Pravilnik UL o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti

Novembra 2021 sprejeti Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti je univerzam prinesel pasovno financiranje raziskovalne dejavnosti. Razdeljeno je na programski in institucionalni steber. Programski vsaj v prehodnem obdobju pomeni kontinuiteto raziskovalnih programov pri ARRS, pri čemer raziskovalne organizacije dobivajo avtonomijo upravljanja programov, ARRS pa bo izvajala le še zunanje evalvacije. Institucionalni steber je, kot podrobneje določa vladna Uredba o financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz Proračuna RS, med drugim namenjen "za delo, opravljeno v času presežka kadrovskih zmogljivosti zaradi projektnega načina poslovanja", torej za finančno stabilizacijo zaposlitev raziskovalcev med projekti. To je temeljni problem, ki povzroča prekarnost raziskovalcev, izraženo tudi skozi nezakonito veriženje pogodb o zaposlitvi za določen čas. UL je za rešitev tega problema leta 2020 s pravilnikom omogočila ustanovitev premostitvenih skladov članic, ki pa so ob takratni strukturi sredstev za raziskovanje ostali praktično prazni ali pa sploh niso bili ustanovljeni. Novi zakon s pasovnim financiranjem in zagotovljeno rastjo sredstev omogoča rešitev problema prekarnosti raziskovalcev, če je za to volja v raziskovalni organizaciji. 29. člen zakona določa, da mora akt organizacije vsebovati tudi določila o "načinu določitve vodje raziskovalnega programa" in o "zagotovitvi financiranja neprekinjenosti dela med posameznimi projekti".

VSS je aprila 2022 univerzam poslal svoj predlog, kako naj implementirajo zakon. Predlagal je, naj rastoče pasovno financiranje prednostno usmerijo v stabilizacijo zaposlitev raziskovalcev, naj določijo demokratična pravila izbire vodij raziskovalnih programov in naj regulirajo dvojne plače, ki jih omogoča zakon, tako da preprečijo možne zlorabe.

Način priprave pravilnika UL je bil nenavaden. Vodstvo UL je dolgo časa trdilo, da predloga pravilnika ni mogoče pripraviti, sprva ker vlada še ni sprejela uredbe in nato ker ARRS še ni sprejela svojega Splošnega akta o stabilnem financiranju raziskovalne dejavnosti in ker MIZŠ še ni določilo razreza sredstev med institucije. Nato je vodstvo UL v začetku maja 2022 poslalo članicam izrazito centralistična izhodišča za pravilnik UL. Večina članic je ta koncept zavrnila. Vodstvo je predlog malo popravilo, tako da imajo članice nekaj več pristojnosti, denar ukinjenih raziskovalnih programov pa bo ostal njim, in je vse do zadnjega pojasnjevalo, da pravilnik ne more biti problematičen, ker bo veljal samo začasno. Te določbe pa v končnem predlogu pravilnika ni bilo več.

Obenem je v prvi polovici junija postalo jasno, da ima osnutek pravilnika nekaj pomembnih vrzeli:

- čeprav določa način imenovanja in dolžino mandata novih vodij raziskovalnih programov, pa to ne velja za dosedanje vodje;

- določba o sredstvih za premostitvene sklade je neoprijemljiva;

- ključa za delitev sredstev institucionalnega stebra financiranja med članice ni;

- metodologija vrednotenja raziskovalnih programov še ni pripravljena, ob centralističnih težnjah pa v pravilniku ni zagotovila, da bo metodologija diferencirana po skupina disciplin; če bo enotna, bo učinek prihodnje prelivanje programskih sredstev k članicam (verjetno naravoslovnim in tehničnim), ki jim bo metodologija bolj ustrezala.

Sindikat je bil kljub nasprotnim dogovorom vse do zadnjega izključen iz usklajevanj pravilnika. Sredi junija je predlagal nekaj ključnih dopolnitev:

- za premostitvene sklade naj se nameni vsaj 10 % sredstev stabilnega financiranja, spremembe Pravilnika o premostitvenih skladih pa naj predvidijo ločene pogoje za koriščenje sklada za mlajše in za uveljavljene raziskovalce;

- prehodno določilo naj predpiše postopek in dolžino mandata tudi za doseganje vodje programov;

- omeji naj se zaporedno število mandatov vodij na dva mandata.

Vodstvo UL je na sestanku zavrnilo naše predloge, prav tako Senat UL med razpravo. Zatem in pred dopisnim glasovanjem Senata UL o predlogu Pravilnika je sindikat dobil uradni poziv, naj se opredeli do njega.

Sindikat je pisnem mnenju ponovno opozoril na gornje pomanjkljivosti. Obenem je protestiral proti temu, da je vodstvo UL na koncu črtalo določbo o začasni veljavnosti pravilnika. S celotnim manevrom priprave v naglici in s prelomljeno obljubo o začasni veljavnosti pravilnika je onemogočilo javno razpravo po članicah, čeprav gre za izjemno pomemben pravilnik, ki bo za dolgo časa utrdil finančna razmerja med članicami. Predlagali smo, naj vodstvo UL v položaju časovne stiske v pravilnik vrne določbo o njegovi omejeni časovni veljavnosti in doda varovalki o potrebnem dvotretjinskem kvorumu Senata UL za podaljšanje njegove veljavnosti in za sprejem metodologije, tako da se prepreči preglasovanje. Vodstvo je to zavrnilo in mnenja sindikata tudi ni želelo posredovati Senatu UL, temveč le Upravnemu odboru UL.

Vsi dokumenti so objavljeni tule.

Ali ima prestop Simone Kustec na Univerzo na Primorskem znake korupcije?

Javnost je včeraj presenetila novica, da se bo dosedanja ministrica za šolstvo, Simona Kustec namesto na matični fakulteti FDV zaposlila na Univerzi na Primorskem (UP). Zakaj bi jo UP hotela zaposliti?

Na Fakulteti za management UP sicer obstaja študijski program Politologija, toda univerza je že pred leti zamrznila njegovo redno izvajanje zaradi premalo vpisa in odpustila večino izvajalcev. Za naslednje leto je resda objavila razpis za vpis na ta študijski program, a izvajala ga bo le kot izredni študij. Na izrednem študiju praviloma ni zaposlitev, saj so finančni viri preveč nestabilni, sploh če se vpiše le nekaj študentov kot v zadnjih nekaj letih. Pedagoška zaposlitev politologinje Simone Kustec na UP torej nima prepričljive ekonomske osnove. Prav tako ni verjeten motiv, da njena zaposlitev pomeni naložbo UP v dvig svojega ugleda, kajti številni zaposleni na FDV so imeli po klavrni politični vlogi ministrice Kustec resne zadržke pred njeno vrnitvijo.

Odgovor na vprašanje, iz kakšnega motiva se je UP odločila za zaposlitev nekdanje ministrice Kustec, morda lahko najdemo v nedavnem predlogu sklepa ministrice Kustec o razrezu sredstev Institucionalnega stebra financiranja (ISF) po novem raziskovalnem zakonu med univerze in inštitute. Raziskovalne organizacije že dolgo čakajo na ta razrez, nedavni predlog pa jih je šokiral. Po informacijah Visokošolskega sindikata Slovenije so znanstveni inštituti in Univerza v Ljubljani protestirali proti temu, da je ministrica v predlogu razreza predvidela privilegirano obravnavo Univerze v Mariboru, od koder prihaja in kamor se vrača dosedanji državni sekretar Mitja Slavinec, in Univerze na Primorskem. Ti dve raziskovalni organizaciji naj bi po glavi raziskovalca dobili precej več od ostalih, čeprav zakon predpisuje pravično formulo začetnega razreza sredstev ISF, ki bo tudi osnova za dolgoročno distribucijo teh stabilnih sredstev. Glede Slavinca smo se v bližnji preteklosti že nekajkrat lahko prepričali, da si zna dobro postlati, zdaj pa se je izkazalo, da tudi ministrica v zaključku mandata ni stala križemrok.

Po naših informacijah sporni sklep o razdelitvi sredstev ISF na koncu ni bil sprejet. Vseeno pa menimo, da že namera po finančnem favoriziranju bodočega delodajalca kaže na znake korupcije. Morda pa je zaposlitev bivše ministrice na UP oddolžitev za kakšne morebitne pretekle usluge? Verjamemo, da bodo zadevo preiskale KPK in druge pristojne institucije. Novo vodstvo MIZŠ pozivamo, naj revidira vse primere sumljivega parkiranja proračunskega denarja v prijateljskih zavodih, ki sta jih v zadnjih mesecih izvedla Mitja Slavinec in Simona Kustec.

V Ljubljani, Mariboru in Kopru, 3. 6. 2022

Za Predsedstvo VSS,

Gorazd Kovačič, predsednik