Mnenje Visokošolskega sindikata Slovenije
o noveli Zakona o visokem šolstvu (ZViS-M)
Visokošolski
sindikat Slovenije meni, da novela
Zakona o visokem šolstvu (ZViS-M), ki jo obravnava DZ, skupaj s koalicijskimi
predlogi amandmajev prinaša nekaj pomembnih parcialnih ureditev visokega
šolstva, vendar so te tudi pomanjkljive na nekaterih zelo pomembnih mestih. Z
vidika interesov in vrednot, ki jih VSS zastopa, so pomembne predvsem naslednje
vsebine novele: 1.) definicija visokošolske javne službe in razmejitev med
javno službo in tržno dejavnostjo, 2.) opredelitev pravnega statusa članic
univerz, 3.) ureditev položaja dekana in 4.) ureditev evidentiranja prisotnosti
na delu.
Ad
1. in 2.) Več kot 12 let potem, ko je to zahtevalo
Ustavno sodišče, novela prinaša opredelitev visokošolske javne službe in njeno
razmejitev do tržne dejavnosti. Definicija javne službe pokriva vse potrebne,
tudi podporne dejavnosti. Zajema tudi izvajanje doktorskega študija, ki je imel
doslej status prostočasne dejavnosti, čeprav gre za najzahtevnejšo raven
pedagoškega dela. Prav bi bilo, da bi novela zagotovila tudi njegovo polno
proračunsko financiranje, česar žal ne prinaša.
Glede
na to, da novela opredeljuje javno službo, kadar jo izvajajo koncesionarji, bi
bilo prav, da bi sočasno preuredila tudi pravila za podeljevanje koncesij. Te
so bile v preteklosti podeljene za nedoločen čas in jih s podzakonskim aktom ni
mogoče revidirati, čeprav nekateri koncesionarji ne izpolnjujejo več pogojev
(npr. števila vpisanih študentov), pod katerimi so pridobili koncesijo.
Novela
prinaša nujno potrebno regulacijo tržne dejavnosti, ki je ponekod že zasenčila
temeljno poslanstvo univerz, vendar ima vsaj eno veliko pomanjkljivost. Preohlapno
določa, da mora visokošolski zavod nameniti presežek prihodkov nad odhodki za
razvoj dejavnosti. Toda katere dejavnosti, samo tržne ali (prednostno) javne?
Glede tega je nedorečen tudi 48. člen Zakona o zavodih iz davnega leta 1991, ko
je šlo za razmejitev prejšnjih pravnih oblik med javne zavode in gospodarske
družbe in nihče ni slutil, da se bodo znotraj javnih zavodov sčasoma razvile
podjetniške prakse in usmeritve. Aktualna novela ZViS zamuja priložnost za določitev,
da je treba poslovne presežke iz tržne dejavnosti prednostno namenjati za
razvoj javne službe. Takšna zakonska določba bi uravnotežila možnost, ki jo
uzakonja novela, da imajo članice univerz pravno subjektiviteto, ko izvajajo
tržno dejavnost, česar zakonodaja ne omogoča nobeni drugi skupini javnih
zavodov. Takšna zakonska določba bi bila tudi povsem upravičena v razmerah, v
katerih imajo nekatere članice milijonske presežke, druge članice iste univerze
pa so zaradi podfinanciranosti prisiljene izvajati polovico predmetov s
podplačanimi prekarnimi pedagogi.
Z
navedeno pomanjkljivostjo v razmejitvi med javno službo in tržno dejavnostjo je
povezana tudi razmejitev med brezplačnim in plačljivim študijem. Zdi se, da definicija
javne službe prinaša tudi to, da bo izredni študij pomenil le še plačljiv
študij za tiste, ki so že izkoristili pravico do brezplačnega študija na
določeni stopnji, in ne več ločeno organiziranega študija ob večerih in
vikendih za tiste, ki študirajo ob delu. Toda vprašanje je, ali določba, da
javna služba med drugim obsega izobraževalno dejavnost ne glede na način
izvajanja, pomeni tudi to, da ima vsa izobraževalna dejavnost na javnih
visokošolskih zavodih status javne službe. Besedilo novele govori tudi o
možnosti izvajanja tržnih dejavnosti, »povezanih z dejavnostmi«, ki spadajo v
javno službo. Ne vemo, ali to lahko pomeni tudi tržno izvajanje študija in ali ima
novela dovolj varovalk, da se plačljivi študij, ki se je doslej imenoval »izredni
študij«, ne bo le preimenoval v »študij, ki se izvaja kot tržna dejavnost«. Tako
bi se lahko nadaljevale dosedanje prakse, da nekateri visokošolski zavodi neupravičeno
omejujejo brezplačna vpisna mesta, zato da lahko tržijo plačljiva. Če bodo dosedanji
problemi razmejitve med rednim in izrednim študijem ostali pod drugim
poimenovanjem, bo moral prihodnji novi visokošolski zakon ali pa še ena novela
ZViS natančneje regulirati izvajanje tržne dejavnosti, tako da bo zavaroval prednostni
razvoj javne službe v korist njegove kakovosti in dostopnosti za študente. Prav
bi bilo tudi, da bi odpravil možnost zaračunavanja šolnine najboljšim študentom,
ko se vpišejo na zaporedni ali vzporedni študij.
Ad
3.) V sindikatu obžalujemo, da je vlada v medresorskem usklajevanju obrnila prvotni
namen novelacije urejanja položaja dekana iz tega, da bi zakon omogočil
opravljanje dekanske funkcije na delovnem mestu Visokošolskega učitelja, kar je
dolgoletna praksa na največji univerzi, v to, da dekane potiska na direktorsko
delovno mesto Dekana v plačni skupini B. Takšno ureditev razumemo kot nasprotno
konceptu univerze kot skupnosti zaposlenih in študentov, ki si sama izvoli dekana
(in rektorja) kot prvega med enakimi. Zahteva, da mora biti dekan zaposlen na delovnem
mestu Dekana, je tudi v nasprotju z veljavnim 6. odstavkom 24. členom ZViS, ki
določa, da je lahko za dekana izvoljen, kdor je na članici zaposlen kot
visokošolski učitelj, in z 10. odstavkom, po katerem lahko dekan ponovi mandat.
Ad
4.) VSS se je že ob sprejemanju novele Zakona o
evidencah na področju dela in socialne varnosti zavzemal za izvzem visokošolske
in raziskovalne dejavnosti iz obveznosti evidentiranja prihodov in odhodov iz
službe, saj je to povesem neživljenjsko glede na izrazito časovno in prostorsko
fleksibilnost pri opravljanju dela ter precejšnjo avtonomijo delavcev glede organizacije
lastnega dela. V nobeni drugi dejavnosti se niso reprezentativni sindikati
zavzeli za izvzem, kar razumemo kot pokazatelj specifičnosti naše dejavnosti. Aktualna
novela ZViS-M prinaša izvzem akademskih delavcev iz obveznosti po noveli
ZEPDSV-A, žal pa ne tudi strokovnih delavcev, ki imajo večinoma podobno
fleksibilnost in avtonomijo v delu svojega delovnega časa.
V
celoti gledano VSS vidi novelo ZViS-M kot še enega od partikularnih posegov v
tri desetletja star zakon, ki delno ureja nekatere akutne probleme, vendar se
izogne urejanju strukturnih problemov visokega šolstva, s katerimi so povezani veliki
interesi. Visokošolski sindikat Slovenije pričakuje, da bo prihodnji novi
visokošolski zakon tu veliko bolj ambiciozen za zaščito interesov javne službe,
zaposlenih in študentov.
7.
9. 2023
Gorazd Kovačič,
predsednik
VSS