torek, 15. marec 2022

Poziv sindikatov SVIZ in VSS ministrstvu za izobraževanje h korektni izvedbi sestankov po stavki

 

V sredo, 9. 3. 2022, na dan splošne stavke v vzgoji in izobraževanju ter visokem šolstvu, ki sta ju organizirala in vodila SVIZ in VSS, je ministrica dr. Simona Kustec povabila sindikate na dva »delovna pogovora glede odprtih vprašanj.« Ker iz vabila ni bilo jasno, ali gre za pogajanja o stavkovnih zahtevah, sta sindikata vsak v svojem sporočilu za javnost pozvala ministrico, naj pojasni, ali gre za začetek resnih in korektnih pogajanj o stavkovnih zahtevah. Do danes ministrica ni odgovorila sindikatoma na ključna vprašanja o vsebini obeh sestankov in o svojem mandatu za pogajanja. So pa sindikati včeraj prejeli sporočilo o omejitvi števila predstavnikov posameznega sindikata na tri, kar kaže na aroganco šolskih oblasti, saj velja nepisano pravilo, da socialnimi parterji vedno vnaprej sporazumno dogovorijo število udeležencev.

Včeraj opoldne je bilo na spletni strani vlade mogoče prebrati še to, da bodo »delovni sestanek neposredno prenašali na Facebook strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.« Tudi to odločitev je MIZŠ sprejelo avtoritarno, brez kakršnegakoli dogovora ali strinjanja povabljenih na sestanek. Glede na manipulacijo z nepreglednimi seznami plač, ki jih je MIZŠ posredovalo javnosti pred stavko, da bi jo razvrednotilo v očeh javnosti, zlasti pa glede na izkušnje iz preteklega leta z delovnimi pogovori, ki jih je vlada v zadnjem trenutku spremenila v javne dogodke z neposrednim prenosom in predvajanjem zmanipuliranih podatkov in posnetkov, je jasno, da MIZŠ pripravlja še eno režirano predstavo za javnost. Namen sestanka, ki ga želi MIZŠ prenašati prek Facebooka na način, da predstavniki sindikatov ne bodo imeli nadzora nad režijo prenosa, je očitno ta, da pripravi presenečenje s klevetami, pred katerimi se sindikalisti ne bi mogli učinkovito braniti, saj bo režija lahko skrila njihove odzive. Namesto resnih in korektnih pogovorov socialnih partnerjev o razrešitvi stavkovnih zahtev se obeta propagandna oddaja, v kateri bi vladna stran poniževala sindikaliste. Ker je MIZŠ v obvestilu o neposrednem prenosu vnaprej napovedalo, da vlada do volitev ne bo sprejemala nobenih dodatnih obremenitev javnih financ v breme naslednjega mandata, je sestanek z enostransko nadzorovanim prenosom očitno namenjen ščuvanju javnosti proti zaposlenim v izobraževanju in izkrivljanju vsebine stavkovnih zahtev.

Predstavniki in predstavnice sindikatov SVIZ in VSS pri takšni, žal precej verjetni manipulaciji nismo pripravljeni sodelovati. Zato pozivamo ministrico dr. Kustec, da najkasneje do 12. ure danes prekliče neposredni prenos sestanka na Facebook strani, v nasprotnem primeru se ga ne bomo udeležili. Sindikata tudi pozivata ministrico, naj odgovori na javna vprašanja iz prejšnjega tedna, ali je pripravljena na začetek resnih in enakopravnih pogajanj o razrešitvi stavkovnih zahtev z reprezentativnimi predstavniki 40.000 zaposlenih, ki so v stavki, in kdaj namerava za to pridobiti ustrezen mandat vlade.

 

V Ljubljani, 15. 3. 2022

 

Branimir Štrukelj,                                                                                          dr. Gorazd Kovačič,

glavni tajnik SVIZ                                                                                           predsednik VSS

četrtek, 10. marec 2022

Javna vprašanja ministrici dr. Simoni Kustec

MIZŠ je Visokošolskemu sindikatu Slovenije na dan stavke 9. 3. 2022 poslalo vabilo na sestanek. Vsebina vabila je nenavadna glede na kontekst stavke in nerazrešenih stavkovnih zahtev in pomeni nadaljevanje dvoletnega sprenevedanja. Vabilo omenja »odprta vprašanja«, ne pa stavkovnih zahtev. Poziva nas, da ministrstvu pred sestankom pošljemo »morebitna gradiva« - kot da sindikat ni že 1. 2. 2022 poslal ministrstvu predloga nujnih dopolnitev kolektivne pogodbe in kot da ni prejšnji teden poslal tudi uradnih stavkovnih zahtev. Na sestanek je vabljen tudi neki sindikat, ki ni napovedal in izvedel stavke. Tako zastavljeno vabilo pomeni očitno izogibanje dejstvom, da se je zgodila stavka v visokem šolstvu z množično udeležbo, da so bile na vlado naslovljene uradne stavkovne zahteve in da bi si ministrstvo po Zakonu o stavki moralo že pred stavko prizadevati za dogovor o razrešitvi stavkovnih zahtev. Zato ministrici dr. Kustec že pred sestankom, napovedanim za torek, 15. 3. ob 16.30, postavljamo naslednja javna vprašanja.

1.) Ali je ministrica dr. Kustec dojela, da ima opravka s stavko in s stavkovnimi zahtevami?

2.) Ali je napovedani sestanek namenjen pogovoru o razreševanju stavkovnih zahtev ali samo nezavezujočemu pogovoru o nekih poljubnih »odprtih vprašanjih«?

3.) Ali bo ministrica do sestanka pridobila vladni mandat za pogajanja o razreševanju stavkovnih zahtev Visokošolskega sindikata Slovenije?

Stavkovni odbor VSS

Prva samostojna stavka v visokem šolstvu je uspela

Prva samostojna stavki v visokem šolstvu, ki jo je Visokošolski sindikat Slovenije organiziral 9. 3. 2022, je uspela. Zaposleni na Univerzi v Mariboru in na številnih članicah Univerze v Ljubljani in Univerze na Primorskem so ob podpori vodstev univerz, številnih dekanj in dekanov, Študentske organizacije Slovenije in več drugih sindikatov kolektivno ustavili delovni proces in se množično udeležili različnih zborov zaposlenih. Tudi na ostalih fakultetah so stavkali številni posamezniki. Množična udeležba v stavki kaže, da so se zaposleni v visokem šolstvu iz vseh poklicnih skupin prepoznali v stavkovnih zahtevah Visokošolskega sindikata Slovenije. To daje sindikatu mandat in zavezo, da jih v čim večji meri poskuša uresničiti za pogajalsko mizo, s to ali naslednjo vlado, ki se bo oblikovala po aprilskih volitvah.

Visokošolski sindikat Slovenije je na prvo mesto postavil zahtevo po usklajevanju plač z inflacijo. Ta je vse višja, plače javnih uslužbencev pa se ne usklajujejo z inflacijo že 11 let, zato njihova realna vrednost hitro upada. Ta problem je skupen vsem javnim uslužbencem iz vseh poklicnih skupin. Medtem ko so se nekateri sindikati dolgo osredotočali na medsebojno rivalstvo za pridobivanje posameznih plačnih razredov ali dodatkov, smo v visokem šolstvu kot prvi stavkali za usklajevanje plač z inflacijo in s tem prispevali k ozaveščanju ostalih javnih uslužbencev in širše javnosti o tem problemu. Dvig najnižjih plač na višino minimalne plače, ki zaradi inflacije prerašča vse več plačnih razredov, je VSS ravno tako postavil na vrh svojih stavkovnih zahtev, saj sta oba problema povezana. Če aktualna ali prihodnja vlada ne bosta resno vzeli teh dveh problemov, bomo skupaj z drugimi sindikati v prihodnjih mesecih organizirali širše sindikalne aktivnosti v javnem sektorju.

Nadalje smo včeraj na univerzah stavkali za ureditev nekaterih pravic v Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja (normativi, sobotno leto, sredstva za raziskovanje, vrednost dela prekarnih pedagogov, delo od doma, …), ki bi zagotovile normalne pogoje za delo, primerljive s tujimi univerzami. Konkretno zahtevamo prenehanje s prakso, da pedagoško uro obračunajo kot pol ure in da si morajo zaposleni na univerzah sami financirati nakup delovne opreme, objave člankov v uglednih revijah, udeležbo na konferencah in delovanje v tujini. Zahtevamo pa tudi stabilizacijo zaposlitev raziskovalcev. Poleg teh nujnih dopolnitev obstoječe kolektivne pogodbe želimo v prihodnje skleniti samostojno kolektivno pogodbo za visoko šolstvo, ki bo uredila vse posebnosti dela v visokem šolstvu.

V tretjem sklopu zahtev je odprava dokazljivih plačnih krivic, ki so jih deležne posamezne skupine zaposlenih v visokem šolstvu. Ne zahtevamo nobenih privilegijev, nobenih odstopanj od primerljivih poklicev v drugih delih javnega sektorja, temveč le to, da plače na univerzah niso nižje kot drugod. Zavedamo se, da imajo vse poklicne skupine v visokem šolstvu svojo pomembno vlogo v delovnih procesih in svoja plačna pričakovanja, vendar smo stavkovne zahteve namenoma zastavili realistično, da bi jih lahko v čim večji meri dosegli. Ob tem računamo, da bo mogoče najti dodatne rešitve za boljše ovrednotenje zahtevnega dela administrativnih in tehniških delavcev v visokem šolstvu. Če pa bo vlada dvignila plače vsem zdravnikom, bomo enako zahtevali za vsa delovna mesta v visokem šolstvu v plačnih skupinah D1, H, J in B.

Kot zadnje, a zelo pomembno, zahtevamo dodatna proračunska sredstva za visokošolske zavode za financiranje izpogajanih pravic in konec proračunskega omejevanja zaposlovanja na visokošolskih zavodih. Brez tega bi nove pravice zaposlenih samo zaostrile težko finančno stanje številnih članic in povečale notranje napetosti.

Vladno zavajanje javnosti z izkrivljenimi podatki o najvišjih plačah v visokem šolstvu (kot smo preverili v več primerih, gre v vseh za obsežnejše poračune premalo izplačanih plač ali dodatnega dela v daljšem obdobju) ni omajalo našega prepričanja v legitimnost naših stavkovnih zahtev. Te je VSS dejansko zastavil skromno in uresničljivo. Vse, kar zahtevamo, so normalni pogoji za delo in odprava dokazljivih plačnih krivic. Zato od MIZŠ pričakujemo resen in korekten pristop k pogajanjem.

Izbor utrinkov iz stavkovnih dogodkov, stavkovna gradiva in pisma podpore so objavljena tule.

Video posnetek razširjenega Akademskega zbora UL FF pa tule.

Stavkovni odbor Visokošolskega sindikata Slovenije

































sreda, 2. marec 2022

STAVKA V VISOKEM ŠOLSTVU 9. 3. 2022

Predsedstvo Visokošolskega sindikata Slovenije je dne 26. 2. 2022 na podlagi drugega odstavka 2. člena Zakona o stavki sprejelo sklep o začetku stavke v dejavnosti visokega šolstva.

                                  

Sestava stavkovnega odbora:

Vodja stavkovnega odbora: - dr. Gorazd Kovačič 

Člani stavkovnega odbora:

- dr. Aljaž Gaber

- dr. Marija Javornik

- dr. Elizabeta Zirnstein

- dr. Marko Marinčič.

Sedež stavkovnega odbora je na sedežu Visokošolskega sindikata Slovenije (Trg OF 14, Ljubljana), elektronski naslov je vss@sindikat-vss.si.

 

Kraj stavke:

Stavka bo potekala na delovnih mestih stavkajočih v prostorih delodajalca ali drugih prostorih, kjer se opravlja delo, vključno z prostori, v katerih delo opravljajo delavci, ki opravljajo delo na domu.

 

Čas stavke:

Stavka se bo pričela dne 9. 3. 2022 ob 7.00 in končala istega dne ob 19.00.

 

Način izvedbe stavke:

Stavka bo potekala kot organizirana prekinitev dela delavcev, skladno z določili Zakona o stavki. V času stavke se ne izvajata pedagoški in raziskovalni proces, uradnih ur v strokovnih službah ni, knjižnice so zaprte. Prekine se vse vrste del, edina izjema so vnaprej dogovorjeni izpiti in zagovori zaključnih del, klinične vaj, katerih odpoved bi poslabšala zdravstveno stanje pacientov, in sestanki in seje, na katerih se razpravlja o stavkovnih zahtevah in o razmerah v visokem šolstvu ali v ožjem delovnem okolju. Stavka ne bo potekala na deloviščih ali delovnih mestih znotraj univerz, za katere veljajo posebni predpisi, ki omejujejo pravico do stavke (npr. NVI na UL VF, za katerega veljata Zakon o veterinarstvu in Zakon o veterinarskih merilih skladnosti).

 

Stavko vodi:

Stavkovni odbor Visokošolskega sindikata Slovenije.

 

Stavkovne zahteve:

1. Zahtevamo takojšen dogovor s sindikati javnega sektorja o formuli avtomatičnega letnega usklajevanja vrednosti plačnih razredov, ki ne sme biti manjše od inflacije in se jo začne uporabljati že za leto 2022.

2. Zahtevamo takojšen dogovor o načinu in dinamiki odprave uravnilovke na področju plač, izhajajoč iz tistih delovnih mest, ki so v spodnji tretjini plačne lestvice.

3. V primeru, da bo podpisan aneks h kolektivni pogodbi, ki bo linearno dvignil uvrstitev vseh delovnih mest zdravnikov ali kakšne druge poklicne skupine, zahtevamo ustrezen dvig uvrstitev vseh delovnih mest v visokem šolstvu v plačnih skupinah D1, H, J in B.

4. Zahtevamo natančnejšo določitev normativov neposredne pedagoške obveznosti visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev v Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja, kot smo to predlagali v Zahtevah za dopolnitev KPVIZ in KPJS in v predlogu Aneksa h KPVIZ, poslanih Vladi RS in resornim ministrstvom 1. 2. 2022. Zahtevamo tudi določitev starostne razbremenitve obsega neposredne pedagoške obveznosti strokovnih sodelavcev korepetitorjev, kot je določena za nižje in srednje glasbene šole.

5. Zahtevamo določitev individualne pravice visokošolskih učiteljev in raziskovalnih delavcev do koriščenja delodajalčevega kritja stroškov sobotnega leta v Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja, kot smo to predlagali v Zahtevah za dopolnitev KPVIZ in KPJS in v predlogu Aneksa h KPVIZ, poslanih Vladi RS in resornim ministrstvom 1. 2. 2022.

6. Zahtevamo določitev individualne pravice visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev do koriščenja delodajalčevega kritja materialnih stroškov osnovnega raziskovalnega, strokovnega oz. umetniškega dela, ki je del rednih delovnih obveznosti visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev, v Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja, kot smo to predlagali v Zahtevah za dopolnitev KPVIZ in KPJS in v predlogu Aneksa h KPVIZ, poslanih Vladi RS in resornim ministrstvom 1. 2. 2022.

7. Zahtevamo določitev enake vrednosti neposrednega pedagoškega dela, ne glede na to, ali se ga opravlja v okviru zaposlitve ali po civilnopravnih pogodbah, v Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja, kot smo to predlagali v Zahtevah za dopolnitev KPVIZ in KPJS in v predlogu Aneksa h KPVIZ, poslanih Vladi RS in resornim ministrstvom 1. 2. 2022.

8. Zahtevamo, da kolektivna pogodba uredi delo na daljavo kot enega od rednih načinov opravljanja dela in da določi minimalno višino nadomestila za uporabo lastnih sredstev pri delu na domu.

9. Zahtevamo ureditev stalne pripravljenosti na delo v Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja, kot smo to predlagali v Zahtevah za dopolnitev KPVIZ in KPJS in v predlogu Aneksa h KPVIZ, poslanih Vladi RS in resornim ministrstvom 1. 2. 2022.

10. Zahtevamo, da Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja določi dodatne dni dopusta za delo v nevarnih pogojih tako, kot to ureja Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št. 15/94, 18/94 – ZRPJZ, 57/95, 19/96, 56/98, 76/98, 39/99 – ZMPUPR, 102/00, 62/01, 43/06 – ZKolP, 60/08, 75/08, 107/11, 40/12, 46/13, 106/15, 46/17, 80/18, 5/19 – popr., 160/20, 88/21 in 181/21).

11. Zahtevamo dokončanje uskladitve plačnih razredov visokošolskih sodelavcev brez doktorata (dvig za 2 plačna razreda) z dvigom orientacijskega delovnega mesta in naziva Asistent z doktoratom v skladu z 9. točko Dogovora, sklenjenega ob podpisu Sprememb in dopolnitev Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 45/17; Priloga 3).

12. Zahtevamo, da se uvrstitev nazivov Visokošolski učitelj lektor in Visokošolski učitelj lektor z magisterijem delovnega mesta Visokošolski učitelj lektor dvigne za dodatni 1 plačni razred.

13. Zahtevamo, da se v Tarifni prilogi Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja vzpostavi dodatne nazive delovnega mesta Visokošolski učitelj lektor, zvišane za 2 plačna razreda glede na obstoječe, ki jih bodo lahko zasedli lektorji z daljšim stažem in večjim seštevkom delovnih dosežkov.

14. Zahtevamo, da se v Tarifno prilogo Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja vključi delovna mesta G027005 Bibliotekar, G028002 Bibliotekar z magisterijem in G029004 Bibliotekar z doktoratom, ki obstajajo v Tarifni prilogi Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v RS. Obenem zahtevamo, da Ministrstvo za kulturo spremeni Merila za ocenjevanje strokovne usposobljenosti v knjižnični dejavnosti (Uradni list RS, št. 65/16; Priloga 1) tako, da bodo med strokovnimi dosežki šteli tudi dosežki v vedi, ki jo pokriva specialna knjižnica, v kateri deluje bibliotekar.

15. Zahtevamo, da se v Tarifno prilogo Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja vključi naslednja delovna mesta informatikov, ki že obstajajo v več drugih kolektivnih pogodbah dejavnosti v javnem sektorju in ustrezajo zahtevnim delom in nalogam, značilnim za visoko šolstvo:

a. J016071 Skrbnik podpore uporabnikom VI

b. J017080 Programer aplikacij I VII/2

c. J017095 Razvojni inženir VII/2 (I)

d. J017113 Sistemski administrator VII/2 (I)

e. J017115 Sistemski administrator VII/2 (II)

f. J017116 Sistemski administrator VII/2 (III)

g. J017200 Administrator baze podatkov

h. J017210 Inženir varnosti IS VII/2 (I)

i. J017211 Načrtovalec aplikacij

j. J017212 Načrtovalec informacijskih sistemov VII/2 (I)

k. J017219 Projektni inženir VII/2

l. J019903 Vodja področja / enote I – IX (več kot 5 zaposlenih na javnem zavodu z več kot 200 zaposlenimi)

16. Zahtevamo revalorizacijo lestvice vrednosti sindikalnega dela, ki ga plačuje delodajalec, in njeno razširitev na magistrsko in doktorsko stopnjo izobrazbe, kot smo to predlagali v Zahtevah za dopolnitev KPVIZ in KPJS in v predlogu Aneksa h KPVIZ, poslanih Vladi RS in resornim ministrstvom 1. 2. 2022.

17. Zahtevamo, da vlada zagotovi dodatna proračunska sredstva visokošolskim zavodom za povišane stroške dela, ki bodo posledica uveljavitve teh stavkovnih zahtev.

18. Zahtevamo, da se Vlada RS zaveže, da ne bo vlagala ali podpirala sprejema določb zakonov o izvrševanju proračuna RS ali interventnih zakonov, ki bi dodatno omejevale zaposlovanje v visokošolskih zavodih poleg omejitev, ki jih predstavljajo finančni načrti visokošolskih zavodov.

19. Zahtevamo plačilo nadomestila za čas stavke stavkajočim v višini plače, ki bi jo prejeli, če bi delali.

 

predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije

dr. Gorazd Kovačič

 

Ljubljana, 2. 3. 2022