Odziv Visokošolskega sindikata Slovenije na izjave ministra dr. Papiča

 

Minister se je na poziv VSS k odstopu odzval po načelih "napad je najboljša obramba" in "deli in vladaj". Sporočamo mu, da ti obrabljeni strategiji ne bosta dali rezultatov.

Naša utemeljitev, zakaj smo ga ocenili kot nesposobnega, je kratka in preprosta. Mesece je obljubljal stvari, za katere se je na koncu izkazalo, da ni na nobeni točki preveril svojega mandata. Poleg tega se je s pogajanj tik pred koncem brez pojasnila umaknil in to vlogo prepustil šolskemu ministru. Ker vlade s svojimi ponudbami očitno ni na nobeni točki in v nobeni obliki seznanil, je nazadnje na vladi dobil zavrnitev.

Ker se je s tem zaupanje dokončno skrhalo, ne moremo več verjeti obljubam, da bo do ustreznih plačnih rešitev prišlo v naslednji fazi. Zato pričakujemo nov predlog sporazuma, ki bo vseboval 1) orientacijsko delovno mesto "docent" v ustreznem proporcu do zdravnikov specialistov in učiteljev na nižjih ravneh izobraževanja in 2) eksplicitna zagotovila o relevantnosti tega delovnega mesta za druga delovna mesta v dejavnosti.

Izjave dosedanjega ministra o nereprezentativnosti VSS za področje raziskovanja pa samo potrjuje našo oceno o njegovi nelojalnosti univerzam in nepoznavanju sistema. Nereprezentativnost VSS v raziskovalni dejavnosti je gola domneva, ki jo bomo ovrgli s pridobitvijo (tudi formalne) reprezentativnosti. Že samo Univerza v Ljubljani je največja raziskovalna institucija v Sloveniji s kar trideset odstotki vseh registriranih raziskovalcev (po podatkih baze SICRIS). Da je raziskovanje temeljna dejavnost univerz in osnova posredovanja znanja, je s spremenjeno obliko financiranja priznal tudi novi raziskovalni zakon. Če minister Papič to iz osebnega oportunizma postavlja pod vprašaj, je to samo še en razlog za njegov umik.

dr. Sandra Bašić Hrvatin, dr. Aljaž Gaber, dr. Gorazd Kovačič, dr. Marko Marinčič, Damir Mlakar, dr. Urša Opara Krašovec, mag. Andrej Vogrin, dr. Elizabeta Zirnstein, dr. Simon Zupan (predsedstvo VSS)

V Ljubljani, Mariboru in Kopru, 27. 3. 2023

 

 

Zahtevamo odstop ministra Papiča. Stavka v visokem šolstvu se nadaljuje

 

Visokošolski sindikat Slovenije je 9. 3. 2022 izvedel samostojno stavko v dejavnosti visokega šolstva. Zahteval je odpravo plačnih nesorazmerij do zdravnikov, pri čemer bi bile v dvig plač zajete vse skupine zaposlenih (D1, H, J in B). Zahteval je popravo nekaterih bolečih plačnih krivic iz preteklosti (visokošolski sodelavci brez doktorata, lektorji, informatiki, bibliotekarji). Zahteval je zagotovitev normalnih pogojev za delo za pedagoške delavce (sobotno leto, individualna raziskovalna sredstva). Zahteval je tudi ureditev nekaterih posebnosti dela v visokem šolstvu v kolektivni pogodbi (delo na domu, stalna pripravljenost, delo v nevarnih pogojih).

Stavkovna pogajanja so trajala pet mesecev in pol. Z vladno stranjo smo se uskladili o vrsti rešitev, in to v dobri veri, da ima mandat ali da ga bo pridobila. Že kmalu pa se je izkazalo, da se vlada z edinim sindikatom, ki je v ožji dejavnosti "visoko šolstvo" preverljivo reprezentativen (VSS), o plačah že v izhodišču ni mislila pogajati. Sporazum o novem orientacijskem delovnem mestu v visokem šolstvu je sklenila s šolskim sindikatom (SVIZ). Temu sindikatu zaradi formalno veljavne ureditve ni bilo nikdar treba izkazati reprezentativnosti v visokem šolstvu, saj reprezentativnost formalno črpa iz vzgoje (vrtci) in iz douniverzitetnega izobraževanja.

Stavkovni sporazum, ki ga je vlada sklenila s sindikatom SVIZ, je morda formalno veljaven, vendar vsebine, ki zadeva visoko šolstvo, ne sprejemamo. Nenavadno je, da je vlada sindikatu SVIZ za nižje ravni izobraževanja na lastno pobudo ponudila celo en plačni razred več od njegovih zahtev. Ker so učitelji nedavno pridobili tudi nov naziv, z napredovanji sežejo en plačni razred pod izrednega profesorja. Zaostanek univerzitetnega učitelja lektorja se je pri kariernem napredovanju za učitelji z douniverzitetne ravni z enako izobrazbo povečal na 8 plačnih razredov. V pogajanjih s šolskim sindikatom je bilo orientacijsko delovno mesto "docent" uvrščeno na 38 % predvidene plačne lestvice, rednega profesorja pa posledično na 52 %.

Da je sindikat SVIZ karkoli konkretnega pridobil za skupino J, je preprosto lažna novica. Kot vedno jo je pustil na cedilu.

Drugi dogodek, ki je pokazal ponižujoč odnos vlade do univerz oz. do področja visokega šolstva, je bil oportunistični umik ministra Papiča. Ta se je kmalu po tem, ko je na podlagi referenduma, na katerem smo se številni zavzeli za "samostojno" ministrstvo, umaknil iz pogajanj in pogajanja o visokem šolstvu prepustil šolskemu ministru Feldi.

Smo novo ministrstvo res potrebovali? Je bil referendum res potreben? Kot se zdi zdaj, je bil potreben zgolj zato, da se novi minister bolj posveti področju inovacij. Še posebno zakonodajnih "inovacij", ki skušajo prelisičiti pravila EU in poleg tega javnim ustanovam omogočiti, da z nelojalno konkurenco zasebnikom znotraj javnega sektorja izplačujejo "trojne plače". To novelo k raziskovalnemu zakonu je koalicija žal enotno podprla kljub oceni zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, da je v treh točkah neustavna.

Tretji dogodek, ki je dokazal neodgovornost ministra Papiča in njegovo osredotočenost na komercialne interese, je bilo zadnje pogajalsko srečanje med VSS in vlado. Takrat dr. Papiča sploh ni več bilo. Nenadoma smo od državnega sekretarja dr. Krajnca, ki je po novem nastopal kot namestnik šolskega ministra, izvedeli, da mandata za pogajanja o številnih že dogovorjenih tematikah pravzaprav sploh nima. Minister Papič nas je potemtakem več mesecev vlekel za nos, nato pa inovativno izginil.

Zahtevamo odstop ministra Papiča. Ne zato, ker je povzročil kakšno usodno škodo. Doslej ni storil niti tega. Odstop tega ministra zahtevamo zato, ker je nesposoben in ker mu za univerze ni mar.

Ker do stavkovnega sporazuma ni prišlo, bo Visokošolski sindikat Slovenije nadaljeval s stavkovnimi aktivnostmi. Dosedanje zahteve bomo glede na nove okoliščine konkretizirali. O datumih bo javnost obveščena v kratkem.

Med drugim bomo odločno vztrajali pri štirih ključnih zahtevah:

- glede na dogovor iz leta 2002 in spremembe zdravniških delovnih mest, do katerih je prišlo v vmesnem obdobju, mora orientacijsko delovno mesto "docent" že glede na trenutno stanje pridobiti 7 plačnih razredov; s tem se dosežeta tudi primerljivost celotnega razpona možnih napredovanj in uskladitev pedagoških delovnih mest na univerzi z raziskovalnimi;

- orientacijsko delovno mesto zadeva vsa delovna mesta na univerzah, tudi skupine J, H in B;

- nabor delovnih mest v skupini J se oblikuje na novo in ločeno od ostalih dejavnosti;

- v morebitnem novem plačnem sistemu morata visoko šolstvo in raziskovalna dejavnost obvezno dobiti samostojen steber.

 

V Ljubljani, Mariboru in Kopru, 27. 3. 2023

Predsedstvo VSS

 

 

Uzakonitev možnosti trojnih plač kot vladno posmehovanje načelu enakega plačila za enako delo

 

Visokošolski sindikat Slovenije ostro nasprotuje noveli Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID) in podzakonskim aktom, s katerimi vlada po hitrem postopku uvaja neposredno kršenje načela o enakem plačilu za enako delo ter ustvarja nova nedopustna plačna nesorazmerja zaposlenih v javnih organizacijah na področju raziskovalne in inovacijske dejavnosti.

Vlada se je odločila za sprejetje novele ZZrID po skrajšanem postopku. Z njenim 18. členom širi možnost izplačevanja dvakratnika osnovne plače za raziskovalce na vse tiste javne zavode, ki imajo sklenjeno pogodbo za stabilno financiranje raziskovalne dejavnosti. Novela zakona širi nabor možnosti za višje plače s tržnih in različnih evropskih projektov še na »posebne projekte nacionalnega značaja«, financirane iz slovenskega proračuna, ki pa v zakonu niso opredeljeni niti okvirno. Določil jih bo ministrov pravilnik.

Osnovni namen vključitve »posebnih projektov nacionalnega značaja« v zakon je zelo nazoren. S tem želi predlagalec zakona ustreči apetitom akademske oblasti in zaobiti evropsko uredbo (Uredba (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. 4. 2021), ki izrecno določa, da plače za delo v evropskih projektih ne smejo presegati plač osebja v nacionalnih projektih. Nadvse predrzno je, da se javno objavljeni osnutek Pravilnika k 64. členu ZZrID pri tem celo sklicuje na evropsko uredbo. A to še ni vse. Če so vir za plačo raziskovalca, zaposlenega v javnem zavodu tržna sredstva, »evropska« sredstva, v primeru »posebnih projektov nacionalnega značaja« pa celo slovenska sredstva, pravilnik določa umestitev raziskovalca v najvišji plačni razred znotraj delovnega mesta (napredovanje za do 10 PR) in pomnožitev osnovne plače delavca s količnikom, ki lahko znaša tudi 2. Posledično se bo lahko plača dveh raziskovalcev z enakim nazivom, ki v isti pisarni opravljata enako delo ali raziskujeta v istem laboratoriju, razlikovala za faktor 3!

Konkreten primer: znanstveni sodelavec, zaposlen na projektu ARRS, bo uvrščen v 47. PR in bo njegova osnovna plača znašala 2.795,64€; znanstveni sodelavec, zaposlen na »pravem viru«, pa bo avtomatično uvrščen v 57. PR (4.138,22 €), njegova osnovna plača pa bo še dodatno pomnožena s faktorjem do 2 (8.276,44 €).

Vlada s tem kaže vso svojo dvoličnost in sprenevedavost, saj na eni strani zagovarja načelo enakega plačila za enako delo in se navidezno zavzema za odpravo plačnih nesorazmerij, po drugi pa s sprejemanjem zakonskega akta po skrajšanem postopku (!) skupini zaposlenih v javnem sektorju odpira vrata za izstop iz sistema javnih plač in ustvarja nova nesorazmerja ne le znotraj dejavnosti, temveč celo znotraj iste organizacije. Pri tem posebej ostro obsojamo njen poskus, da bi si navkljub opozorilom Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora prilastila pristojnost zakonodajne veje oblasti ter zaobšla ustavna načela pravne varnosti, splošne enakosti pred zakonom in legalitete (2., 14. in 120. člen Ustave RS) in evropsko uredbo.

Visokošolski sindikat bo tako kot doslej za vse zaposlene na univerzah ne glede na plačno skupino uveljavljal in zagovarjal načelo enakega plačila za enako delo kot tudi uveljavitev pravičnih plačnih razmerij.

Ministrico za javno upravo, ki je odgovorna za uveljavitev nove plačne reforme, pozivamo, da se javno opredeli do 64. člena ZZrID, do predloga njegove novelacije in do osnutka pravilnika, ki ga ta predvideva.

Ministra za visoko šolstvo, znanost in inovacije pozivamo, da pojasni, v čem konkretno se »posebni projekti nacionalnega značaja«, ki odpirajo vrata za izstop iz plačnega sistema in višjim plačam, razlikujejo od običajnega temeljnega oziroma aplikativnega projekta.

Obravnava predloga zakona na seji Odbora za znanost, kulturo in mladino Državnega Zbora je predvidena 7. 3. 2023. Komisija za izobraževanje, kulturo, znanost šport in mladino Državnega sveta je predlog zakona že soglasno podprla na seji 2. 3. 2023.

V Ljubljani, Mariboru in Kopru, 5. 3. 2023

Predsedstvo Visokošolskega sindikata Slovenije