Avtonomija univerz je last univerzitetne skupnosti

 

Avtonomija univerz je last univerzitetne skupnosti

Proti privatizaciji in desantu na demokratične temelje javnega visokega šolstva

Izjava za javnost ob obisku predsednika vlade dr. Roberta Goloba na Univerzi v Ljubljani

 

Predsednik vlade RS dr. Robert Golob bo 20. 4. 2023 kot "slavnostni pokrovitelj" slavnostne akademije ob 70-letnici Elektrotehniške zveze Slovenije obiskal Univerzo v Ljubljani oz. eno od njenih fakultet. Ta prisotnost je pohvalna, saj predsednik vlade z njo kaže privrženost svoji stroki in svoji matični fakulteti, na kateri je študiral in doktoriral.

Čeprav gre za nenavaden in poseben obisk politične oblasti na univerzi, dejanja ne razumemo vnaprej kot poseg države v avtonomijo univerz. Kljub temu ta selektivni obisk zbuja nekaj pomislekov in vprašanj. Isti predsednik vlade je namreč zaradi neke trenutne muhe na seji vlade zahteval povečanje študijskih mest na področju psihologije in radiologije, čeprav postopki oblikovanja razpisa trajajo več mesecev in so stvar dogovarjanja med univerzami in vlado. Golobov minister dr. Igor Papič je kot vedno ubogljivo podpisal, kar so dali predenj, čeprav je pod prejšnjo vlado aktivno sodeloval pri peticiji zoper politične posege v razpis.

Ker gre pri vsem tem za vprašanje avtonomije, se ne moremo znebiti neprijetnega občutka ob dejstvu, da je nekdanji rektor in sedanji minister stoletnico Univerze v Ljubljani onečastil z vojaškim špalirjem in nespodobnim vdorom države v akademski prostor.

Predsednik vlade bo svojo matično fakulteto seveda obiskal brez vojaškega postroja. Do tod se vse zdi nedolžno. Velja pa opozoriti, da obisk predsednika vlade sovpada s obravnavo osnutka novega Zakona o visokem šolstvu, ki ga ni mogoče označiti drugače kot brutalen napad na notranjo ureditev javnih univerz, saj med drugim predvideva odpravo uveljavljenega in zakonsko določenega volilnega sistema, koncentracijo moči v rokah peščice in uvedbo korporativnega upravljanja, ki je prvi korak do de facto privatizacije javnega visokega šolstva. Groteskno je, da predlagane rešitve zagovarjajo rektorji, ki so jim mandat na splošnih in neposrednih volitvah podelili člani celotne akademske skupnosti, sedaj pa si ti isti posamezniki in posameznice, skriti za špansko steno rektorske konference, posvetovalnega organa brez pravno-formalne veljave, brez vsakega pooblastila jemljejo pravico, da bi tem istim volivcem volilno pravico odvzeli. Za lažjo predstavo: to je tako, kot da bi se vlada dr. Goloba odločila, da v Republiki Sloveniji odpravi volitve v državni zbor in slednjega zamenja z gremijem izbrancev.

Sporočamo, da si univerzitetne delavke in delavci, študenti in študentke ne bomo pustili vzeti avtonomije, ki jo imamo kot članice in člani akademske skupnosti.

Predsedniku vlade in njegovemu sekundantu, ki smo ga pridobili z referendumom, predlagamo, da si ob slovesnosti na njuni fakulteti vzameta pol ure časa in se na štiri oči pogovorita o tem, kaj mislita o prihodnosti univerz. Ali si sploh želita avtonomnih javnih univerz, na katerih sta si pridobila svoje akademske naslove? Ali pa bosta dovolila, da skupina trenutnih akademskih oblastnikov, klientelno povezanih z lokalno politično oblastjo,  univerze spremeni v svoj lastni fevd, brez volitev in brez demokracije?

Predsedstvo Visokošolskega sindikata Slovenije

Predlog dopolnitve Nakvisovih Minimalnih standardov: starševstvo in 3-mesečno delovanje v tujini

 

Odziv VSS na Nakvisov predlog Akta o dopolnitvah Minimalnih standardov za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih.

V VSS se odzivamo na predlog Akta o dopolnitvah Minimalnih standardov za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih (v nadaljevanju: Akta o dopolnitvah Minimalnih standardov), ki je bil 20. 3. 2023 objavljen na spletni strani Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS).

Namen predlaganih dopolnitev pozdravljamo, saj naslavlja diskriminacijo dela zaposlenih, ki ne morejo opraviti 3 mesečnega neprekinjenega delovanja v tujini. V sindikatu si že dlje časa prizadevamo za rešitev tega problema, vendar do sedaj za to še ni bilo posluha.

K predlogu Akta o dopolnitvah Minimalnih standardov podajamo naslednje pripombe:

Nobena od alinej prvega odstavka novega 35.a člena Akta o dopolnitvah Minimalnih standardov neposredno ne vključuje niti staršev mlajših otrok, ki so samohranilci, niti staršev, katerih otroci zaradi njihovega zdravstvenega stanja potrebujejo kontinuirano in nemoteno zdravstveno oskrbo. Tovrstne situacije bi se sicer lahko razumele kot “druge specifične življenjske okoliščine” dovoljenih izjem, ki jih ureja tretja alineja prvega odstavka novega 35.a člena Akta o dopolnitvah Minimalnih standardov, vendar pa je ta opis nedorečen in podvržen presoji posameznega visokošolskega zavoda, kar bi lahko vodilo do neenakopravne obravnave kandidatov različnih visokošolskih zavodov. Poleg tega na visokošolskih zavodih običajno ni zaposlenih strokovnjakov, ki bi lahko strokovno presodili, katera življenjska okoliščina, povezana s skrbjo za otroke, je lahko dovolj “specifična”, da opraviči izjemo.

Z namenom enakopravne obravnave, pa tudi enakopravnosti na podlagi spola, saj je skrb za otroke pogosto žal še vedno nesorazmerno obremenjujoča za matere, predlagamo, da se med možne izjeme vključi dodatne 3., 4., in 5. alinejo, ki glasijo:

“- kandidatom, ki negujejo in varujejo hudo bolnega otroka ali otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke,

- kandidatom, ki so ves čas zadnjega izvolitvenega obdobja negovali in varovali otroka, mlajšega od 18 let, s katerim so živeli sami (t.i. starši samohranilci)

- kandidatom, ki so ves čas zadnjega izvolitvenega obdobja negovali in varovali otroka do osmega leta starosti.”,

sedanja 3. alineja prvega odstavka novega 35.a člena Akta o dopolnitvah Minimalnih standardov pa postane 6. alineja.

Meja 8 let je izbrana v skladu z novelo Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Ur. L. RS, št.153/22), ki starost osem let določa kot starost otroka, do katere imajo starši določena podaljšanja in pravice (npr. delo s krajšim delovnim časom) in na osnovi tega, kdaj gre lahko otrok sam v šolo in po našem mnenju predstavlja skrajno spodnjo mejo starosti otroka, ki bi bila pogoj za to, da je kandidat oziroma kandidatka upravičena do drugačnega načina izpolnjevanja pogoja 3 mesečnega neprekinjenega delovanja v tujini.

Ljubljana, 3. 4. 2023