Maribor, 26. 10. 2020
Javni poziv rektorju UM k umiku spornih sprememb aktov o volitvah dekanov in delovanju akademskih zborov in ustavitvi elektronskih volitev, ki ne zagotavljajo tajnosti
Visokošolski sindikat Slovenije, Sindikat Univerze v Mariboru (v nadaljevanju VSS SUM) je preučil gradivo, ki ga organom odločanja pri točki Protokol izvedbe elektronskih volitev na senatu UM predlaga Oddelek za splošne pravne in kadrovske zadeve UM. Prav tako je gradivo posredoval zunanjemu strokovnjaku, ki se strokovno ukvarja z vprašanji zagotavljanja tajnosti in svobode volitev. Mnenje prilagamo temu dopisu.
VSS SUM na tem mestu ne ponavlja svojih obširnih vsebinskih načelnih stališč glede volitev, izpostavljamo samo, da kot sindikat apriori ne nasprotujemo elektronskemu glasovanju, kadar gre za javno glasovanje, absolutno pa protestiramo proti izvajanju »tajnih elektronskih volitev« (na organih ali kot samostojne volitve), brez dejansko zagotovljene tajnosti. Posebej je namreč potrebno opozoriti, da razpravljamo o volitvah na ravni delodajalca in da so volilni upravičenci praviloma (podrejeni) delavci, zato je mogoče nanje izvajati učinkovit pritisk tako, da izraženemu glasu volivca sledi (pozitivna ali negativna) pravna, socialna, ekonomska, čustvena, sankcija. Sistem, ki spoštuje pravne norme, mora zagotoviti svobodne volitve tako, da onemogoči že zgolj hipotetično možnost nadzora nad izraženim glasom. Univerza v Mariboru očitno ni tak sistem. Kot se je dogajalo v nedavni preteklosti (ob vseh sodnih in inšpekcijsko dokazanih nezakonitostih, ki so jih uvajali mariborski univerzitetni pravni strokovnjaki, z dvigovanjem rok, pa potrjevali univerzitetni organi), rektor Univerze v Mariboru izkorišča resne zdravstvene razmere za uvajanje sistemskih sprememb, ki v predlagani obliki pod vprašaj postavljajo institut tajnih volitev, s čimer se znova kaže nizka raven pravne kulture in nespoštovanje temeljnih demokratičnih standardov na Univerzi v Mariboru.
Rektorja UM prof. dr. Zdravka Kačiča zato javno pozivamo, da protokol za izvajanje volitev z aplikacijo Polly in spremembe obeh aktov (o volitvah dekanov in delovanju akademskih zborov) umakne iz obravnave, sporno izvajanje volitev (na senatih fakultet in v študentski svet) pa ustavi. Ureditev elektronskega glasovanja je namreč uvedel brez potrebne (zunanje) verifikacije, brez opravljene analize uvedenega sistema, preizkusa in podanih nujnih odgovorov, kako zagotoviti tajnost volitev.
Če se v nadaljevanju posvetimo analizi pripravljenega gradiva, na osnovi katere smo naš javni poziv rektorju tudi podali, uvodoma ugotavljamo, da aplikacija Polly (v nadaljevanju Polly) ni profesionalna rešitev Microsofta, namenjena tajnemu glasovanju, temveč je dodatek zunanjega izvajalca (https://www.polly.ai), v prvi vrsti namenjen izvajanju anket (polls and surveys) v MS Teams, spletnem orodju za skupinsko delo znotraj podjetij ali ustanov (tudi šolskih sistemov). Organizacije lahko s Polly v realnem času zbirajo praktične povratne informacije, s katerimi izboljšajo delovni proces (workflow). Na predstavitveni strani ponudnik aplikacije Polly tako kot prvi primer uporabe aplikacije navaja odločanje o vrsti hrane, ki jo želijo sodelavci naročiti za kosilo (npr. izbiranje med pico in sušijem), ali spremljanje zadovoljstva delavcev z delovnim okoljem in klimo v kolektivu, pri katerem uporabniki denimo glasujejo s čustvenimi simboli (npr. 😊 ☹). Kar je ključno: ponudnik aplikacije na svoji predstavitveni strani nikjer (!!!) ne navaja, da gre za aplikacijo, namenjeno za izvajanje elektronskega tajnega glasovanja na uradnih dogodkih, kot so seje ali volitve organov. Za izvedbo verodostojnih e-volitev namreč obstajajo profesionalne rešitve, ki tako izvajalcu kot volivcem zagotavljajo integriteto in tajnost.
Zakaj ponudnik Pollyja ne oglašuje kot platforme za e-volitve, postane jasno tudi ob prebiranju dokumenta »Izvedba elektronskih anonimnih volitev v sistemu Polly za MS Teams«, ki ga je za člane senata in UO UM pripravil Oddelek za splošne pravne in kadrovske zadeve UM. Dokument, v katerem so podane smernice za izvedbo volitev s Polly, namreč razkriva številne tehnične in organizacijske pomanjkljivosti predlagane oblike »tajnega« elektronskega glasovanja. V oči najbolj bode dejstvo, da Polly zaradi nenamenskosti aplikacije pri izvedbi vključuje improvizacijo, ki resno ogroža minimalne standarde izvajanja tajnega elektronskega glasovanja. To (nehote) prizna tudi predlagatelj sam, saj na približno štirih straneh smernic (ostalo je slikovno gradivo) ponuja ad hoc rešitve ter kar desetkrat uporabi besedne zveze, kot so »jamči izvajalec« ali »jamči komisija«, in to na mestih, ki pri tajnih volitvah sploh ne morejo biti stvar osebnega jamstva, jamstva organa oz. jamstva kogarkoli. Tak primer sta izjavi, da »volilna komisija jamči, da v času volitev ni vpogledala v delne rezultate« ali da »izvajalec jamči, da ni oddal glasu«. Omenjene izjave implicitno priznavajo, da ima sistem šibke točke na ključnih mestih in da omenjena možnost obstaja. Si je denimo mogoče predstavljati, zakaj bi morala sicer pri klasičnih volitvah volilna komisija »jamčiti«, da med glasovanjem ne bo odpirala volilnih skrinjic ali da v skrinjico ne bo oddajala svojih dodatnih glasov?
Ker je imel VSS SUM za analizo smernic zelo malo, v nadaljevanju izpostavljamo samo nekatera vprašanja, ki se ob tem zastavljajo, ob tem pa rektorja prosimo za javne pisne odgovore nanje:
1. Ali
je aplikacija Polly namenjena izvajanju e-volitev?
2. Kdo
bo nadziral informacijsko infrastrukturo in digitalne identitete v času volitev?
Bo to RCUM ali zunanji izvajalec?
3. Bo
nadzor prepuščen vsaki posamezni članici (npr. pri glasovanjih v fakultetnih organih)?
Je predlagatelj v svoji odločitvi upošteval možnosti zlorabe in pritiskov, povezanih
s tem, še posebej za IKT-koordinatorje? Ob tem posebej poudarjamo, da gre za delavce,
ki so odvisni od delodajalca oz. v podrejenem položaju do odločevalcev in po našem
prepričanju nobene volitve njihovega položaja ne bi smele izrabljati. Številni primeri
preteklih in aktualnih pritiskov nadrejenih na delavce UM namreč jasno kažejo, da
poštenost in korektnost posameznih vodilnih delavcev ne more biti osnova za
uveljavitev predlaganega sistema.
4. Informacijska
infrastruktura UM je kompleksna in sestavljena iz mnogih komponent, ki beležijo
delovanje-logiranje. Kako se bo preprečila možnost zlorabe, da bi bilo beleženje
vključeno na dveh mestih in bi se na ta način omogočila deanonimizacija glasovanja?
Kdo in kako bo to nadzoroval?
5. Platforma
ne omogoča izpolnitve volilnega imenika. Kako se bodo reševali morebitni spori v
primeru tesnega izida, saj platforma poda le informacijo o skupnem številu oddanih
glasov, ne pa kdo je oz. ni glasoval?
6. Ali
ima volilna komisija možnost evidentirati volilnega upravičenca, ki je glasoval?
Ali lahko po zaključku glasovanja komisija preveri število oddanih glasov glede
na volilni imenik in ugotovi, kdo je glasoval? Na kakšen način to preveri? Ali je
mogoče izdelati seznam upravičencev, ki so glasovali?
7. Kdo
imenuje volilno komisijo ter osebo, zadolženo za tehnično izvedbo in kreiranje volitev
znotraj platforme MS Teams?
8. Na
kakšen način bo preprečeno uhajanje informacij o vmesnih rezultatih volitev? Podpis
izjave volilne komisije in administratorja, ki so zaposleni, odvisni od delodajalca,
ki ima vse vzvode moči, ni nikakršno zagotovilo in je tudi pravno neustrezno.
9. Sistem
MS Teams omogoča sočasno prijavo z isto identiteto na več napravah, pri čemer sistem
uporabnika na to ne opozori, Polly pa hkrati omogoča sočasno glasovanje z vseh naprav.
Uporabnik tako ne ve, da lahko tik pred zaključkom glasovanja druga oseba z njegovo
digitalno identiteto (do teh imajo v praksi kljub opozorilom pogosto dostop drugi
uporabniki), (ponovno) odda volilni glas.
10. Kaj
preprečuje nadrejenim, da bi ob glasovanju na daljavo od podrejenih oseb izsilile,
da glasujejo po njihovih navodilih ali jim kot dokaz za oddani glas posredujejo
posnetek zaslona? Kaj bo delavcu zagotavljalo, da bo lahko volil sam (po svobodni
volji) ne pa v pisarni ob prisotnosti nadrejenega?
11. Predlagatelj
vidi rešitev v tem, da administratorji, izvajalci in člani komisij »jamčijo«, da
ne bodo preverjali vmesnih rezultatov glasovanja ali oddajajo nedovoljenega glasu.
S tako »rešitvijo« predlagatelj priznava, da obstaja možnost preverjanja vmesnih
rezultatov, kar je v nasprotju s temeljnim postulatom tajnosti glasovanja, saj so
lahko volitve tajne zgolj v primeru, ko vpogled ni možen. Sistem tako ne more temeljiti
na »jamstvih« ali »zavezah« posameznikov in organov, temveč na neizvedljivosti
kršenja tajnosti.
12. Kdo
(z imenom in priimkom) znotraj univerzitetne uprave je odločil in izbral Polly kot
ustrezno aplikacijo in na podlagi česa? Kdo (zunanja organizacija, posameznik) je
opravil verifikacijo izbrane rešitve?
Po našem prepričanju elektronski tajnih volitev ni mogoče uvesti ad hoc v dveh mesecih, kot je to primer na UM. Če bi v univerzitetni upravi prebrali vsaj kakšno (strokovno) razpravo na temo e- in i-volitev, bi lahko ugotovili, da je skupno opozorilo teh razprav o potrebni premišljenosti in postopnosti uvajanja elektronskih volitev, preizkusih, o potrebnosti široke javne razprave, o različnih (pravnih, socioloških, etičnih, tehničnih ...) vidikih in temeljnem predpogoju: ZAUPANJU. Kot je mogoče razbrati iz poteka uvajanja, se slednje zdi očitno rektorju kar kategorija na ukaz in norma, ki je (njegova, birokratska?) oblastna odločitev oziroma razglasitev. Kako naj si sicer razložimo popolno ignoranco pomislekov, dvomov in opozoril reprezentativnih predstavnikov zaposlenih — torej volivcev. V razmislek in kot komentar navedenemu dodajamo še svežo misel predsednika Ustavnega sodišča RS (prebrano na socialnem omrežju), sicer tudi profesorja na Pravni fakulteti UM: »Zaupanje ne temelji na ukazu ali normi, zaupanje ni oblastna odločitev, zaupanje je rezultat.« (Rajko Knez, predsednik US, 13. 10. 2020)
Menimo tudi, da je ob uvajanju elektronskih volitev nujno, da ima izbrana rešitev/aplikacija ustrezno revizijsko sled, ki mora omogočati rekonstrukcijo dogodkov po izvedbi e-volitev, v primeru pritožb oz. dvomov o pravilnosti izvedbe. V izogib vsem dvomom predlagamo izvedbo zunanje revizije, ki jo izvede ustrezna institucija, najbolje iz skupine big 4 (Deloite, KPMG, Ernst & Young, PwC), pri čemer je treba validirati cel proces od dodelitve identitete, izvedbe do obdelave rezultatov.
Še pred sprejemom odločitve o uvedbi tajnega elektronskega glasovanja na organih bi zato morala univerza pridobiti najmanj naslednje:
- mnenje zunanjega revizorja
izmed glavnih štirih revizijskih organizacij (Deloitte, KPMG, Ernst & Young,
PwC),
- temeljito analizo različnih
vidikov uvajanja elektronskih vidikov in zagotoviti široko strokovno javno razpravo,
- zaupanje ljudi, ki ga ni mogoče
izsiliti.
Posebej skrbi, da so nekateri fakultetni/univerzitetni organi kljub številnim opozorilom (in PRED POTRDITVIJO KAKRŠNEGA KOLI PROTOKOLA) že začeli uporabljati aplikacijo Polly za izvajanje »tajnega« glasovanja, pri čemer so se v praksi nemudoma potrdile njene pomanjkljivosti (zadnji primer na Filozofski fakulteti, kjer je bilo med volitvami na seji senata možno sproti spremljati rezultat). Naj senat UM spomnimo, da se je isti problem pojavil že v preteklosti, ko je bil na seji senata tudi za volitve rednih profesorjev v uporabi elektronski način glasovanja, vendar je bil nato ukinjen. V letu 2015 sta zaradi takega načina glasovanja, ki ni zagotavljal tajnosti (rezultate je bilo namreč mogoče spremljati sproti), dva profesorja pravne fakultete UM zahtevala obnovo habilitacijskih postopkov.
Posebej velja poudariti, da vodstvo univerze uvajanje elektronskega tajnega glasovanja na vseh organih opravičuje s sklicevanjem na trenutne zdravstvene razmere. Naj ponovimo, da trenutna situacija v nobenem primeru ne more biti argument za nepremišljeno poseganje v tako temeljni institut, kot so tajne volitve. Ravno nasprotno. Univerza lahko normalno deluje tudi v kriznih časih. V primeru izrednih razmer se lahko mandati podaljšajo za čas trajanja izrednih razmer, habilitacije mirujejo. Ob tem bi omenili, da so se sicer seje že sedaj (razen v primeru epidemije marca 2020) lahko izvajale v živo. Celo z zadnjim odlokom vlade z dne 23. 10. 2020 (Odlok o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih) opredeljujejo kot izjemo organe zavoda (»Prepoved zbiranja ljudi ne velja za javne uslužbence, zaposlene v teh zavodih in posameznike, ki v teh zavodih opravljajo delo na drugi pravni podlagi (na primer podjemne ali avtorske pogodbe) ter za člane organov teh zavodov. Zavodi morajo pri izvajanju dejavnosti upoštevati priporočene smernice ministrstva, pristojnega za zdravje, in Nacionalnega inštituta za javno zdravje za preprečevanje okužbe z virusom SARS-CoV-2.«), tako da bi lahko izvajali tudi volitve v nazive – kar pa ni nujno opravilo (glede na to, da vsi ostali postopki mirujejo). To pomeni, da bi se volitve v naziv lahko izvajale ves čas in da potrebe za elektronske tajne volitve ni.
Na podlagi zgoraj navedenega je mogoče ugotoviti, da gre pri predlaganem sistemu tajnega elektronskega glasovanja na UM za popolnoma neprimeren, neresen in nestrokoven pristop, ki si ga akademska institucija, kot je univerza, po našem prepričanju ne bi smela privoščiti.
Našim konkretnim vprašanjem dodajamo še strokovno stališče zunanjega strokovnjaka – odvetnika, ki se ukvarja predvsem z vprašanji delovnega prava, prava informacijskih tehnologij in elektronskih volitev.
Ob koncu torej ponavljamo naš javni poziv rektorju UM po umaknitvi in ustavitvi spornih volitev. Glede na to, da sicer formalno ureditev postopkov izvolitev presoja tudi Nacionalna agencija za visoko šolstvo (v okviru institucionalnih reakreditacijskih idr. postopkov), splošne (tajne) volitve (dekanov in rektorjev) pa so tudi zakonska norma v Zakonu o visokem šolstvu, na Univerzi v Mariboru pa so postavljene pod vprašaj, pričakujemo tudi jasno opredelitev NAKVIS in MIZŠ.
Sindikat v primeru vztrajanja na predlagani (ne)ureditvi elektronskih tajnih volitev kot reprezentativni predstavnik zaposlenih v visokem šolstvu že zdaj sporoča, da tako izvedenih volitev ni mogoče priznavati za legitimne, in zaradi česar bomo uporabili tudi vsa pravna sredstva za njihovo izpodbijanje.
S spoštovanjem,
izr.
prof. dr. Marija Javornik Krečič, predsednica VSS SUM
izr.
prof. dr. Simona Sternad Zabukovšek, podpredsednica VSS SUM
Damir Mlakar, podpredsednik VSS SUM