VSS - Sindikat UL je maja 2017 kandidatu za rektorja UL v mandatnem obdobju 2017-2021, prof. dr. Igorju Papiču postavil več vprašanj o njegovih stališčih do nekaterih sistemskih problemov ali pojavov na članicah. Odgovori so dodatno osvetlili njegov program. Vprašanja in odgovori so objavljeni tudi na
kandidatovi uradni spletni strani.
1.) Kako razumete vsebino in pomen visokošolske javne službe? Kako bi jo definirali? Komu naj bo namenjena? Kako razumete razmejitev med javno službo in tržnimi dejavnostmi na univerzi?
Visokošolska javna služba je pedagoška, znanstveno-raziskovalna, strokovna, umetniška in podporna dejavnost, s katero univerze uresničujejo svoje temeljno poslanstvo, ki je v interesu javnosti. Kot del javne službe razumem tudi izobraževanje na 3. stopnji.
Tržno dejavnost lahko članica izvaja skladno s Statutom UL, v smislu prenosa raziskovalnega znanja in izvedbe raziskovalnih ter svetovalnih storitev neposredno za zunanje naročnike. Tržna dejavnost ne more biti del rednih obveznosti zaposlenih na univerzi in se jo izvaja le tam, kjer je to možno in kjer takšna dejavnost ne vpliva na kakovost izvedbe javne službe.
2.) Prosimo vas za komentar teze prof. Pisanskega v Sobotni prilogi Dela, da so vodstveni krogi UL preveč obremenjeni z njenim ugledom in da obenem menijo, da ga je mogoče povečati po bližnjicah, s točkovalnimi triki, uvozom nekaj zvezd in zmanjšanjem števila študentov.
Za kakovost in ugled univerze je odgovoren vsak posameznik akademske skupnosti. Ne podpiram navideznega dvigovanja kakovosti po bližnjicah in stremljenja k visokim uvrstitvam na različnih lestvicah za vsako ceno. Kakovost moramo primarno zagotavljati z visoko motivacijo in odgovornostjo zaposlenih na univerzi.
3.) Kakšna je vaša strategija za reševanje problema zaposlovanja raziskovalcev za določen čas? S kakšnimi ukrepi se ga nameravate lotiti?
Čim prej se je treba dogovoriti za neko prehodno obdobje (npr. dveh let), v katerem bomo uredili to problematiko in zaposlili za nedoločen čas vse raziskovalce, ki izpolnjujejo pogoje . Nosilcem projektov je treba dati navodila, kako lahko zaposlujemo raziskovalce na daljši rok (možno je eno podaljšanje pogodbe v obdobju največ dveh let ali ena pogodba za določen čas v daljšem obdobju – za čas trajanja projekta, ki je vir za plačo raziskovalca).
4.) Ali boste poskrbeli za odpravo nedavne spremembe opisnih listov višjih znanstvenih sodelavcev in znanstvenih svetnikov, ki je med delovne obveznosti tistih, ki so zaposleni za nedoločen čas, dodala uspešnost pri pridobivanju sredstev? Ta sprememba izničuje instrument zaposlitve za nedoločen čas, saj pomeni, da lahko delodajalec zaposlenega, ki ni uspel pridobiti novega projekta (četudi zaradi odločitev institucij zunaj UL), odpusti iz krivdnih razlogov, s čimer ta ostane brez odpravnine in tudi brez nadomestila za brezposelne.
Zavračam takšno prakso oziroma takšen način razmišljanja. Od raziskovalcev kvečjemu lahko pričakujemo, da se prijavljajo na razpise, vsi pa vemo, kako nizka je uspešnost takih prijav. Raziskovalec, ki ne bo imel projektnih sredstev, je lahko odpuščen samo kot tehnološki višek in ne iz krivdnih razlogov. To pomeni, da mu pripada odpravnina in nadomestilo za brezposelne. Prepričan sem, da se za takega raziskovalca lahko poišče priložnost v drugi sorodni raziskovalni skupini, npr. na isti članici.
5.) Nekatere članice še vedno niso zaposlile asistentov, ki imajo učiteljski naziv in že dlje časa opravljajo učiteljsko delo, na delovno mesto učitelja. Namesto da bi določeni dekani izvršili navodila UL za ureditev tega vprašanja in sodelavce razbremenili obsežnega pedagoškega dela v raziskovalno najpomembnejšem obdobju, so jim po dolgih letih predavanj ta odvzeli, da bi preprečili njihovo izpolnjevanje pogoja iz navodil UL. Kakšno je vaše stališče do te problematike in kaj nameravate storiti za njeno rešitev?
Obžalujem, da so spet v takem položaju predvsem mlajši sodelavci. Navodila UL so jasna, obstaja tudi prehodno obdobje. Pričakujem, da bodo dekanje in dekani dosledno upoštevali navodila kljub znanim finančnim težavam. Se pa mora kadrovska politika urejati na članicah.
6.) Na eni od članic zaradi finančnega prihranka za izvajanje rednega pedagoškega dela najemajo s.p.-je, zaposlene učitelje pa silijo v celodnevno tržno dejavnost. Zanima nas vaše mnenje o tem.
Finančne težave posameznih članic niso opravičilo za varčevanje na račun zaposlenih. Nasprotujem takšnemu načinu dela. Zakaj se pedagoških delavcev ne zaposli redno?
7.) Nekatere članice sistematično prakticirajo alternativne postopke volitev v nazive, ki niso usklajeni z merili UL. Kako gledate na takšno prakso?
Alternativnih postopkov volitev v nazive ne poznam. Če se to dogaja, zavračam takšno prakso.
8.) Ali bi pozvali k odstopu dekana članice, na kateri je revizija UL večkrat ugotovila nepravilno porabo javnih sredstev, nepravilnosti pa več let niso bile odpravljene?
Da, če dekan ne bo znal jasno obrazložiti, zakaj ni odpravil nepravilnosti in zakaj ni sprejel postopkov, ki bi preprečili ponovitve.
9.) Številne članice najemajo servisna podjetja za čiščenje, varovanje ipd. namesto neposredne zaposlitve delavcev, ki delajo v prostorih članice tudi desetletja dolgo. Če njihova delovna norma ni previsoka (kar bi pomenilo bodisi nižjo kakovost storitve, bodisi nezakonit delovnik in ničnost pogodbe med servisom in naročnikom), je takšno delo dražje kot v primeru neposredne zaposlenosti na članici. Kako vidite možnosti za omejitev »outsourcinga« in kakšna je lahko vloga rektorata pri tem?
Kot sami ugotavljate, v veliko primerih ne obstajajo niti ekonomski razlogi za najemanje zunanjih servisov. Morda je temu botrovala omejitev zaposlovanja v preteklosti. Ne smemo pa absolutno zavračati zunanjih storitev, npr. za izvedbo varovalnih storitev univerza ni ustrezno registrirana. Vsekakor pa univerza ne sme sodelovati z zunanjimi izvajalci, ki ne spoštujejo delovnopravne zakonodaje zaposlenih v teh podjetjih.
