Rektor Univerze v Mariboru dr.
Zdravko Kačič je novembra 2020 na predlog dekana Filozofske fakultete dr. Darka
Friša predsednici Visokošolskega sindikata Univerze (VSS) v Mariboru dr. Mariji
Javornik Krečič izdal opozorilo pred odpovedjo delovnega razmerja iz krivdnih
razlogov. Po navedbah rektorja je bilo opozorilo izdano, ker naj bi se dr.
Javornik Krečič neprimerno vedla v prostorih delodajalca in naj ne bi nosila
zaščitne maske, kar naj bi izhajalo iz predložene listinske dokumentacije. Na
prvi kritični odziv sindikata je rektor UM v svojem dopisu z dne 17. 11. 2020
zatrdil, da bo delavki omogočil reprodukcijo njenih osebnih podatkov, ki so
bili zbrani za namen izdaje predmetnega opozorila. Ko pa je dr. Javornik Krečič
zahtevala vpogled v dokumentacijo, ki je bila podlaga za izrek ukrepa, ji je univerza
z odločbo zavrnila vpogled oziroma reprodukcijo njenih osebnih podatkov z
obrazložitvijo, da ščiti osebne podatke prijaviteljev njenega domnevno spornega
ravnanja. Dr. Javornik Krečič je
vztrajala na stališču, da ima pravico izvedeti, na čem temelji izrečeni ukrep,
zato se je obrnila na Informacijskega pooblaščenca RS (IP), ki je dne 7. 6. 2021 po opravljenem
inšpekcijskem nadzoru pritrdil dr. Javornik Krečič in z odločbo Univerzi v
Mariboru naložil, da prosilki omogoči dostop do zahtevane dokumentacije.
Na tej točki je sledil nov
zaplet, ki v zadnjem obdobju postaja simptomatičen za delovanje Univerze v
Mariboru. Namesto da bi delodajalec delavki končno omogočil vpogled v
dokumentacijo, zaradi katere ji grozi
odpoved delovnega razmerja, je bil VSS obveščen, da namerava Univerza v
Mariboru vložiti upravni spor zoper odločbo informacijske pooblaščenke. Ker gre po mnenju VSS za uvajanje zelo
nevarne prakse, po kateri bo delavcem mogoče zagroziti z odpovedjo delovnega
razmerja in jim hkrati odreči pravico do vpogleda v dokumentacijo, ki je
podlaga za izrečeni ukrep, želimo na to izrecno opozoriti tako dekane kot tudi članstvo
sindikata.
Sindikat je že ob izdaji
opozorila sindikalni predsednici opozoril, da gre za neutemeljen ukrep brez
ustrezne podlage, ki ga lahko razumemo zgolj kot (osebno) obračunavanje s
sindikalno predstavnico in sindikatom. Ukrep je bil na predlog dekana dr. Darka
Friša izrečen in vročen nekaj dni po burni seji senata FF, na kateri je dekan
vztrajal pri uporabi aplikacije Polly za elektronsko tajno glasovanje. Na seji
je dr. Javornik Krečič ponovila stališče sindikata, ki ga je sindikat
predstavil že na drugih organih UM, da aplikacija ne zagotavlja tajnosti in
varstva osebnih podatkov, kar je po inšpekcijskem nadzoru 28. 6. 2021 dokončno
potrdila tudi informacijska pooblaščenka.
Da je bil izrečeni ukrep
posledica sindikalnega delovanja, kaže način njegovega izreka. Za razliko od opozorila, ki je bil leto
prej izrečen dekanu ene od članic UM, ki je neprimerno obračunaval s
sindikalnim predstavnikom, in je rektor dekanu večkrat ponudil možnost zagovora
in opredelitve do očitkov, je bil dr. Javornik Krečič ukrep izrečen v samo
nekaj dneh, brez možnosti zagovora, ob tem pa ni dobila nobene možnosti, da se
opredeli do očitkov. Še več: univerza je prosilki zavrnila vpogled v
dokumentacijo, da bi sploh razumela, na čem temelji izrečeni ukrep. Kot primer
navajamo očitek delodajalca v opozorilu, da naj bi sindikalna zaupnica v
prostorih delodajalca ne nosila zaščitne maske, pri čemer ni navedeno ne kdaj,
ne kje, niti kdo naj bi jo videl brez maske. Zato se je delavka odločila za
pridobitev zbrane dokumentacije zoper njo, kar ji omogočajo predpisi o varstvu
osebnih podatkov, saj zbrana dokumentacija domnevno vsebuje njene osebne
podatke. To je tudi potrdila odločba informacijske pooblaščenke, zoper katero
se sedaj univerza namerava pritožiti.
Uporaba pravnih sredstev zoper
odločbe je legitimna pravica vsakega posameznika in institucije. Ker gre v
konkretnem primeru po ocenah sindikata za nadaljevanje vzdrževanja neznosnih
razmer na FF in stopnjevanje konflikta zaradi interesov posameznikov na
vodstvenih položajih, zaradi katerih se bo trošil davkoplačevalski denar, je
sindikat o dogajanju že obvestil tudi predsednika UO. Pričakujemo, da se bo organ upravljanja do porabe javnih sredstev
opredelil v luči neutemeljenosti rektorjevih razlogov za vložitev upravnega
spora. Iz zadnjih navedb rektorja namreč izhaja, da je upravni spor
namenjen zaščiti identitete domnevnih prič in domnevne prijaviteljice, čeprav
jih je rektor (pozor!) razkril že sam v izdanem opozorilu delavki. Evidentno je
torej, da se bo postopek upravnega spora uporabil za drugačne namene. Posebej
velja opozoriti tudi na obrazložitev razloga za napovedano vložitev upravnega
spora, ki ga v svojem dopisu navaja rektor: »po mnenju vodstva univerze je
informacijska pooblaščenka močno prekoračila svoje pristojnosti«. Gre za enega
vrhuncev dojemanja univerzitetne avtonomije v zadnjem obdobju, saj
informacijski pooblaščenec po Zakonu o informacijskem pooblaščencu samostojen
in neodvisen državni organ, ki je po drugi alineji prvega odstavka 2. člena
pristojen za: »inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakona in drugih predpisov,
ki urejajo varstvo ali obdelavo osebnih podatkov oziroma iznos osebnih podatkov
iz Republike Slovenije, ter opravljanje drugih nalog, ki jih določajo ti
predpisi«, po mnenju rektorja UM pa očitno ne pozna svojih pristojnosti? Kaj
lahko še pričakujemo? Da sodišča »presegajo svoje pristojnosti«, kadar njihove
odločitve niso v skladu s pričakovanji aktualnega vodstva univerze?
Podoben način obračuna s sindikalno zaupnico se je ob podobni sestavi
vodstvene ekipe na rektoratu zgodil že 2013. Takrat so se posledice tega in
vseh ostalih pravnih fiaskov pokazale v rezultatih rektorskih volitvah, po
katerih je moralo tedanje vodstvo UM oditi. Takrat sindikat ni zahteval osebne
odgovornosti vodstvene ekipe. Tokrat bo sindikat vztrajal pri osebni
odgovornosti tistih, ki svoj položaj morda zlorabljajo in bo zoper odgovorne
posameznike uporabil vse kazenske in civilnopravne poti, saj gre za zaščitno
temeljnih pravic ljudi na univerzi, v konkretnem primeru najbrž tudi temeljnih
človekovih pravic.
Prepričani smo, da tovrstno
postopanje delodajalca predstavlja izredno nevaren precedens, ne samo kot
ravnanje zoper sindikalnega zaupnika, temveč kot ravnanje zoper katerega koli
delavca v Republiki Sloveniji, ki naj bi bila pravna država. Priča smo primeru, ko je bila izrečena
sankcija, vodstvo se sklicuje na obremenilno pisno dokumentacijo, v to
dokumentacijo pa nima vpogleda nihče, niti obdolžena oseba. Glede na to, da
je vodstvo univerze samo navajalo konkretna imena oseb, ki naj bi pričale,
njihovih pričevanj pa kljub sklepu informacijskega pooblaščenca noče pokazati
niti obdolženki, upravičeno sklepamo, da gre tudi za poskus pritiska na
omenjene osebe. Te so bile namreč poimensko izpostavljene, vendar očitno in
razumljivo ne želijo biti udeležene v tovrstnih manipulacijah. Take razmere v
kontekstu univerzitetne avtonomije, razumljene kot izoliranega sveta zunaj
veljavnega prava, po našem globokem prepričanju niso skladne z načeli pravne
države. Univerza v Mariboru je kot že tolikokrat doslej spet enkrat svarilni
zgled, kaj se lahko zgodi, če se posamezen del družbenega in državnega sistema
povzpne nad ta sistem in tudi sodno vejo oblasti odmisli kot nekaj preživetega.
To ni družba, v kateri želimo živeti.
Za Visokošolski sindikat
Slovenije
dr. Gorazd Kovačič, predsednik
7. 7. 2021