petek, 23. december 2016

Dogovor o plačah za leto 2017

Dogovor med vlado in sindikati javnega sektorja o sproščanju varčevalnih ukrepov pri plačah za leto 2017 in na njem temelječ interventni zakon odpravljata večino »drobnih« varčevalnih ukrepov pri plačah (regres, napredovanja, povečan obseg dela, avtorske in podjemne pogodbe, dodatno pokojninsko zavarovanje) v letu 2017, preostale pa kmalu zatem. Pri ukrepu prisilnega upokojevanja tistih, ki izpolnjujejo pogoje, smo dosegli, da vodstvene osebe tu nimajo privilegija, pa tudi to, da se obveza upokojitve odloži za eno leto po individualni izpolnitvi pogojev.
Dogovor odpira tudi dva pomembna pogajalska procesa. Prvi bo potekal o odpravi glavnega splošnega varčevalnega ukrepa, to je 8 % znižanja vseh plač. Drugi bo namenjen odpravi plačnih anomalij, za kar je vlada namenila 70 milijonov EUR letno, določeni pa so tudi jasni roki. VSS bo poleg delavcev skupine J ponovno odprl tudi vprašanje plač v podskupini D1, to je predavateljev, visokošolskih sodelavcev in lektorjev, ki so v primerjavi z vzgojitelji in učitelji na nižjih ravneh izobraževanja neverjetno slabo plačani.
Za visokošolske učitelje in raziskovalce je pomembna VIII. točka, ki zagotavlja dvig njihovih plač tako, kot bo to na koncu (če bo) določeno za zdravnike. Pomembno je, da se ti stroški ne bodo zajedali v omenjenih 70 milijonov EUR, temveč jih bo vlada morala zagotoviti posebej. Vezavo višine plače docenta na višino plače zdravnika specialista sicer določa tudi aneks h KPVIRS iz leta 2002.
Poleg materialnih dosežkov je zelo pomembno to, da se je vlada zavezala, da ne bo enostransko spreminjala plačne in uslužbenske zakonodaje. Tu je že imela načrt za individualno fleksibilizacijo vseh plač, kar bi izjemno okrepilo korporativno upravljanje v javnem sektorju. Tudi opcija izstopanja posameznih dejavnosti ali poklicev iz enotnega javnega plačnega sistema je odpadla.

Izhodišča za novi ZViS (Makovec Brenčič), 2016-2017

VSS se je aktivno vključil v pripravo izhodišč za novo visokošolsko (in raziskovalno) zakonodajo, ki nastaja v okviru delovnih skupin Sveta za visoko šolstvo in Sveta za znanost in tehnologijo.

Sindikalni predlog izhodišč iz avgusta 2016 opredeljuje vsebino javne službe, ki vključuje tudi doktorski študij in temeljno raziskovanje. Iz logike javne službe sledijo na strani države obveznost proračunskega financiranja; na strani izvajalcev pogoji za kakovost, ki med drugim pomenijo umeščenost v javni plačni sistem, načelo enakega plačila za enako vrsto dela (nadobveza, honorarci) in natančno opredelitev normativa n.p.o., da se prepreči faktorizacijo vrednotenja ur pod 1; na strani uporabnikov pa časovno neomejeno pravico do študija brez šolnine, tudi na 3. stopnji, medtem ko mora trajanje študentskih socialnih bonitet ostati časovno omejeno. Edini upravičen razlog za šolnine bi bila jezikovno ali časovno ločena (večerna) izvedba.
Predlagali smo model financiranja, ki izhaja iz financiranja študijskih programov, iz česar se da izračunati, koliko denarja je potrebnega za plače, koliko za materialne stroške obratovanja in temeljnega raziskovanja in koliko za investicije. Tako bi se izognili scenarijem iz zadnjih let, ko je vlada znižala obseg kosovnega financiranja za 12 %, univerze pa so se nato morale znajti z notranjimi rezi.
Poleg tega smo predlagali, da se bistveno izboljša stabilnost financiranja raziskovalne dejavnosti in raziskovalcev, preden bi se sploh lahko pogovarjali o zlitju visokošolske in raziskovalne sfere s skupnim zakonom o univerzah in inštitutih. Nekateri predstavniki akademskega menedžmenta se namreč zavzemajo za zlitje delovnih mest visokošolskega učitelja in raziskovalca. To bi vodilo v boje za prerazporejanje pedagoških ur, da bi raziskovalci, ki so financirani razpisno, tako zmanjšali svojo prekarnost oz. jo prerazporedili na zaposlene v visokošolski dejavnosti. Koristniki prekarizacije visokošolskih delovnih mest bi bili predvsem tisti z institucionalno močjo.
Nasprotni predlog izhodišč je podala skupina rektorjev in direktorjev velikih inštitutov. Zavzemajo se za avtonomijo na več ravneh. Ena od njih je organizacijska, kar pomeni, da zakon ne bi več določal, kateri so glavni organi zavodov in kako se jih imenuje (volitve), temveč bi dogovor med deležniki o tem prenesli na raven posameznih zavodov, kjer bi bil rezultat odvisen od trenutne pogajalske moči sindikatov in študentov. Prav tako bi se v socialnem dialogu znotraj vsake univerze posebej dogovarjali o vseh delovno pravnih vprašanjih, od plač do vprašanja zaposlovanja za nedoločen čas. Izrecno so se zavzemali za izstop univerz iz javnega plačnega sistema in izpod določil kolektivnih pogodb na državni ravni (te določajo umestitve v plačne razrede) bi vlado, ki je njihova sopodpisnica, razbremenil obveznosti zadostnega financiranja visokega šolstva. Ob potencialno zaostrenih finančnih razmerah bi bili sindikati na posameznih zavodih pahnjeni v vlogo stečajnega upravitelja pravic zaposlenih, saj bi lahko izbirali med odpuščanjem in nižanjem plač. Rektorji so želeli tudi proste roke (mimo Nakvis) pri spreminjanju in opuščanju študijskih programov, kar bi lahko bilo sredstvo za varčevanje in tudi alibi vladi za krčenje proračunskega financiranja.
VSS je podal odgovor na predlog rektorjev in direktorjev. Zatem je novembra 2016 v delovni skupini SVŠ nastala sinteza obeh predlogov izhodišč, ki vsebuje vse ključne varovalke za položaj zaposlenih.

Toda vodstvo MIZŠ je na skupno sejo SVŽ in SZT, sklicano za 15. 2. 2017, posredovalo povsem drugo besedilo, iz katerega so izginile praktično vse zakonske varovalke na področju pravic zaposlenih in kakovosti izobraževalnega procesa. S tem je izreklo nezaupnico ožji delovni skupini in tudi Svetu za visoko šolstvo, ki jo je imenoval. Največji problem je vsebina izhodišč, saj je zastavljena tako, da naj novi ZViS legalizira vrsto nezakonitih in samovoljnih praks na področju plač, pedagoškega normativa in vrste zaposlitev, ki se žal dogajajo na naših univerzah. Tak zakon bi bil povsem nesprejemljiv za zaposlene. VSS je zato 14. 2. 2017 pozval ministrico dr. Majo Makovec Brenčič k umiku neusklajenih izhodišč. Na skupni seji svetov za visoko šolstvo in za znanost in tehnologijo 15. 2. 2017 se je ministrica zavezala k vključitvi varovalk na področjih delovnega prava, plačnega sistema, pedagoškega normativa in demokratičnih volitev organov v dopolnjena izhodišča, ki jih bo MIZŠ poslalo v javno razpravo.
1. 3. 2017 je MIZŠ objavilo le malo spremenjena uradna izhodišča. Ta merijo na fleksibilizacijo normativa in plač, zlitje delovnih mest visokošolskega učitelja in raziskovalca in prekarizacijo učiteljev, ki bi postali odvisni od pridobivanja razpisnih in tržnih virov. Poleg tega se norčujejo iz sodbe Ustavnega sodišča, ki je že aprila 2011 zahtevalo zakonsko opredelitev visokošolske javne službe, izhodišča MIZŠ pa predvidevajo, da jo bodo definirali kar zavodi sami. VSS je ostro zavrnil izhodišča in skupaj s pripombami navedel tudi vrsto dosedanjih sistemskih in individualnih kršitev pravic zaposlenih in zlorab položaja, ki dokazujejo, da si nekateri rektorji in dekani ne zaslužijo povečane kadrovske avtonomije, saj bi se s tem njihova samovolja izjemno okrepila.
Junija 2017 je MIZŠ predstavilo predlog člena o javni službi. Besedilo člena in obrazložitve kažejo težnjo vlade, da bi del financiranja javne službe prevalila na univerze same, tako kot doslej. Lastno sofinanciranje naj bi črpalo iz tržnih dejavnosti univerz in tudi iz delnih šolnin. Predlog člena ne daje zakonskih zagotovil o brezplačnem študiju, obrazložitve pa poudarjajo, da je mogoče javno službo financirati tudi s samoplačništvom. Poleg tega predlog člena ne ureja pasovnega financiranja materialnih stroškov temeljnega raziskovanja, čeprav tega opredeljuje kot sestavni del visokošolske javne službe. Namesto tega še naprej opredeljuje programsko in projektno financiranje, urejeno z ZRRD.
Avgusta 2017 smo prejeli novo verzijo osnutka členov o javni službi in koncesijah ter podali pisne pripombe. V njih nasprotujemo redukciji raziskovanja na projektno formo (kar bi vodilo v to, da je pridobivanje projektov del rednih delovnih obveznosti pedagoških delavcev, izgubil pa bi se tudi pomen temeljnega raziskovanja). Predlagali smo tudi močnejše varovalke zoper širjenje plačljivih vpisnih mest na račun brezplačnih in zoper interesno kontaminiranost strokovnih komisij, ki bodo ugotavljale javni interes za razpis novih koncesij.
Oktobra 2017 je MIZŠ predstavilo delovni skupini predlog členov novele ZViS, ki bi opredelila javno službo, uredila koncesije in preuredila 63. člen. Koncept javne službe izhaja iz vsebine dejavnosti in ne iz ločnice med proračunskimi in zasebnimi viri financiranja, kar so dolgo enotno zahtevali rektorji. Nedorečena je nova razmejitev med rednim in izrednim študijem oz. med javno službo in tržnimi študijskimi programi ter med študenti z in brez šolnine znotraj študijskih programov, ki so javna služba. Glavni problem je, ali bodo fakultete ponudile zadostno število brezplačnih vpisnih mest, ali pa bo teh zmanjkovalo in bodo kandidate usmerjale na enake, a samoplačniške tržne študijske programe. Določeni so splošni kriteriji in postopek za dodelitev novih in revizijo dosedanjih koncesij.
Novi 63. člen je nastal v dialogu med VSS in MIZŠ. Člen opredeljuje štiri vrste delovnih obveznosti pedagogov, tudi raziskovalno. MIZŠ je prisluhnilo argumentom VSS, da je zakonska določitev normativov varovalka kakovosti pedagoškega dela, pa tudi potrebnega števila delovnih mest in s tem podlage za finančne zahteve do države. Sprejelo je tudi večino naših predlogov za natančnejšo opredelitev normativov, zlasti za onemogočenje faktorizacije. MIZŠ hoče odpraviti avtorske honorarje (čeprav črtanje zadnjega odstavka 63. člena učinkuje nasprotno, kot deregulacija). Opozorili smo ga, da je sočasno treba odpraviti zavoro zaposlovanju v vsakoletnem Zakonu o izvrševanju proračuna, sicer bo zmanjkalo instrumentov za plačilo vsega potrebnega pedagoškega dela. Poleg tega zamenjava honorarnih plačil s trikrat dražjimi zaposlitvami ob sedanjem nezadostnem proračunskem financiranju doktorskega študija vodi ali v nedosegljivo zvišane šolnine, ali v improviziranje.
Ključni dokumenti so objavljeni na tej povezavi. Razvrstite jih kronološko.


četrtek, 08. december 2016