stanje je znan in moramo ga imenovati: Vlada Republike Slovenije. Potem ko je aktualna vlada na začetku svojega mandata optimistično napovedovala, da bo prenovila plačni sistem, ki naj bi uredil tudi položaj delavk in delavcev v plačni skupini J, in da bo ta v praksi zaživel do 30. junija 2023, se je izkazalo, da so bile visokoleteče napovedi cenena demagogija. Še več: v tem času vlada ni pristala niti na uvoz delovnih mest iz ene v drugo kolektivno pogodbo znotraj istega plačnega sistema, ki bi popravila položaj nekaterih depriviligiranih poklicnih skupin.

Zato SUM v celoti podpira Shod za znanost in vsa druga prizadevanja za izboljšanje položaja strokovnih in tehničnih delavcev in delavk v javnem visokem šolstvu.

Maribor, 20. 9. 2023

Andrej Vogrin, predsednik VSS SUM

Damir Mlakar, podpredsednik VSS SUM

Simon Zupan, podpredsednik VSS SUM                                         

Podporo Shodu za znanost je izrazil tudi Sindikat Veterinarske fakultete UL:

Gre tudi za kolege in kolegice na tehničnih in strokovno znanstvenih delovnih mestih v vseh tarifnih skupinah vključno s tistimi z zahtevanimi doktorati. V okviru javnih služb, kot so veterina, živinoreja, meroslovje in številne druge dejavnosti izvajajo nekatere fakultete strokovno tudi operativna in znanstveno svetovalna dela za potrebe države in gospodarstva. Ta specifična delovna mesta so nujna tudi za izvajanje pedagoškega in raziskovalnega dela na fakultetah, kjer je študij povezan tudi s pridobivanjem praktičnih izkušenj in kompetenc, kot so veterina, zdravstvo, agronomija, živilstvo, živinoreja in druge.

Ljubljana, 21. 9. 2023

Zanj: Boštjan Flajnik

Novela ZViS o javni službi

 

Mnenje Visokošolskega sindikata Slovenije o noveli Zakona o visokem šolstvu (ZViS-M)

  

Visokošolski sindikat Slovenije meni, da novela Zakona o visokem šolstvu (ZViS-M), ki jo obravnava DZ, skupaj s koalicijskimi predlogi amandmajev prinaša nekaj pomembnih parcialnih ureditev visokega šolstva, vendar so te tudi pomanjkljive na nekaterih zelo pomembnih mestih. Z vidika interesov in vrednot, ki jih VSS zastopa, so pomembne predvsem naslednje vsebine novele: 1.) definicija visokošolske javne službe in razmejitev med javno službo in tržno dejavnostjo, 2.) opredelitev pravnega statusa članic univerz, 3.) ureditev položaja dekana in 4.) ureditev evidentiranja prisotnosti na delu.

Ad 1. in 2.) Več kot 12 let potem, ko je to zahtevalo Ustavno sodišče, novela prinaša opredelitev visokošolske javne službe in njeno razmejitev do tržne dejavnosti. Definicija javne službe pokriva vse potrebne, tudi podporne dejavnosti. Zajema tudi izvajanje doktorskega študija, ki je imel doslej status prostočasne dejavnosti, čeprav gre za najzahtevnejšo raven pedagoškega dela. Prav bi bilo, da bi novela zagotovila tudi njegovo polno proračunsko financiranje, česar žal ne prinaša.

Glede na to, da novela opredeljuje javno službo, kadar jo izvajajo koncesionarji, bi bilo prav, da bi sočasno preuredila tudi pravila za podeljevanje koncesij. Te so bile v preteklosti podeljene za nedoločen čas in jih s podzakonskim aktom ni mogoče revidirati, čeprav nekateri koncesionarji ne izpolnjujejo več pogojev (npr. števila vpisanih študentov), pod katerimi so pridobili koncesijo.

Novela prinaša nujno potrebno regulacijo tržne dejavnosti, ki je ponekod že zasenčila temeljno poslanstvo univerz, vendar ima vsaj eno veliko pomanjkljivost. Preohlapno določa, da mora visokošolski zavod nameniti presežek prihodkov nad odhodki za razvoj dejavnosti. Toda katere dejavnosti, samo tržne ali (prednostno) javne? Glede tega je nedorečen tudi 48. člen Zakona o zavodih iz davnega leta 1991, ko je šlo za razmejitev prejšnjih pravnih oblik med javne zavode in gospodarske družbe in nihče ni slutil, da se bodo znotraj javnih zavodov sčasoma razvile podjetniške prakse in usmeritve. Aktualna novela ZViS zamuja priložnost za določitev, da je treba poslovne presežke iz tržne dejavnosti prednostno namenjati za razvoj javne službe. Takšna zakonska določba bi uravnotežila možnost, ki jo uzakonja novela, da imajo članice univerz pravno subjektiviteto, ko izvajajo tržno dejavnost, česar zakonodaja ne omogoča nobeni drugi skupini javnih zavodov. Takšna zakonska določba bi bila tudi povsem upravičena v razmerah, v katerih imajo nekatere članice milijonske presežke, druge članice iste univerze pa so zaradi podfinanciranosti prisiljene izvajati polovico predmetov s podplačanimi prekarnimi pedagogi.

Z navedeno pomanjkljivostjo v razmejitvi med javno službo in tržno dejavnostjo je povezana tudi razmejitev med brezplačnim in plačljivim študijem. Zdi se, da definicija javne službe prinaša tudi to, da bo izredni študij pomenil le še plačljiv študij za tiste, ki so že izkoristili pravico do brezplačnega študija na določeni stopnji, in ne več ločeno organiziranega študija ob večerih in vikendih za tiste, ki študirajo ob delu. Toda vprašanje je, ali določba, da javna služba med drugim obsega izobraževalno dejavnost ne glede na način izvajanja, pomeni tudi to, da ima vsa izobraževalna dejavnost na javnih visokošolskih zavodih status javne službe. Besedilo novele govori tudi o možnosti izvajanja tržnih dejavnosti, »povezanih z dejavnostmi«, ki spadajo v javno službo. Ne vemo, ali to lahko pomeni tudi tržno izvajanje študija in ali ima novela dovolj varovalk, da se plačljivi študij, ki se je doslej imenoval »izredni študij«, ne bo le preimenoval v »študij, ki se izvaja kot tržna dejavnost«. Tako bi se lahko nadaljevale dosedanje prakse, da nekateri visokošolski zavodi neupravičeno omejujejo brezplačna vpisna mesta, zato da lahko tržijo plačljiva. Če bodo dosedanji problemi razmejitve med rednim in izrednim študijem ostali pod drugim poimenovanjem, bo moral prihodnji novi visokošolski zakon ali pa še ena novela ZViS natančneje regulirati izvajanje tržne dejavnosti, tako da bo zavaroval prednostni razvoj javne službe v korist njegove kakovosti in dostopnosti za študente. Prav bi bilo tudi, da bi odpravil možnost zaračunavanja šolnine najboljšim študentom, ko se vpišejo na zaporedni ali vzporedni študij.

Ad 3.) V sindikatu obžalujemo, da je vlada v medresorskem usklajevanju obrnila prvotni namen novelacije urejanja položaja dekana iz tega, da bi zakon omogočil opravljanje dekanske funkcije na delovnem mestu Visokošolskega učitelja, kar je dolgoletna praksa na največji univerzi, v to, da dekane potiska na direktorsko delovno mesto Dekana v plačni skupini B. Takšno ureditev razumemo kot nasprotno konceptu univerze kot skupnosti zaposlenih in študentov, ki si sama izvoli dekana (in rektorja) kot prvega med enakimi. Zahteva, da mora biti dekan zaposlen na delovnem mestu Dekana, je tudi v nasprotju z veljavnim 6. odstavkom 24. členom ZViS, ki določa, da je lahko za dekana izvoljen, kdor je na članici zaposlen kot visokošolski učitelj, in z 10. odstavkom, po katerem lahko dekan ponovi mandat.

Ad 4.) VSS se je že ob sprejemanju novele Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti zavzemal za izvzem visokošolske in raziskovalne dejavnosti iz obveznosti evidentiranja prihodov in odhodov iz službe, saj je to povesem neživljenjsko glede na izrazito časovno in prostorsko fleksibilnost pri opravljanju dela ter precejšnjo avtonomijo delavcev glede organizacije lastnega dela. V nobeni drugi dejavnosti se niso reprezentativni sindikati zavzeli za izvzem, kar razumemo kot pokazatelj specifičnosti naše dejavnosti. Aktualna novela ZViS-M prinaša izvzem akademskih delavcev iz obveznosti po noveli ZEPDSV-A, žal pa ne tudi strokovnih delavcev, ki imajo večinoma podobno fleksibilnost in avtonomijo v delu svojega delovnega časa.

V celoti gledano VSS vidi novelo ZViS-M kot še enega od partikularnih posegov v tri desetletja star zakon, ki delno ureja nekatere akutne probleme, vendar se izogne urejanju strukturnih problemov visokega šolstva, s katerimi so povezani veliki interesi. Visokošolski sindikat Slovenije pričakuje, da bo prihodnji novi visokošolski zakon tu veliko bolj ambiciozen za zaščito interesov javne službe, zaposlenih in študentov.

7. 9. 2023

Gorazd Kovačič,

predsednik VSS