Podpora zaposlenim na RTV Slovenija

PODPORA SINDIKATU KULTURNIH IN UMETNIŠKIH USTVARJALCEV RTV SLOVENIJA TER ZAPOSLENIM NA RTV SLOVENIJA

V Pogajalski skupini reprezentativnih sindikatov javnega sektorja (v nadaljevanju: PSRSJS), v kateri sodeluje 30 sindikatov javnega sektorja, z veliko zaskrbljenostjo in ogorčenostjo spremljamo informacije o katastrofalnem finančnem stanju v RTV Slovenija in še zlasti ideje o tem, kako naj bi se to stanje reševalo., ki so po seji programskega sveta RTV Slovenije prišle tudi v javnost.

Zgroženi smo nad tem, da je v tej državi možno, da se javni zavod znajde v takšnem položaju, ne da bi se predhodno sprožili ustrezni preventivni mehanizmi, pa tudi nad tem, da so praktično vse vlade doslej ostale gluhe za večkratna opozorila, tudi iz sindikalnih vrst, v zvezi s finančnimi težavami  RTV Slovenija  in pozivi, naj zagotovijo zadostna sredstva za vzdržno poslovanje RTV Slovenija.

Popolnoma nesprejemljivo in nekulturno je že samo razmišljanje o tem, da bi se lahko med ukrepi za finančno konsolidacijo RTV Slovenija znašli ukinitev simfoničnega orkestra ali big banda (kot je Glasbena produkcija, pod pretvezo pomanjkanja finančnih sredstev, že nedostojno razpustila Komorni zbor RTV Slovenija, ki je bil ustanovljen leta 1937 in je neprekinjeno deloval med leti 1950 – 2005), ali pa npr. ukinjanje regionalnih izpostav RTV Slovenija. S kulturno umetniškega vidika, z vidika kulturne dediščine in z vidika regionalne medijske (de)centralizacije so predlagani ukrepi skrajno škodljivi in bi povzročili trajno in nepopravljivo kulturno škodo. Prepričani smo, da so si slovenska javnost ter volivke in volivci ob izražanju svoje volje o novem Zakonu o RTV Slovenija predstavljali vse kaj drugega kot radikalno ukinjanje kulturno umetniškega programa in regionalnih studiev, posledično pa potencialno odpuščanje zaposlenih na RTV Slovenija in njeno komercializacijo. Oba orkestra, kulturno umetniški program in regionalna studia so bili prav s strani aktualnega vodstva pogosto poudarjeni kot   ključna prednost nacionalne RTV.

Današnjo novico o tem, da naj bi vlada Zavodu RTV Slovenija priskočila na pomoč tudi s proračunskimi sredstvi v letošnjem in naslednjem letu, v PSRSJS pozdravljamo in upamo, da to pomeni, da so ideje o predlaganih sanacijskih ukrepih pokopane. Hkrati poudarjamo, da ta pomoč morda niti ne bi bila potrebna ali vsaj ne bi bila potrebna v takšni meri, v kolikor bi vlade spoštovale zavezo iz dogovora s sindikati javnega sektorja iz leta 2018, in sicer da bodo zagotovile sredstva za povišane stroške dela, ki izvirajo iz sklenjenega dogovora. Povsem jasno je, da bi povišanim stroškom, ne le stroškom dela, temveč tudi vsem ostalim stroškom, ki jih ima zavod pri svojem poslovanju, moralo slediti tudi financiranje.

V PSRSJS izražamo polno podporo Sindikatu kulturnih in umetniških ustvarjalcev RTV Slovenija, ki si v zadnjih dneh prizadeva za odpravo načrtovanih sanacijskih ukrepov na RTV Slovenija ter solidarnost z zaposlenimi na RTV Slovenija. Finančnih težav v RTV Slovenija ni sprejemljivo reševati na plečih zaposlenih, zato pozivamo vlado, naj poleg pomoči, ki jo bo namenila za letošnje in prihodnje leto, sprejme tudi ustrezne ukrepe, s katerimi bo sistemsko zagotovila zadostne vire, ki bodo RTV Slovenija omogočali stabilno financiranje in vzdržno poslovanje, s tem pa ohranitev vsaj obstoječe ravni produkcije RTV Slovenija, vključno z glasbeno produkcijo in regionalno prisotnostjo.      

Jakob Počivavšek,

vodja Pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja

28. 11. 2023

7. 12. 2023 ob 12h bo protestni shod sindikatov javnega sektorja

Sindikati, ki predstavljamo večino sindikatov v javnem sektorju in delujemo v okviru Pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja (PSRSJS), pozdravljamo odločitev vlade, da podpre amandmaje k Zakonu RS o izvrševanju proračunov za leti 2024 in 2025 (ZIPRS), s katerimi bi med drugim črtali tudi določbo, ki onemogoča usklajevanje vrednosti plačnih razredov v javnem sektorju v letu 2024. K črtanju spornega člena smo večkrat pozvali tako vlado, kot tudi poslance Državnega zbora. Pričakujemo, da na podlagi glasovanja sprejeti ZIPRS ne bo vseboval spornega člena, in obžalujemo, da se je člen, ki mu tudi strokovne službe Državnega zbora očitajo potencialno neustavnost, povsem po nepotrebnem sploh znašel v predlogu.

Ne glede na navedeno pa v PSRSJS poudarjamo, da samo črtanje predmetnega člena samo po sebi še ne pomeni, da bo do uskladitve vrednosti plačnih razredov dejansko prišlo, zato pričakujemo, da bo vlada nemudoma nadaljevala s pogajanji in sindikatom posredovala svoj predlog glede usklajevanja vrednosti plačnih razredov v letu 2024, ki bo zagotavljal, da bo vrednotenje delovnih mest sledilo rasti inflacije in s tem ohranjalo realno vrednost in kupno moč javnih uslužbencev. Prav tako pričakujemo, da se bodo pogajanja o tem vprašanju zaključila še pred koncem leta 2023.

Ob tem v PSRSJS pričakujemo tudi nadaljevanje in zaključek pogajanj o odpravi plačnih nesorazmerij in prenovi plačnega sistema. Še vedno čakamo na vladni protipredlog glede zahtev, ki smo jih poleg usklajevanja plačnih razredov z inflacijo v letu 2024 na vlado naslovili že pred časom, in sicer:

1. odprava nesorazmerij v osnovnih plačah na način, da se uvrstitve delovnih mest v javnem sektorju povišajo za 6 plačnih razredov glede na uvrstitve v dogovoru iz leta 2018 in še dodatno tam, kjer se je vlada k temu zavezala v pisnih dogovorih,

2. implementacija novega plačnega sistema, vključno s plačno lestvico, na kateri se prvi plačni razred začne na ravni minimalne plače, z začetkom najkasneje s 1. 1. 2025 in zaključkom v celoti najkasneje do 30. 6. 2026, pod pogojem, da se plačna lestvica v letu 2024 uskladi z inflacijo.

Zahtevamo, da vlada v teh pogajanjih uresniči neizpolnjene zaveze iz dogovora iz meseca oktobra 2022, predvsem uresničitev zaveze, ki jo je podala tudi javno, da v javnem sektorju ne bo več osnovnih plač, nižjih od minimalne, ter dogovor na točki, kjer so bila razhajanja med vladno in sindikalno stranjo še pred prekinitvijo pogajanj največja, to je glede odprave nesorazmerij v osnovnih plačah. V zvezi s tem pričakujemo, da bo vlada upoštevala to, na kar se je v oddaji Odmevi dne 15. 11. 2023 skliceval tudi minister Boštjančič, da so nesorazmerja posledica popuščanja vlad najglasnejšim in najvplivnejšim skupinam v javnem sektorju, s čemer se lahko strinjamo, rešitev pa je iskati v ponovni vzpostavitvi razmerij, kakršna so bila pred takšnimi parcialnimi dogovori.

PSRSJS je v preteklem tednu napovedala zaostrovanje sindikalnih aktivnosti za mesec december. Umik 65. člena ZIPRS je nujen, vendar ne zadosten pogoj za to, da do zaostritve ne bi prišlo. Sindikati, ki delujemo v okviru PSRSJS, bomo zato nadaljevali s pripravami na protestni shod, ki ga bomo izvedli v četrtek, 7. 12. 2023 ob 12h pred poslopjem vlade, v kolikor se pogajanja ne bodo nemudoma nadaljevala in v kolikor vlada sindikatom ne bo posredovala predlogov, ki bi ustrezno odgovorili na naše zahteve.

Jakob Počivavšek

vodja Pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja

l. r.

Nezaslišan proračunski rez v znanstveno raziskovalno dejavnost

 

16. 11. 2023

Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovativno dejavnost RS (ARIS) je 14. 11. 2023 objavila razpis za znanstvenoraziskovalne projekte za leto 2024, iz katerega se financira pomemben del znanstvenoraziskovalne dejavnosti v Sloveniji. Šokiralo nas je dejstvo, da je vrednost razpisa v primerjavi z lanskim zmanjšala za kar 40 %. To je naredila brez javne razprave in kljub zagotovilu Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, da rezov v proračun za znanost ne bo.

Podobni rezi proračuna za znanost in zlasti projektnih razpisov so pred desetletjem že naredili nepopravljivo škodo razvoju znanosti v Sloveniji. V tujino so odgnali celo generacijo mladih znanstvenikov, ki so življenjsko odvisni od pridobivanja projektov, preden se prebijejo do virov stabilnega financiranja. Razumemo, da so poplave povzročile stroške, a žal moramo ponoviti oceno iz časa prejšnje finančne krize, da se je vlada odločila za hujšanje v glavo. Če že ne razume opustošenja na področju vrhunske znanosti in humanistike, bi lahko razumela vsaj to, da bodo takšni rezi zavirali gospodarski razvoj.

Visokošolski sindikat Slovenije in Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije pozivata resorno ministrstvo, naj zagotovi obljubljeni denar, ARIS pa, naj razpis ponovi ali pa poveča njegovo vrednost in tudi določi enak rok za oddajo prijav kot v preteklih letih, to je konec februarja, k čemur smo jo pozvali že 14. 11. 2023. 

dr. Gorazd Kovačič, l. r.,                                                                    Branimir Štrukelj, l. r.,

predsednik VSS                                                                                  glavni tajnik SVIZ

Poziv agenciji ARIS, naj ne premika roka za oddajo prijav na projektni razpis

14. 11. 2023

Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovativno dejavnost RS (ARIS) je v začetku meseca objavila obvestilo, da bo zaključek javnega razpisa za (so)financiranje raziskovalnih projektov v letu 2024 najmanj en mesec prej kot v zadnjih dveh letih, ko se je zaprl 28. februarja. Tak predviden zamik postavlja v neenakovreden položaj vse raziskovalce, ki so neposredno vključeni v pedagoški proces.

Na vseh treh javnih univerzah v Sloveniji tudi 12. 1. 2024 še vedno poteka organiziran študijski proces, kar pomeni, da smo zaposleni pretežen del tedna v predvalnicah ali pa se pripravljamo na izvedbo predavanj, seminarjev ali vaj. V zadnjih dveh letih je bil rok za oddajo prijav po koncu izpitnega obdobja, med katerim je pedagoških obveznosti manj in je mogoče nameniti več časa pripravi projektne prijave.  Poleg tega so na osnovi roka iz preteklih let načrtovane tudi raziskave za pridobivanje preliminarnih rezultatov, s katerimi bi podkrepili projekte prijave. Teh ni mogoče enostavno skrajšati ali predčasno prekiniti.

ARIS je preko spletne ankete potencialnim prijaviteljem sicer omogočila, da glasujejo, ali naj bo rok za oddajo  21. 12. ali 12. 1. Rezultati so bili z 81,5 % v korist kasnejšega datuma. Na prvi pogled je ta poteza pozitivna, v resnici pa je tragikomična: z anketo nas ARIS dejansko sprašuje ali želimo delati čez praznike ali raje čez noč. Možnosti, da bi sporočili, naj zamika datuma s konca februarja sploh ne bo, nismo imeli. 

Zato Visokošolski sindikat Slovenije in Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije pozivata ARIS, naj ne spreminja roka za oddajo prijav oz. naj najmanj ponovi anketo z dodatno možnostjo, da naj ta ostane enak kot lani.

Pri tem tudi vnaprej zavračamo argument, da je sprememba nujno potrebna, da se lahko recenzijski postopek in objava rezultatov zaključita pred poletjem, ker so sicer v negotovosti zaposlitve tistih, ki so pretežno financirani iz projektnih virov, na kar smo v preteklosti že opozarjali. Če je agencija od nas po prvi izmed ponujenih možnosti pričakovala, da lahko projekte pripravimo v manj kot dveh mesecih, mora biti sama zmožna oceniti in izbrati najboljše v treh mesecih in pol, s čimer bi bili rezultati razpisa ob nespremenjenem roku znani do 15. 6. 2024. Sedemmesečni proces ocenjevanja do septembra, kar si je ARIS privoščila letos, je nesprejemljiv in lahko pomeni tudi to, da raziskovalci za nekaj mesecev ostanejo brez financiranja.

dr. Gorazd Kovačič, l. r.,                                                               Branimir Štrukelj, l. r.,

predsednik VSS                                                                                glavni tajnik SVIZ