Pravilnik o ukrepih za varovanje dostojanstva na UL

V VSS - Sindikatu UL smo 30. 6. 2021 prejeli poziv k oddaji mnenja o novem Pravilniku o ukrepih za varovanje dostojanstva na UL. Pravilniku so bile priložene Strokovne smernice za varovanje dostojanstva na UL. Pravilnik definira dejanja, ki kršijo dostojanstvo posameznika (nasilje, nadlegovanje, spolno nadlegovanje in trpinčenje), imenovanje zaupnih oseb, postopek prijave kršitve dostojanstva in obravnave prijave ter ukrepe v primeru ugotovljene kršitve dostojanstva.

V sindikatu smo pravilnik preučili in v mnenju predlagali vsebinske in tehnične izboljšave. Med bistvenimi vsebinskimi predlogi so:

1. razširitev možnosti predlaganja zaupnih oseb na sindikate in študentski svet,
2. razširitev seznama oseb, ki ne morejo biti zaupne osebe, na prodekanje/prodekane, prorektorice/prorektorje in vodje organizacijskih enot,
3. možnost predlaganja oseb v nabor potencialnih članic/članov komisij za ugotavljanje kršitev dostojanstva s strani sindikatov,
4. razširitev izključitvenih razlogov za članice/člane teh komisij,
5. dodatna ukrepa za kršitelje dostojanstva: štiriletna letna prepoved izvolitve ali imenovanja v vodstvene funkcije in dvoletna prepoved prejema nagrad UL,
6. uskladitev zastaralnih rokov v pravilniku z zakonodajo.

Dokumenti so dostopni na tej povezavi.

Navodila UL za delo na domu

UL je prvič pristopila k ureditvi dela na domu maja 2020, ob koncu prvega vala epidemije covid-19. Z navodili je na eni strani vzpostavila pravno podlago za preventivno odrejanje dela na domu pedagoškim in administrativnim delavcem v času, ko tega ne odrejajo vladni odloki, je pa dobro zaradi zmanjševanja stikov med zaposlenimi (npr. izmenično delo na domu dveh, ki si delita pisarno). Na drugi strani je uvedla institut dela na domu na željo administrativnega delavca do enkrat tedensko zaradi lažjega usklajevanja poklicnega in družinskega življenja. Poleg tega je po Pravilniku o delovni in pedagoški obveznosti visokošolskih učiteljev in sodelavcev vzpostavila dodatno pravno podlago za delo akademskih delavcev na domu, kadar to dopušča narava njihovega dela. Navodila so določila postopke odobritve dela na domu, tehnične zahteve in višino nadomestila za uporabo lastnih sredstev ob delu na domu.

VSS - Sindikat UL je s pisnimi pripombami in pogajanji dosegel, da vsem kategorijam delavcev v vseh primerih dela na domu pripada nadomestilo v višini 2 + 1 (če uporabljajo lastni računalnik) EUR/dan. Višino nadomestila so določila tudi Navodila UL za določanje plač in drugih izplačil.

Kmalu je sledil poskus znižanja nadomestila na 2 EUR/dan, a smo dosegli ohranitev prvotne višine.

Oktobra 2020, ob začetku drugega vala epidemije, je UL pripravila predlog novih sprememb navodil in aneksov k pogodbam o zaposlitvi. ZDR-1 zahteva določitev kraja dela v pogodbi o zaposlitvi, že junijska navodila pa so predvidevala, da bo občasno delo na domu ostalo trajna možnost tudi po epidemiji. Veljavnost aneksov je bila eno leto, vodstvo UL in sindikat smo upali, da bo v tem času mogoče vzpostaviti pravno podlago za delo na domu tudi na sistemski ravni. 

VSS - Sindikat UL je dosegel, da so raziskovalni delavci dobili enak tip aneksov kot pedagoški, temeljil je na večji stopnji osebne avtonomije. Odbili smo nov poskus znižanja nadomestila. Obenem smo opozorili, da institut dela na domu ne sme biti nadomestek za prostorsko stisko nekaterih članic.

Junija 2021 je UL pripravila nove spremembe navodil in predlog aneksa k pogodbi o zaposlitvi, ki bi trajno uredil možnost dela na domu in tudi zamik izplačilnega dne, ki ga je omogočil dogovor med vlado in delom sindikatov javnega sektorja. Spremenjena navodila prinašajo tudi dvig možnega števila dni dela na domu na željo administrativnega delavca na 10 mesečno.

Rektorat smo opozorili na naslednje pomanjkljivosti. Predlog sprememb navodil bi preuredil razloge za delo na domu, eden od njih je bil videti kot "reševanje" prostorske stiske. Predlog je predvideval tudi delodajalčevo možnost, da kadarkoli preveri pogoje za delo na domu. Predlog aneksa je imel člen, ki ga je bilo mogoče razumeti tako, da lahko posamezna stran odpove posamezne določbe aneksa. Dosegli smo, da bodo zaposleni podpisovali dvoje aneksov; da bo delodajalec preverjal pogoje za delo na domu prek vprašalnika in fotografije, ki ju bo poslal zaposleni; in da so razlogi za delo na domu ali epidemija, ali zdravstveni razlogi posameznika, ali narava dela pri akademskih delavcih, ali dogovor z nadrejenim zaradi lažjega usklajevanja poklicnega in družinskega življenja administrativnih delavcev. Nismo pa uspeli doseči soglasja o tehničnih zahtevah pri uporabi lastnega računalnika. Vodstvo UL je zagovarjalo visok varnostni standard, po katerem bi smeli kakršnokoli programsko opremo na zasebne računalnike naložiti le službeni informatiki, sindikat pa je opozarjal na neizvedljivost zaradi pomanjkanja kadra.

Povezava na dokumente je tule.

Dogovor o odpravi varčevalnih ukrepov pri povračilih idr. izplačilih, 2021

 

ZUJF je leta 2012 uvedel vrsto varčevalnih ukrepov na področju povračil stroškov in drugih izplačil javnih uslužbencev. Pogajanja o njihovi odpravi so potekala od februarja do junija 2021. Konec junija sta vlada in del sindikatov javnega sektorja sklenila dogovor o njihovi (delni) odpravi. Dogovor spreminja povračila stroškov prevoza na delo, prehrane med delom in dnevnic ter izplačila jubilejnih nagrad, delodajalčevih solidarnostnih pomoči in še nekaterih izplačil. Prinaša tudi zamik izplačilnega dne na najkasneje 10. dan v mesecu.

VSS ni pristopil k podpisu, ker se vlada ni hotela pogajati o odpravi 8% znižanja vrednosti plačnih razredov in o vsakoletnem avtomatičnem usklajevanju vrednosti plačnih razredov z inflacijo. V 10 letih se je realna vrednost plačnih razredov znižala za 20 %, v prihodnjih letih, če jih bo zaznamovala povečana stopnja inflacije, se bo še bolj. Da ne govorimo o rasti cen nepremičnin, ki jih uradni izračuni stopnje inflacije sploh ne zajemajo. Zaposleni morda ne opazijo realnega upadanja vrednosti plačnih razredov, ker so deležni rednih napredovanj, a ta imajo drugo funkcijo, posameznik pa enkrat tudi doseže plačni strop svojega delovnega mesta.

Namesto dogovora o usklajevanju plač z inflacijo se je v dogovoru med sindikati in vlado v zadnjem trenutku znašla tale nenavadno nenatančna določba: »Usklajevanje vrednosti plačnih razredov / Podpisniki dogovora se zavezujejo, da v roku enega meseca od podpisa tega dogovora nadaljujejo z usklajevanji o plačnih razredih, izhajajoč iz tistih delovnih mest, ki so v spodnji tretjini plačne lestvice.« Določba namiguje, da se bodo v bližnji prihodnosti odvijala pogajanja o preureditvi plačne lestvice tako, da bi najnižje vrednotena delovna mesta prišla nad minimalno plačo. Tudi ta problem je pereč tako v javnem kot v zasebnem sektorju in težko rešljiv, vendar pogajanja o njem (za katera za povrh ni velikega realnega upanja, da jih bo mogoče zapreti v času aktualne vlade) ne morejo nadomestiti usklajevanja rasti plač z inflacijo. VSS bo tudi v prihodnje vztrajal, da sta pomembni obe temi.

Dogovor je prinesel največjo spremembo, ki je zlasti v prid vozačev, pri povračilih stroškov prevoza na delo. V jedru je kilometrina v višini 10 % cene bencina po najkrajši varni cesti, dodanih je nekaj izjem v korist zaposlenih: minimalno povračilo znaša 30 EUR; kdor uporablja javni prevoz, ki mesečno stane več kot 30 EUR, prejme ustrezen znesek ob predložitvi poimenske vozovnice; zaposleni lahko izbere vzporedno pot po avtocesti, četudi je daljša od poti po ostalih cestah, in ta daljša trasa šteje pri kilometrini.

Le nekaj dni po podpisu aneksov h kolektivnim pogodbam, je MJU poslalo proračunskim uporabnikom enostransko interpretacijo v škodo zaposlenih. Ta določa, da tudi v primeru, če zaposleni navede pot na delo po avtocesti, mu delodajalec izplača le kilometrino po najkrajši trasi lokalnih cest. Po našem mnenju je to navodilo v nasprotju s pravkar podpisanim dogovorom in aneksi h kolektivnim pogodbam. Članom, ki imajo po avtocesti hitrejšo, a daljšo pot v službo, smo svetovali, kako naj v izjavi o dolžini poti zavarujejo svoje interese. O tem smo obvestili vodstvo UL in mu napovedali vlaganje tožb, ki bodo na koncu imele splošen pravni učinek.

Omenjeni dogovor med vlado in sindikati javnega sektorja je prinesel tudi zamik izplačilnega dne. Aneks h kolektivni pogodbi za vzgojo in izobraževanje ga je določil na »najkasneje 10. dan v mesecu«. Ko nas je UL vprašala za mnenje, smo jo opozorili, da imajo številni zaposleni določeno plačevanje trajnikov in kreditnih obrokov 8. dan v mesecu in bi morali preurejati pogodbe. Predlagali smo kompromisno rešitev zamika na najkasneje 7. dan v mesecu. UL se je odločila, da bo izplačilni dan najkasneje 10. dan v mesecu, vendar je prisluhnila našemu opozorilu glede trajnikov in kreditov in bo uvedla zamik s plačo, ki jo bomo prejeli oktobra 2021, tako da bodo zaposleni imeli dovolj časa za ureditev premika odtegljajev.

Dokumenti so objavljeni na tej povezavi.

Izjava ob napovedi vložitve upravnega spora UM zoper odločbo informacijske pooblaščenke

Rektor Univerze v Mariboru dr. Zdravko Kačič je novembra 2020 na predlog dekana Filozofske fakultete dr. Darka Friša predsednici Visokošolskega sindikata Univerze (VSS) v Mariboru dr. Mariji Javornik Krečič izdal opozorilo pred odpovedjo delovnega razmerja iz krivdnih razlogov. Po navedbah rektorja je bilo opozorilo izdano, ker naj bi se dr. Javornik Krečič neprimerno vedla v prostorih delodajalca in naj ne bi nosila zaščitne maske, kar naj bi izhajalo iz predložene listinske dokumentacije. Na prvi kritični odziv sindikata je rektor UM v svojem dopisu z dne 17. 11. 2020 zatrdil, da bo delavki omogočil reprodukcijo njenih osebnih podatkov, ki so bili zbrani za namen izdaje predmetnega opozorila. Ko pa je dr. Javornik Krečič zahtevala vpogled v dokumentacijo, ki je bila podlaga za izrek ukrepa, ji je univerza z odločbo zavrnila vpogled oziroma reprodukcijo njenih osebnih podatkov z obrazložitvijo, da ščiti osebne podatke prijaviteljev njenega domnevno spornega ravnanja. Dr. Javornik Krečič je vztrajala na stališču, da ima pravico izvedeti, na čem temelji izrečeni ukrep, zato se je obrnila na Informacijskega pooblaščenca RS (IP), ki je dne 7. 6. 2021 po opravljenem inšpekcijskem nadzoru pritrdil dr. Javornik Krečič in z odločbo Univerzi v Mariboru naložil, da prosilki omogoči dostop do zahtevane dokumentacije.

Na tej točki je sledil nov zaplet, ki v zadnjem obdobju postaja simptomatičen za delovanje Univerze v Mariboru. Namesto da bi delodajalec delavki končno omogočil vpogled v dokumentacijo, zaradi katere ji grozi odpoved delovnega razmerja, je bil VSS obveščen, da namerava Univerza v Mariboru vložiti upravni spor zoper odločbo informacijske pooblaščenke. Ker gre po mnenju VSS za uvajanje zelo nevarne prakse, po kateri bo delavcem mogoče zagroziti z odpovedjo delovnega razmerja in jim hkrati odreči pravico do vpogleda v dokumentacijo, ki je podlaga za izrečeni ukrep, želimo na to izrecno opozoriti tako dekane kot tudi članstvo sindikata.

Sindikat je že ob izdaji opozorila sindikalni predsednici opozoril, da gre za neutemeljen ukrep brez ustrezne podlage, ki ga lahko razumemo zgolj kot (osebno) obračunavanje s sindikalno predstavnico in sindikatom. Ukrep je bil na predlog dekana dr. Darka Friša izrečen in vročen nekaj dni po burni seji senata FF, na kateri je dekan vztrajal pri uporabi aplikacije Polly za elektronsko tajno glasovanje. Na seji je dr. Javornik Krečič ponovila stališče sindikata, ki ga je sindikat predstavil že na drugih organih UM, da aplikacija ne zagotavlja tajnosti in varstva osebnih podatkov, kar je po inšpekcijskem nadzoru 28. 6. 2021 dokončno potrdila tudi informacijska pooblaščenka.

Da je bil izrečeni ukrep posledica sindikalnega delovanja, kaže način njegovega izreka. Za razliko od opozorila, ki je bil leto prej izrečen dekanu ene od članic UM, ki je neprimerno obračunaval s sindikalnim predstavnikom, in je rektor dekanu večkrat ponudil možnost zagovora in opredelitve do očitkov, je bil dr. Javornik Krečič ukrep izrečen v samo nekaj dneh, brez možnosti zagovora, ob tem pa ni dobila nobene možnosti, da se opredeli do očitkov. Še več: univerza je prosilki zavrnila vpogled v dokumentacijo, da bi sploh razumela, na čem temelji izrečeni ukrep. Kot primer navajamo očitek delodajalca v opozorilu, da naj bi sindikalna zaupnica v prostorih delodajalca ne nosila zaščitne maske, pri čemer ni navedeno ne kdaj, ne kje, niti kdo naj bi jo videl brez maske. Zato se je delavka odločila za pridobitev zbrane dokumentacije zoper njo, kar ji omogočajo predpisi o varstvu osebnih podatkov, saj zbrana dokumentacija domnevno vsebuje njene osebne podatke. To je tudi potrdila odločba informacijske pooblaščenke, zoper katero se sedaj univerza namerava pritožiti.

Uporaba pravnih sredstev zoper odločbe je legitimna pravica vsakega posameznika in institucije. Ker gre v konkretnem primeru po ocenah sindikata za nadaljevanje vzdrževanja neznosnih razmer na FF in stopnjevanje konflikta zaradi interesov posameznikov na vodstvenih položajih, zaradi katerih se bo trošil davkoplačevalski denar, je sindikat o dogajanju že obvestil tudi predsednika UO. Pričakujemo, da se bo organ upravljanja do porabe javnih sredstev opredelil v luči neutemeljenosti rektorjevih razlogov za vložitev upravnega spora. Iz zadnjih navedb rektorja namreč izhaja, da je upravni spor namenjen zaščiti identitete domnevnih prič in domnevne prijaviteljice, čeprav jih je rektor (pozor!) razkril že sam v izdanem opozorilu delavki. Evidentno je torej, da se bo postopek upravnega spora uporabil za drugačne namene. Posebej velja opozoriti tudi na obrazložitev razloga za napovedano vložitev upravnega spora, ki ga v svojem dopisu navaja rektor: »po mnenju vodstva univerze je informacijska pooblaščenka močno prekoračila svoje pristojnosti«. Gre za enega vrhuncev dojemanja univerzitetne avtonomije v zadnjem obdobju, saj informacijski pooblaščenec po Zakonu o informacijskem pooblaščencu samostojen in neodvisen državni organ, ki je po drugi alineji prvega odstavka 2. člena pristojen za: »inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakona in drugih predpisov, ki urejajo varstvo ali obdelavo osebnih podatkov oziroma iznos osebnih podatkov iz Republike Slovenije, ter opravljanje drugih nalog, ki jih določajo ti predpisi«, po mnenju rektorja UM pa očitno ne pozna svojih pristojnosti? Kaj lahko še pričakujemo? Da sodišča »presegajo svoje pristojnosti«, kadar njihove odločitve niso v skladu s pričakovanji aktualnega vodstva univerze?

Podoben način obračuna s sindikalno zaupnico se je ob podobni sestavi vodstvene ekipe na rektoratu zgodil že 2013. Takrat so se posledice tega in vseh ostalih pravnih fiaskov pokazale v rezultatih rektorskih volitvah, po katerih je moralo tedanje vodstvo UM oditi. Takrat sindikat ni zahteval osebne odgovornosti vodstvene ekipe. Tokrat bo sindikat vztrajal pri osebni odgovornosti tistih, ki svoj položaj morda zlorabljajo in bo zoper odgovorne posameznike uporabil vse kazenske in civilnopravne poti, saj gre za zaščitno temeljnih pravic ljudi na univerzi, v konkretnem primeru najbrž tudi temeljnih človekovih pravic.

Prepričani smo, da tovrstno postopanje delodajalca predstavlja izredno nevaren precedens, ne samo kot ravnanje zoper sindikalnega zaupnika, temveč kot ravnanje zoper katerega koli delavca v Republiki Sloveniji, ki naj bi bila pravna država. Priča smo primeru, ko je bila izrečena sankcija, vodstvo se sklicuje na obremenilno pisno dokumentacijo, v to dokumentacijo pa nima vpogleda nihče, niti obdolžena oseba. Glede na to, da je vodstvo univerze samo navajalo konkretna imena oseb, ki naj bi pričale, njihovih pričevanj pa kljub sklepu informacijskega pooblaščenca noče pokazati niti obdolženki, upravičeno sklepamo, da gre tudi za poskus pritiska na omenjene osebe. Te so bile namreč poimensko izpostavljene, vendar očitno in razumljivo ne želijo biti udeležene v tovrstnih manipulacijah. Take razmere v kontekstu univerzitetne avtonomije, razumljene kot izoliranega sveta zunaj veljavnega prava, po našem globokem prepričanju niso skladne z načeli pravne države. Univerza v Mariboru je kot že tolikokrat doslej spet enkrat svarilni zgled, kaj se lahko zgodi, če se posamezen del družbenega in državnega sistema povzpne nad ta sistem in tudi sodno vejo oblasti odmisli kot nekaj preživetega. To ni družba, v kateri želimo živeti.

Za Visokošolski sindikat Slovenije

dr. Gorazd Kovačič, predsednik

7. 7. 2021