torek, 28. november 2023

Podpora zaposlenim na RTV Slovenija

PODPORA SINDIKATU KULTURNIH IN UMETNIŠKIH USTVARJALCEV RTV SLOVENIJA TER ZAPOSLENIM NA RTV SLOVENIJA

V Pogajalski skupini reprezentativnih sindikatov javnega sektorja (v nadaljevanju: PSRSJS), v kateri sodeluje 30 sindikatov javnega sektorja, z veliko zaskrbljenostjo in ogorčenostjo spremljamo informacije o katastrofalnem finančnem stanju v RTV Slovenija in še zlasti ideje o tem, kako naj bi se to stanje reševalo., ki so po seji programskega sveta RTV Slovenije prišle tudi v javnost.

Zgroženi smo nad tem, da je v tej državi možno, da se javni zavod znajde v takšnem položaju, ne da bi se predhodno sprožili ustrezni preventivni mehanizmi, pa tudi nad tem, da so praktično vse vlade doslej ostale gluhe za večkratna opozorila, tudi iz sindikalnih vrst, v zvezi s finančnimi težavami  RTV Slovenija  in pozivi, naj zagotovijo zadostna sredstva za vzdržno poslovanje RTV Slovenija.

Popolnoma nesprejemljivo in nekulturno je že samo razmišljanje o tem, da bi se lahko med ukrepi za finančno konsolidacijo RTV Slovenija znašli ukinitev simfoničnega orkestra ali big banda (kot je Glasbena produkcija, pod pretvezo pomanjkanja finančnih sredstev, že nedostojno razpustila Komorni zbor RTV Slovenija, ki je bil ustanovljen leta 1937 in je neprekinjeno deloval med leti 1950 – 2005), ali pa npr. ukinjanje regionalnih izpostav RTV Slovenija. S kulturno umetniškega vidika, z vidika kulturne dediščine in z vidika regionalne medijske (de)centralizacije so predlagani ukrepi skrajno škodljivi in bi povzročili trajno in nepopravljivo kulturno škodo. Prepričani smo, da so si slovenska javnost ter volivke in volivci ob izražanju svoje volje o novem Zakonu o RTV Slovenija predstavljali vse kaj drugega kot radikalno ukinjanje kulturno umetniškega programa in regionalnih studiev, posledično pa potencialno odpuščanje zaposlenih na RTV Slovenija in njeno komercializacijo. Oba orkestra, kulturno umetniški program in regionalna studia so bili prav s strani aktualnega vodstva pogosto poudarjeni kot   ključna prednost nacionalne RTV.

Današnjo novico o tem, da naj bi vlada Zavodu RTV Slovenija priskočila na pomoč tudi s proračunskimi sredstvi v letošnjem in naslednjem letu, v PSRSJS pozdravljamo in upamo, da to pomeni, da so ideje o predlaganih sanacijskih ukrepih pokopane. Hkrati poudarjamo, da ta pomoč morda niti ne bi bila potrebna ali vsaj ne bi bila potrebna v takšni meri, v kolikor bi vlade spoštovale zavezo iz dogovora s sindikati javnega sektorja iz leta 2018, in sicer da bodo zagotovile sredstva za povišane stroške dela, ki izvirajo iz sklenjenega dogovora. Povsem jasno je, da bi povišanim stroškom, ne le stroškom dela, temveč tudi vsem ostalim stroškom, ki jih ima zavod pri svojem poslovanju, moralo slediti tudi financiranje.

V PSRSJS izražamo polno podporo Sindikatu kulturnih in umetniških ustvarjalcev RTV Slovenija, ki si v zadnjih dneh prizadeva za odpravo načrtovanih sanacijskih ukrepov na RTV Slovenija ter solidarnost z zaposlenimi na RTV Slovenija. Finančnih težav v RTV Slovenija ni sprejemljivo reševati na plečih zaposlenih, zato pozivamo vlado, naj poleg pomoči, ki jo bo namenila za letošnje in prihodnje leto, sprejme tudi ustrezne ukrepe, s katerimi bo sistemsko zagotovila zadostne vire, ki bodo RTV Slovenija omogočali stabilno financiranje in vzdržno poslovanje, s tem pa ohranitev vsaj obstoječe ravni produkcije RTV Slovenija, vključno z glasbeno produkcijo in regionalno prisotnostjo.      

Jakob Počivavšek,

vodja Pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja

28. 11. 2023



petek, 17. november 2023

7. 12. 2023 ob 12h bo protestni shod sindikatov javnega sektorja

Sindikati, ki predstavljamo večino sindikatov v javnem sektorju in delujemo v okviru Pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja (PSRSJS), pozdravljamo odločitev vlade, da podpre amandmaje k Zakonu RS o izvrševanju proračunov za leti 2024 in 2025 (ZIPRS), s katerimi bi med drugim črtali tudi določbo, ki onemogoča usklajevanje vrednosti plačnih razredov v javnem sektorju v letu 2024. K črtanju spornega člena smo večkrat pozvali tako vlado, kot tudi poslance Državnega zbora. Pričakujemo, da na podlagi glasovanja sprejeti ZIPRS ne bo vseboval spornega člena, in obžalujemo, da se je člen, ki mu tudi strokovne službe Državnega zbora očitajo potencialno neustavnost, povsem po nepotrebnem sploh znašel v predlogu.

Ne glede na navedeno pa v PSRSJS poudarjamo, da samo črtanje predmetnega člena samo po sebi še ne pomeni, da bo do uskladitve vrednosti plačnih razredov dejansko prišlo, zato pričakujemo, da bo vlada nemudoma nadaljevala s pogajanji in sindikatom posredovala svoj predlog glede usklajevanja vrednosti plačnih razredov v letu 2024, ki bo zagotavljal, da bo vrednotenje delovnih mest sledilo rasti inflacije in s tem ohranjalo realno vrednost in kupno moč javnih uslužbencev. Prav tako pričakujemo, da se bodo pogajanja o tem vprašanju zaključila še pred koncem leta 2023.

Ob tem v PSRSJS pričakujemo tudi nadaljevanje in zaključek pogajanj o odpravi plačnih nesorazmerij in prenovi plačnega sistema. Še vedno čakamo na vladni protipredlog glede zahtev, ki smo jih poleg usklajevanja plačnih razredov z inflacijo v letu 2024 na vlado naslovili že pred časom, in sicer:

1. odprava nesorazmerij v osnovnih plačah na način, da se uvrstitve delovnih mest v javnem sektorju povišajo za 6 plačnih razredov glede na uvrstitve v dogovoru iz leta 2018 in še dodatno tam, kjer se je vlada k temu zavezala v pisnih dogovorih,

2. implementacija novega plačnega sistema, vključno s plačno lestvico, na kateri se prvi plačni razred začne na ravni minimalne plače, z začetkom najkasneje s 1. 1. 2025 in zaključkom v celoti najkasneje do 30. 6. 2026, pod pogojem, da se plačna lestvica v letu 2024 uskladi z inflacijo.

Zahtevamo, da vlada v teh pogajanjih uresniči neizpolnjene zaveze iz dogovora iz meseca oktobra 2022, predvsem uresničitev zaveze, ki jo je podala tudi javno, da v javnem sektorju ne bo več osnovnih plač, nižjih od minimalne, ter dogovor na točki, kjer so bila razhajanja med vladno in sindikalno stranjo še pred prekinitvijo pogajanj največja, to je glede odprave nesorazmerij v osnovnih plačah. V zvezi s tem pričakujemo, da bo vlada upoštevala to, na kar se je v oddaji Odmevi dne 15. 11. 2023 skliceval tudi minister Boštjančič, da so nesorazmerja posledica popuščanja vlad najglasnejšim in najvplivnejšim skupinam v javnem sektorju, s čemer se lahko strinjamo, rešitev pa je iskati v ponovni vzpostavitvi razmerij, kakršna so bila pred takšnimi parcialnimi dogovori.

PSRSJS je v preteklem tednu napovedala zaostrovanje sindikalnih aktivnosti za mesec december. Umik 65. člena ZIPRS je nujen, vendar ne zadosten pogoj za to, da do zaostritve ne bi prišlo. Sindikati, ki delujemo v okviru PSRSJS, bomo zato nadaljevali s pripravami na protestni shod, ki ga bomo izvedli v četrtek, 7. 12. 2023 ob 12h pred poslopjem vlade, v kolikor se pogajanja ne bodo nemudoma nadaljevala in v kolikor vlada sindikatom ne bo posredovala predlogov, ki bi ustrezno odgovorili na naše zahteve.

Jakob Počivavšek

vodja Pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja

l. r.





četrtek, 16. november 2023

Nezaslišan proračunski rez v znanstveno raziskovalno dejavnost

 

16. 11. 2023

Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovativno dejavnost RS (ARIS) je 14. 11. 2023 objavila razpis za znanstvenoraziskovalne projekte za leto 2024, iz katerega se financira pomemben del znanstvenoraziskovalne dejavnosti v Sloveniji. Šokiralo nas je dejstvo, da je vrednost razpisa v primerjavi z lanskim zmanjšala za kar 40 %. To je naredila brez javne razprave in kljub zagotovilu Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, da rezov v proračun za znanost ne bo.

Podobni rezi proračuna za znanost in zlasti projektnih razpisov so pred desetletjem že naredili nepopravljivo škodo razvoju znanosti v Sloveniji. V tujino so odgnali celo generacijo mladih znanstvenikov, ki so življenjsko odvisni od pridobivanja projektov, preden se prebijejo do virov stabilnega financiranja. Razumemo, da so poplave povzročile stroške, a žal moramo ponoviti oceno iz časa prejšnje finančne krize, da se je vlada odločila za hujšanje v glavo. Če že ne razume opustošenja na področju vrhunske znanosti in humanistike, bi lahko razumela vsaj to, da bodo takšni rezi zavirali gospodarski razvoj.

Visokošolski sindikat Slovenije in Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije pozivata resorno ministrstvo, naj zagotovi obljubljeni denar, ARIS pa, naj razpis ponovi ali pa poveča njegovo vrednost in tudi določi enak rok za oddajo prijav kot v preteklih letih, to je konec februarja, k čemur smo jo pozvali že 14. 11. 2023

dr. Gorazd Kovačič, l. r.,                                                                    Branimir Štrukelj, l. r.,

predsednik VSS                                                                                  glavni tajnik SVIZ

torek, 14. november 2023

Poziv agenciji ARIS, naj ne premika roka za oddajo prijav na projektni razpis

14. 11. 2023

Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovativno dejavnost RS (ARIS) je v začetku meseca objavila obvestilo, da bo zaključek javnega razpisa za (so)financiranje raziskovalnih projektov v letu 2024 najmanj en mesec prej kot v zadnjih dveh letih, ko se je zaprl 28. februarja. Tak predviden zamik postavlja v neenakovreden položaj vse raziskovalce, ki so neposredno vključeni v pedagoški proces.

Na vseh treh javnih univerzah v Sloveniji tudi 12. 1. 2024 še vedno poteka organiziran študijski proces, kar pomeni, da smo zaposleni pretežen del tedna v predvalnicah ali pa se pripravljamo na izvedbo predavanj, seminarjev ali vaj. V zadnjih dveh letih je bil rok za oddajo prijav po koncu izpitnega obdobja, med katerim je pedagoških obveznosti manj in je mogoče nameniti več časa pripravi projektne prijave.  Poleg tega so na osnovi roka iz preteklih let načrtovane tudi raziskave za pridobivanje preliminarnih rezultatov, s katerimi bi podkrepili projekte prijave. Teh ni mogoče enostavno skrajšati ali predčasno prekiniti.

ARIS je preko spletne ankete potencialnim prijaviteljem sicer omogočila, da glasujejo, ali naj bo rok za oddajo  21. 12. ali 12. 1. Rezultati so bili z 81,5 % v korist kasnejšega datuma. Na prvi pogled je ta poteza pozitivna, v resnici pa je tragikomična: z anketo nas ARIS dejansko sprašuje ali želimo delati čez praznike ali raje čez noč. Možnosti, da bi sporočili, naj zamika datuma s konca februarja sploh ne bo, nismo imeli. 

Zato Visokošolski sindikat Slovenije in Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije pozivata ARIS, naj ne spreminja roka za oddajo prijav oz. naj najmanj ponovi anketo z dodatno možnostjo, da naj ta ostane enak kot lani.

Pri tem tudi vnaprej zavračamo argument, da je sprememba nujno potrebna, da se lahko recenzijski postopek in objava rezultatov zaključita pred poletjem, ker so sicer v negotovosti zaposlitve tistih, ki so pretežno financirani iz projektnih virov, na kar smo v preteklosti že opozarjali. Če je agencija od nas po prvi izmed ponujenih možnosti pričakovala, da lahko projekte pripravimo v manj kot dveh mesecih, mora biti sama zmožna oceniti in izbrati najboljše v treh mesecih in pol, s čimer bi bili rezultati razpisa ob nespremenjenem roku znani do 15. 6. 2024. Sedemmesečni proces ocenjevanja do septembra, kar si je ARIS privoščila letos, je nesprejemljiv in lahko pomeni tudi to, da raziskovalci za nekaj mesecev ostanejo brez financiranja.

dr. Gorazd Kovačič, l. r.,                                                               Branimir Štrukelj, l. r.,

predsednik VSS                                                                                glavni tajnik SVIZ

torek, 24. oktober 2023

VSS podpira Svizov protestni shod

 

V Visokošolskem sindikatu (VSS) podpiramo Svizov protestni shod 25. 10. 2023 in z njim delimo stališče, da se Golobova vlada s sindikati javnega sektorja pogaja neresno. Žal celo delimo skrb vseh, ki z grozo ugotavljajo, da ji vodenje države polzi iz rok, pogajanja pa izvaja samo še s figo v žepu, brez pametnega cilja in predvsem brez prave volje, da bi zaposlenim v javnem sektorju pomagala v meri in obsegu, kot si to zaslužijo. 

Vlada prav tako ne kaže iskrene namere po odpravi plačnih nesorazmerij in prevedbi delovnih mest na novo plačno lestvico, saj je njen sedanji predlog ponižujoč. Za VSS je nedopustno in nezaslišano, da se plače ne usklajujejo z inflacijo in realno zaostajajo za cenami življenjskih potrebščin. Na podoben način opažamo, da ni nobene pripravljenosti reševati situacijo z zaposlenimi v plačni skupini J in za odpravo starih plačnih krivic pri pedagoških delovnih mestih v visokem šolstvu, kar lahko pomeni, da večino najbolj akutnih težav ne želi odpraviti in jih zgolj prelaga v oddaljeno prihodnost. Celo zavez iz stavkovnega sporazuma, ki ga je podpisala vlada meseca julija z Visokošolskim sindikatom, še vedno ni uresničila, vključno s podpisom aneksa h kolektivni pogodbi z normativnimi vsebinami.

Kot visokošolski sindikat ugotavljamo, da vlada z zanemarjanjem zaposlenih v visokem šolstvu nespametno kaže prezir do pomena visokega šolstva in znanosti, čeprav dobro ve, da se položaj zaposlenih na področju visokega šolstva poslabšuje iz leta v leto. Težko razumemo, da predsednik vlade, ki je doktor znanosti, ne kaže ustrezne dovzetnosti za podporo tistim, ki v državi poskrbijo za napredek v znanosti in tehnologiji, njihova spoznanja pa prinašajo dolgoročne koristi za družbo in pomagajo izboljšati kakovost našega življenja.

Zato si v VSS želimo, da vlada prisluhne zahtevam Sviza na njegovem shodu in končno neha slepomišiti v pogajanjih z nami.

Predsedstvo VSS



nedelja, 15. oktober 2023

Javna izjava Visokošolskega sindikata Slovenije, Sindikata Univerze v Mariboru ob Vladnih »Usmeritvah za pripravo načrta izvajanja študijske dejavnosti za študijsko leto 2024/2025«

Državni intervencionizem v študijske programe je škandal

Javna izjava Visokošolskega sindikata Slovenije, Sindikata Univerze v Mariboru ob Vladnih »Usmeritvah za pripravo načrta izvajanja študijske dejavnosti za študijsko leto 2024/2025«

Golobova vlada se oklepa Janševih manir, ko gre za državni intervencionizem v študijske programe: njene »Usmeritve za pripravo načrta izvajanja študijske dejavnosti za študijsko leto 2024/2025« bi morali na javnih univerzah v celoti zavreči kot škodljivo politikantsko vpletanje v njihovo avtonomijo.

Nezaslišano je, da poskuša vlada visokošolskim zavodom posredovati »prioritete« pri ponudbi vpisnih mest in pri tem ne samo sugerira, katere študijske programe je potrebno imeti in katere ukiniti, ampak jih v takšno ravnanje neposredno sili s spodbujanjem ali ukinjanjem financiranja. Še huje, državni intervencionizem je celo personalno obarvan: tako kot si je premier Janez Janša leta 2020 zaželel več vpisa na študij medicine, si je Robert Golob v začetku tega leta več študijskih mest za radiološke tehnike in psihologe. Smo priča univerzitetni različici hegemonske mentalitete sončnega kralja, ki tokrat vpije »Študijski program, to sem jaz!« Mimogrede, seveda lahko po svoje razumemo, da si želi premier povečanja vpisa na študij elektrotehnike, če je sam elektrotehnik, ampak res smo v skušnjavi njegovemu predhodniku priznati boljšo presojo, ker ni česa podobnega zahteval za obramboslovje!

Navedimo nekaj absurdov takšne nevzdržne mentalitete, saj Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije v skladu z novimi usmeritvami zahteva povečanje vpisa na določene programe, ki so: izobraževanje (pedagoški poklici), pravo, socialno delo, farmacija, računalništvo in informatika oz. računalništvo in informacijska tehnologija, računalništvo in matematika, elektrotehnika, multimedije ter medijske komunikacije, strojništvo, tehniška varnost, gozdarstvo ter upravljanje gozdnih ekosistemov, živilstvo. Toda obenem je že po dveh letih, čeprav zahteva povečanje, ukinilo financiranje za nekatere med njimi!

Na ljubljanski univerzi ugotavljajo, da povišanje financiranja nikakor ne dohaja inflacije, zaradi česar njegova realna vrednost dejansko pada, namesto da bi se povečevala. Se pravi: vlada in ministrstvo želita okrepiti nekatere študijske programe, ampak za to v prihodnje ne bi prispevali niti centa! Najbolj groteskno se to vidi v primeru, kjer ob ambiciozni strategiji digitalizacije države, kar je dodaten cinizem, Golobova vlada sili posamezne fakultete, da nižajo število vpisnih mest, kar se je zgodilo na programih računalništva in informatike 1. in 2. stopnje na ljubljanski fakulteti za računalništvo in informatiko. Namesto zahtevanega povečanja jih bodo tam znižali kar za 50 mest, ker denarja preprosto ni!

Povedano drugače: vlada pričakuje, da bodo ministrstva razporejala denar tako dolgo, da bodo izpolnila željo, vendar za to ne bi dala nobenih dodatnih sredstev! Sklepe omenjene fakultete po nižanju vpisa je zato potrebno razumeti.

Enako absurdna, čeprav v drugi smeri, je zahteva vlade, da visokošolski zavodi pristopijo k preoblikovanju tistih študijskih programov, »kjer je iz prijav za vpis in dejanskega vpisa vidno, da za študij na tem študijskem programu ni interesa, in se glede na osip študentov po prvem letniku pojavlja sum, da se študentje vanj vpisujejo z namenom pridobitve statusa študenta in ne dejanskega študija.«

V svoji Facebook objavi je sprva Ministrstvo napisalo »preoblikovanju oziroma ukinjanju«, a je takoj poseglo po samocenzuri in v nekaj minutah izbrisalo besedo »ukinjanje«, kar pomeni, da dokument »Usmeritve za pripravo načrta izvajanja študijske dejavnosti za študijsko leto 2024/2025«, ki ga nihče ni videl, lahko spreminja že Facebook administrator! Toliko o tehtnosti  in teži dokumentov in sprejetih odločitev.

Vlada avtokratsko zahteva ukinjanje nekaterih programov, toda ob kakšnem kriteriju? Njena napoved je škandalozna iz več razlogov in predstavlja nezaslišan poseg v akreditirane programe, ki se izvajajo po ustreznih standardih, saj onemogoča možnost izobraževanja in pridobivanja znanj na posameznih področjih vsem tistim dijakom oziroma študentom, ki so si takšno področje izbrali. Težav fiktivnega vpisa ni mogoče reševati z omejevanjem možnosti študija drugim študentom, ki se vpisujejo iz legitimnih razlogov – če ima takšno groteskno ambicijo omejevanja možnosti izobraževanja, potem raje predlagamo, da Golobova vlada uvede še en resor, ki ne bo izobraževal: Ministrstvo za neizobraževanje!

Fiktivnega vpisa študentov ni mogoče urejati na orwellovske načine, ampak jo je potrebno rešiti na sistemski ravni: ob natančnejših vpisnih pogojih, večjem pregledu, nadzoru in končno kaznovanju tistih, ki sistem zlorabljajo. Pričakovali bi, da ministrstvo stimulira načine vpisa na programe, ki so manj privlačni, zahteva prilaganje učnih načrtov in usklajevanje s potrebami trga dela, ampak Golobova vlada in minister Papič ponujata res star in zelo inovativen recept: če umivamo dojenčka in nam ostane umazana voda, bomo težavo najlažje trajno rešili, če iz nje izlijemo še dojenčka!

Ko je Janševa vlada leta 2020 zadrževala soglasje k objavi razpisa za vpis na fakultete in izsiljevalsko zahtevala povečanje vpisnih mest, so rektorji naših univerz skoraj klecnili. Upajmo, da se to ne bo ponovilo. Državni in personalni intervencionizem v študijske programe ne predstavlja le grobega posega v avtonomijo univerz in njenih članic, ampak očitno na Ministrstvu nujno potrebujejo tečaj iz matematike, ekonomike in logike hkrati. Lahko pa tudi financirajo študijski program iz njih in se ga udeležijo.

Peticijo  proti nestrokovnemu in avtoritarnemu vmešavanju vlade v visokošolski prostor je tistega leta podpisalo 14.000 posameznikov, med njimi tudi minister za visoko šolstvo, ki je ob omejevanju vpisa o situaciji dijakov povedal: »Ne razumem, zakaj jim to počnejo. Prosim, bodite razumni!« Prišel je čas, da ponovimo ministrove besede in ga spomnimo, da veljajo zanj na isti način: »Ne razumemo, zakaj jim to počnete. Prosimo, minister Papič, bodite razumni!«

Če želi ministrstvo na ta način nadaljevati, potem bo resno ogrozilo visoko šolstvo v Sloveniji. In potem je najbolje, da ga nimamo. Minister, še je čas za vaš odstop.

Maribor, 15. 10. 2023

Visokošolski sindikat Slovenije, Sindikat Univerze v Mariboru

Andrej Vogrin, predsednik VSS SUM

Simon Zupan, podpredsednik VSS SUM

Damir Mlakar, podpredsednik VSS SUM

Ali vlada univerzam spet odreja vpisno politiko in kanibalistično prerazporejanje denarja med članicami?

 

Odprto pismo Visokošolskega sindikata Slovenije ministrstvu za visoko šolstvo in rektorjem

 

Ministrstvo za visoko šolstvo in univerze vsako jesen začnejo usklajevanja razpisa za vpis na študijske programe, ki določa število vpisnih mest na različnih študijskih področjih. Pogajanja potekajo do začetka naslednjega leta, nakar vlada potrdi usklajeni razpis in ta gre v objavo. Ta postopek dvostranskih usklajevanj med partnerji je bil prvič povožen januarja 2021, ko je vlada na svoji seji zavrnila že usklajeni dokument, ker je predsednik vlade zahteval dodatna vpisna mesta v informatiki in na medicini, a ponudil dodatni denar. Akademska skupnost je takrat protestirala z množično peticijo s 15.000 podpisi, rektorji (med njimi sedanji minister Papič) pa so se pustili ponižati na Brdu pri Kranju, kjer so morali v TV prenosu poslušati, da univerze izobražujejo premalo obrtnikov in voznikov vlačilcev. Naslednjič je postopek usklajevanj povozila sedanja vlada februarja letos, ko je vsilila dodatna vpisna mesta na nekaterih netransparentno izbranih študijskih programih.

Tretji poseg v utečeni postopek se je zgodil 12. 10. 2023, ko je vlada potrdila Usmeritve za pripravo načrta izvajanja študijske dejavnosti za študijsko leto 2024/2025. S tem dokumentom je univerzam odredila, na točno katerih študijskih področjih naj povečajo vpis, naložila pa jim je tudi krčenje vpisa na nekaterih drugih študijskih programih, njihovo prestrukturiranje in celo ukinitev, kot je nekaj minut pisalo v Facebook objavi (v prilogi), preden jo je samocenzura popravila. Takšna oblastna gesta krši načelo dvostranskih pogajanj med partnerji in jih onemogoča na samem začetku. Enako je Golobova vlada naredila z določbo Zakona o izvrševanju proračuna, da usklajevanja plač z inflacijo v letu 2024 ne bo, čeprav je to predmet pogajanj s sindikati in ena najbolj perečih točk v zadnjem času.

Po naših informacijah naj bi usmeritve za večanje in manjšanje vpisa veljale ne samo za naslednje študijsko leto, kot izhaja iz imena dokumenta, temveč tudi za naslednje štiriletno obdobje financiranja študijske dejavnosti, 2025–2029.

Javnosti ni znano, na podlagi katerih analiz je ministrstvo pripravilo seznam deficitarnih študijskih področij. Vsebinsko je neprepričljiv, saj na njem manjkajo nekatera področja (npr. radiološko inženirstvo), so pa na njem tudi taka, kjer je izobraženega kadra dovolj, a beži iz poklica zaradi slabih začetnih plač in slabih delovnih pogojev; tega problema pač ni mogoče rešiti z vpisno politiko. Na drugi strani dokument nalaga univerzam, naj skrčijo ali ukinejo nekatere druge študijske programe. Vladna obrazložitev je škandal, saj utemeljuje posege z natolcevanji, da se nanje vpisujejo fiktivni študentje, ki jih zanima začasni status in ne študij.  Razlogi, zakaj študentje ne opravijo študijskih obveznosti, so lahko različni, med njimi je tudi težavnost določenega študijskega programa. Problem zlorab študentskega statusa je kompleksen in ga je treba reševati na različnih ravneh. Kriteriji za obstoj študijskih programov pa morajo biti ločeni od tega in strokovni. Avtokratska zahteva po ukinjanju nekaterih študijskih programov predstavlja nezaslišan poseg v akreditirane programe, ki se izvajajo po ustreznih standardih, saj onemogoča možnost izobraževanja in pridobivanja znanj na posameznih področjih vsem tistim dijakom oziroma študentom, ki so si takšno področje izbrali.

Bistvo vladnega seznama deficitarnih in suficitarnih študijskih področij je v tem, da pomeni navodilo za dodatni varčevalni program univerz. Vlada je že lani in predlani posegla v vpisno politiko univerz, a je zagotovila dodatni denar za dodatna zahtevana vpisna mesta. Tokrat je ta dodatni namenski denar ukinila in ga prenesla v pasovna sredstva, toda njihov dvig je manjši od inflacije in delež proračunskih sredstev za študijsko dejavnost v BDP spet upada. Vlada z omenjenim dokumentom sporoča univerzam, naj si same zagotovijo dodatni denar za dodatna vpisna mesta na deficitarnih področjih s kanibalističnim krčenjem in ukinjanjem drugih študijskih programov. Vladno ukazovanje univerzam, katera študijska področja je treba ukiniti, je škandal, ki kaže, da minister ne razume, kaj je univerza, čeprav prihaja z nje. Takšnega ministra in takšnega ministrstva pač ne potrebujemo. Ministrstvo za visoko šolstvo bi moralo biti varuh javnega interesa in univerzam bi moralo zagotoviti materialne pogoje za to, da razvijajo vsa študijska in raziskovalna področja po avtonomnih akademskih kriterijih.

Stvar pa je še bolj zapletena, če držijo naše informacije, da so bili rektorji v resnici vključeni v pogovore o tem dokumentu, pa čeprav mimo organov in članic univerz. Upamo, da načrti za kanibalistično prerazporejanje vpisnih mest in denarja med članicami niso nastali kar na samih univerzah, ki bi se nato skušale skriti za oblastnim aktom neoliberalne vlade. Če ni bilo tako, verjamemo, da bodo rektorji pojasnili svojo vlogo in se kritično opredelili do vladnega dokumenta.

Visokošolski sindikat Slovenije zato zastavlja resornemu ministrstvu in rektorjem naslednja javna vprašanja:

1.) Kakšen je status dokumenta Usmeritve za pripravo načrta izvajanja študijske dejavnosti za študijsko leto 2024/2025 glede na uveljavljen vsakoletni postopek pogajanj med ministrstvom in visokošolskimi zavodi o razpisu za vpis na študijske programe? Je oblastni ton dokumenta, s katerim vlada univerzam nalaga določeno vpisno politiko, nekaj običajnega za omenjeni postopek pogajanj?

2.) Ali dokument nalaga tudi ukinjanje študijskih programov, ali je šlo samo za pomoto službe za stike z javnostmi?

3.) Na podlagi katerih analiz je bil pripravljen seznam študijskih področij, kjer naj bi univerze zvišale ali znižale število vpisnih mest ali celo prestrukturirale oz. ukinile študijske programe?

4.) Ali je dokument nastal v dialogu z rektorji? Kakšno je njihovo stališče do njega?

Pričakujemo, da bo MVZI poleg pojasnil takoj objavilo sam dokument in analize, na podlagi katerih je nastal. Visokošolska in širša javnost jih že nestrpno pričakujeta.

15. 10. 2023

Gorazd Kovačič, predsednik VSS






petek, 6. oktober 2023

četrtek, 5. oktober 2023

Protest sindikatov javnega sektorja proti zamrznitvi plač v ZIPRS

 

POGAJALSKA SKUPINA KONFEDERACIJE SINDIKATOV JAVNEGA SEKTORJA

POGAJALSKA SKUPINA REPREZENTATIVNIH SINDIKATOV JAVNEGA SEKTORJA

 

Javni poziv poslankam in poslancem Državnega zbora RS za črtanje prepovedi pravice do usklajevanja plač

 

4. 10. 2023


Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Reprezentativni sindikati javnega sektorja, organizirani v dve sindikalni pogajalski skupini za pogajanja o plačah v javnem sektorju, smo z velikim začudenjem ugotovili, da je Vlada RS v Zakon o izvrševanju proračuna RS (ZIPRS) zapisala 65. člen, ki se glasi:

65. člen

(uskladitev osnovnih plač v letu 2024)

 

Ne glede na 5. člen Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15, 82/15, 23/17 – ZDOdv, 67/17, 84/18, 204/21 in 139/22) se vrednosti plačnih razredov iz plačne lestvice od 1. januarja 2024 do 31. decembra 2024 ne uskladijo.

Potrebno je pojasniti, da se plače v javnem sektorju ne usklajujejo samodejno. To pomeni, da bi se v letu 2024 plače zaposlenih v javnem sektorju lahko uskladile zgolj, če bi bil o tem dosežen dogovor med vlado in sindikati javnega sektorja. Če tega dogovora ni, tudi uskladitve ni. Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) določa le možnost, da do te uskladitve pride, in sicer s pogajanji.

Vlada pa s predlaganim 65. členom ZIPRS sindikatom javnega sektorja odvzema možnost predlagati uskladitev in zato de facto ukinja pogajanja. Za vse podpisane reprezentativne sindikate je takšen način popolnoma nesprejemljiv, ker izkazuje neupoštevanje in nespoštovanje socialnih parterjev in kot tak vreden vseh obsodb. Še nikoli do sedaj se ni zgodil tovrstni oblastni poseg v kolektivna pogajanja. Vladni predlog 65. člena ZIPRS razumemo tudi kot poseg v ustavno varovano pravico do sindikalnega združevanja in delovanja ter kot poskus discipliniranja sindikatov javnega sektorja, in to v času, ko vlada zatrjuje, da ji je v interesu s sindikati skleniti dogovor o novem plačnem sistemu v javnem sektorju.

Pogajanja o prenovi plačnega sistema javnega sektorja so v zadnjih mesecih zelo turbulentna. Naša skupna zaveza je, da v socialnem dialogu dogovorimo vse elemente za nov plačni sistem. Toda ugotavljamo, da vlada, ki na eni strani nastopa v vlogi oblasti in na drugi strani v vlogi delodajalke, ki se pogaja s sindikati, svojo oblastno vlogo s predlaganjem takšnih spornih določb zlorablja za doseganje ciljev, ki jih zasleduje v pogajanjih v svoji drugi vlogi. S tem dokazuje, da ne razume pomena enakopravnosti partnerjev in pomena socialnega dialoga oziroma da si ju predstavlja zelo enostransko in s postavljanjem sindikatov pred izvršena dejstva.

Reprezentativni sindikati javnega sektorja na tovrstne enostranske oblastne poteze ne bomo pristali, saj javne uslužbence, ki jih sindikati predstavljamo, postavljajo v manjvreden in neenak položaj.

Zato vas, spoštovane poslanke in poslanci pozivamo, da omenjenega 65. člena ZIPRS ne podprete, temveč z amandmajem predlagate njegovo črtanje. Na ta način boste omogočili nadaljevanje pogajalskega procesa in zagotovili enakopravnost obeh strani tega socialnega dialoga. V nasprotnem primeru boste tudi sami prevzeli odgovornost za enostranski poseg v pogajanja, ki so v teku in bomo žal morali poseči po drugih oblikah sindikalnega delovanja, saj bo zakonska prisila izrinila in izničila socialni dialog.

 

Lep pozdrav,

 

Vodja pogajalske skupine KSJS                                                Vodja pogajalske skupine RSJS

Branimir Štrukelj, l.r.                                                               Jakob Počivavšek, l.r.

 

 

Reprezentativni sindikati, člani obeh sindikalnih pogajalskih skupin:

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije

Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije

Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije

Policijski sindikat Slovenije

Neodvisni sindikat delavcev Ljubljanske univerze

Sindikat delavcev v pravosodju Slovenije

Sindikat novinarjev Slovenije

Sindikat javnih uslužbencev Slovenije

Sindikat zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije

Sindikat Ministrstva za obrambo

Sindikat kulture in narave Slovenije GLOSA

Sindikat poklicnega gasilstva Slovenije

Sindikat finančno računovodskih delavcev plačne skupine J

Sindikat vladne agencije Slovenije

Sindikat delavcev državnih organov Slovenije

Sindikat veterinarjev Slovenije

Sindikat socialnega zavarovanja Slovenije

Sindikat diplomatov Slovenije

Sindikat policistov Slovenije

Visokošolski sindikat Slovenije

Sindikat kulturno umetniških ustvarjalcev RTV

Konfederacija sindikatov 90 Slovenije

Sindikat centrov za socialno delo SINCE07

Sindikat farmacevtov Slovenije SIFARM

KNSS Neodvisnost

Sindikat carinikov Slovenije

Sindikat delavcev Statističnega urada Republike Slovenije

Sindikat sevalcev Slovenije

FLORENCE – Sindikat medicinskih sester

Sindikat zdravstva Slovenije – SPUKC

Sindikat laboratorijske medicine Slovenije – SILMES

SINKUL – Sindikat menedžerjev v kulturi in umetnosti

Sindikati v zdravstvu Slovenije PERGAM

Sindikat občinskih redarjev Slovenije

Sindikat upravljavcev športne infrastrukture

Sindikat delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije

 

Poslano (po e-pošti):

-        Predsednici DZ RS

-        Poslankam in poslancem DZ RS

-        Odboru za finance DZ RS

 

V vednost:

-        Predsedniku Vlade RS

-        Ministru za finance

-        Ministrici za javno upravo

-        Medijem


četrtek, 21. september 2023

VSS podpira Shod za znanost za strokovne delavce

Visokošolski sindikat Slovenije podpira Shod za znanost 21. 9. 0b 13h na Novem trgu V Ljubljani v podporo strokovnim delavcem na univerzah in inštitutih.

Shod je sklican v času, ko potekajo pogajanja o reformi plačnega sistema v javnem sektorju. Predlogi vladne strani za dvig plač strokovnih delovnih mest v visokem šolstvu so bili dolgo časa izjemno nizki. Zadnji je nekoliko drugačen, vendar je predlagana časovnica dviga plač tako raztegnjena, da bi do leta 2027 plače v javnem sektorju v povprečju upadle za vsaj 6 do 7 %. Vladni predlog bi tudi povzročil nove plačne krivice. V nadaljevanju pogajanj Visokošolski sindikat pričakuje od vlade večjo odgovornost do temeljnega problema, zaradi katerega smo se loitli plačne reforme, to je do kadrovskega razpadanja javnih služb, ki je zlasti pereče v strokovnih službah na univerzah in pri vstopnih akademskih delovnih mestih.


Sindikat Univerze v Mariboru podpira Shod za znanost

Sindikat Univerze v Mariboru podpira Shod za znanost

Visokošolski sindikat, Sindikat Univerze v Mariboru (SUM) solidarno podpira Shod za znanost, ki bo v četrtek, 21. septembra 2023, potekal na Novem trgu v Ljubljani. V našem sindikatu se strinjamo z zahtevami in že dolgo opozarjamo na podcenjenost dela delavk in delavcev strokovnih in tehničnih služb na slovenskih javnih univerzah, večinsko uvrščenih v plačno skupino J. 

Gre za naše kolegice in kolege, ki na fakultetah in akademijah skrbijo za nemoteno delovanje informacijskih sistemov, zagotavljajo administrativno podporo študentom ter zaposlenim, omogočajo delo laboratorijev, vzdržujejo in čistijo prostore in opremo ter zagotavljajo številne druge podporne storitve, brez katerih univerze ne morejo delovati. Kljub temu je njihov gmotni položaj iz meseca v mesec slabši.

Krivec za nezavidljivo stanje je znan in moramo ga imenovati: Vlada Republike Slovenije. Potem ko je aktualna vlada na začetku svojega mandata optimistično napovedovala, da bo prenovila plačni sistem, ki naj bi uredil tudi položaj delavk in delavcev v plačni skupini J, in da bo ta v praksi zaživel do 30. junija 2023, se je izkazalo, da so bile visokoleteče napovedi cenena demagogija. Še več: v tem času vlada ni pristala niti na uvoz delovnih mest iz ene v drugo kolektivno pogodbo znotraj istega plačnega sistema, ki bi popravila položaj nekaterih depriviligiranih poklicnih skupin.

Zato SUM v celoti podpira Shod za znanost in vsa druga prizadevanja za izboljšanje položaja strokovnih in tehničnih delavcev in delavk v javnem visokem šolstvu.

Maribor, 20. 9. 2023

Andrej Vogrin, predsednik VSS SUM

Damir Mlakar, podpredsednik VSS SUM

Simon Zupan, podpredsednik VSS SUM                                         


Podporo Shodu za znanost je izrazil tudi Sindikat Veterinarske fakultete UL:

Gre tudi za kolege in kolegice na tehničnih in strokovno znanstvenih delovnih mestih v vseh tarifnih skupinah vključno s tistimi z zahtevanimi doktorati. V okviru javnih služb, kot so veterina, živinoreja, meroslovje in številne druge dejavnosti izvajajo nekatere fakultete strokovno tudi operativna in znanstveno svetovalna dela za potrebe države in gospodarstva. Ta specifična delovna mesta so nujna tudi za izvajanje pedagoškega in raziskovalnega dela na fakultetah, kjer je študij povezan tudi s pridobivanjem praktičnih izkušenj in kompetenc, kot so veterina, zdravstvo, agronomija, živilstvo, živinoreja in druge.

Ljubljana, 21. 9. 2023

Zanj: Boštjan Flajnik

četrtek, 7. september 2023

Novela ZViS o javni službi

 

Mnenje Visokošolskega sindikata Slovenije o noveli Zakona o visokem šolstvu (ZViS-M)

  

Visokošolski sindikat Slovenije meni, da novela Zakona o visokem šolstvu (ZViS-M), ki jo obravnava DZ, skupaj s koalicijskimi predlogi amandmajev prinaša nekaj pomembnih parcialnih ureditev visokega šolstva, vendar so te tudi pomanjkljive na nekaterih zelo pomembnih mestih. Z vidika interesov in vrednot, ki jih VSS zastopa, so pomembne predvsem naslednje vsebine novele: 1.) definicija visokošolske javne službe in razmejitev med javno službo in tržno dejavnostjo, 2.) opredelitev pravnega statusa članic univerz, 3.) ureditev položaja dekana in 4.) ureditev evidentiranja prisotnosti na delu.

Ad 1. in 2.) Več kot 12 let potem, ko je to zahtevalo Ustavno sodišče, novela prinaša opredelitev visokošolske javne službe in njeno razmejitev do tržne dejavnosti. Definicija javne službe pokriva vse potrebne, tudi podporne dejavnosti. Zajema tudi izvajanje doktorskega študija, ki je imel doslej status prostočasne dejavnosti, čeprav gre za najzahtevnejšo raven pedagoškega dela. Prav bi bilo, da bi novela zagotovila tudi njegovo polno proračunsko financiranje, česar žal ne prinaša.

Glede na to, da novela opredeljuje javno službo, kadar jo izvajajo koncesionarji, bi bilo prav, da bi sočasno preuredila tudi pravila za podeljevanje koncesij. Te so bile v preteklosti podeljene za nedoločen čas in jih s podzakonskim aktom ni mogoče revidirati, čeprav nekateri koncesionarji ne izpolnjujejo več pogojev (npr. števila vpisanih študentov), pod katerimi so pridobili koncesijo.

Novela prinaša nujno potrebno regulacijo tržne dejavnosti, ki je ponekod že zasenčila temeljno poslanstvo univerz, vendar ima vsaj eno veliko pomanjkljivost. Preohlapno določa, da mora visokošolski zavod nameniti presežek prihodkov nad odhodki za razvoj dejavnosti. Toda katere dejavnosti, samo tržne ali (prednostno) javne? Glede tega je nedorečen tudi 48. člen Zakona o zavodih iz davnega leta 1991, ko je šlo za razmejitev prejšnjih pravnih oblik med javne zavode in gospodarske družbe in nihče ni slutil, da se bodo znotraj javnih zavodov sčasoma razvile podjetniške prakse in usmeritve. Aktualna novela ZViS zamuja priložnost za določitev, da je treba poslovne presežke iz tržne dejavnosti prednostno namenjati za razvoj javne službe. Takšna zakonska določba bi uravnotežila možnost, ki jo uzakonja novela, da imajo članice univerz pravno subjektiviteto, ko izvajajo tržno dejavnost, česar zakonodaja ne omogoča nobeni drugi skupini javnih zavodov. Takšna zakonska določba bi bila tudi povsem upravičena v razmerah, v katerih imajo nekatere članice milijonske presežke, druge članice iste univerze pa so zaradi podfinanciranosti prisiljene izvajati polovico predmetov s podplačanimi prekarnimi pedagogi.

Z navedeno pomanjkljivostjo v razmejitvi med javno službo in tržno dejavnostjo je povezana tudi razmejitev med brezplačnim in plačljivim študijem. Zdi se, da definicija javne službe prinaša tudi to, da bo izredni študij pomenil le še plačljiv študij za tiste, ki so že izkoristili pravico do brezplačnega študija na določeni stopnji, in ne več ločeno organiziranega študija ob večerih in vikendih za tiste, ki študirajo ob delu. Toda vprašanje je, ali določba, da javna služba med drugim obsega izobraževalno dejavnost ne glede na način izvajanja, pomeni tudi to, da ima vsa izobraževalna dejavnost na javnih visokošolskih zavodih status javne službe. Besedilo novele govori tudi o možnosti izvajanja tržnih dejavnosti, »povezanih z dejavnostmi«, ki spadajo v javno službo. Ne vemo, ali to lahko pomeni tudi tržno izvajanje študija in ali ima novela dovolj varovalk, da se plačljivi študij, ki se je doslej imenoval »izredni študij«, ne bo le preimenoval v »študij, ki se izvaja kot tržna dejavnost«. Tako bi se lahko nadaljevale dosedanje prakse, da nekateri visokošolski zavodi neupravičeno omejujejo brezplačna vpisna mesta, zato da lahko tržijo plačljiva. Če bodo dosedanji problemi razmejitve med rednim in izrednim študijem ostali pod drugim poimenovanjem, bo moral prihodnji novi visokošolski zakon ali pa še ena novela ZViS natančneje regulirati izvajanje tržne dejavnosti, tako da bo zavaroval prednostni razvoj javne službe v korist njegove kakovosti in dostopnosti za študente. Prav bi bilo tudi, da bi odpravil možnost zaračunavanja šolnine najboljšim študentom, ko se vpišejo na zaporedni ali vzporedni študij.

Ad 3.) V sindikatu obžalujemo, da je vlada v medresorskem usklajevanju obrnila prvotni namen novelacije urejanja položaja dekana iz tega, da bi zakon omogočil opravljanje dekanske funkcije na delovnem mestu Visokošolskega učitelja, kar je dolgoletna praksa na največji univerzi, v to, da dekane potiska na direktorsko delovno mesto Dekana v plačni skupini B. Takšno ureditev razumemo kot nasprotno konceptu univerze kot skupnosti zaposlenih in študentov, ki si sama izvoli dekana (in rektorja) kot prvega med enakimi. Zahteva, da mora biti dekan zaposlen na delovnem mestu Dekana, je tudi v nasprotju z veljavnim 6. odstavkom 24. členom ZViS, ki določa, da je lahko za dekana izvoljen, kdor je na članici zaposlen kot visokošolski učitelj, in z 10. odstavkom, po katerem lahko dekan ponovi mandat.

Ad 4.) VSS se je že ob sprejemanju novele Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti zavzemal za izvzem visokošolske in raziskovalne dejavnosti iz obveznosti evidentiranja prihodov in odhodov iz službe, saj je to povesem neživljenjsko glede na izrazito časovno in prostorsko fleksibilnost pri opravljanju dela ter precejšnjo avtonomijo delavcev glede organizacije lastnega dela. V nobeni drugi dejavnosti se niso reprezentativni sindikati zavzeli za izvzem, kar razumemo kot pokazatelj specifičnosti naše dejavnosti. Aktualna novela ZViS-M prinaša izvzem akademskih delavcev iz obveznosti po noveli ZEPDSV-A, žal pa ne tudi strokovnih delavcev, ki imajo večinoma podobno fleksibilnost in avtonomijo v delu svojega delovnega časa.

V celoti gledano VSS vidi novelo ZViS-M kot še enega od partikularnih posegov v tri desetletja star zakon, ki delno ureja nekatere akutne probleme, vendar se izogne urejanju strukturnih problemov visokega šolstva, s katerimi so povezani veliki interesi. Visokošolski sindikat Slovenije pričakuje, da bo prihodnji novi visokošolski zakon tu veliko bolj ambiciozen za zaščito interesov javne službe, zaposlenih in študentov.

7. 9. 2023

Gorazd Kovačič,

predsednik VSS



četrtek, 3. avgust 2023

Pogajanjem in podpisu stavkovnega sporazuma ob rob – Izjava Sindikata Univerze v Mariboru (SUM) o dogajanjih v Visokošolskem sindikatu Slovenije (VSS) ob podpisu stavkovnega sporazuma

Pogajanjem in podpisu stavkovnega sporazuma ob rob – Izjava Sindikata Univerze v Mariboru (SUM) o dogajanjih v Visokošolskem sindikatu Slovenije (VSS) ob podpisu stavkovnega sporazuma


Stavkovni sporazum je dokument, s katerim se praviloma zaključi stavka in umirijo razmere. V SUM pa po podpisu stavkovnega sporazuma z Vlado RS ugotavljamo, da se dogaja prav nasprotno: namesto da bi sporazum, ki ga je v imenu VSS podpisal dr. Gorazd Kovačič, razelektril situacijo, je povzročil največji notranji razdor v več kot desetletni zgodovini VSS. 

V SUM smo si dolgo prizadevali, da bi nesoglasja v vodstvu sindikata razrešili dogovorno in s tem ne bi obremenjevali članstva. Žal pa samovolja predsednika dobiva take razsežnosti, da so po naši oceni resno ogroženi temelji VSS in interesi njegovih članic in članov. Višek predstavlja razglašanje predsednika VSS, da je podpis sporazuma z Vlado največji dosežek v zgodovini sindikata, z besedilom pa, da je “nezadovoljnih nekaj posameznikov v sindikatu.” (Večer, 20. 7. 2023, 22. 7. 2023). Ker je SUM vseskozi transparentno izražal svoje pomisleke o podpisu sporazumu in jasno zahteval, da se ob kakršni koli izjavi za javnost pove, da SUM nasprotuje podpisu stavkovnega sporazuma in da se povedo tudi razlogi za to, je izjava o “nekaj nezadovoljnih posameznikih” ponižujoča in kaže na odnos, ki ga ima predsednik (žal) ne samo zadnji teden, ampak že kar nekaj časa do SUM, čigar članstvo tudi številčno predstavlja pomemben del VSS.

Predsednik se v nekaterih svojih nastopih sklicuje na večino v organih, pri tem pa zamolči, da smo prav v SUM med odločanjem o sporazumu opozarjali na netransparentnost pri sklicu skupščine, načinu glasovanja in štetju glasov (tako še vedno ne vemo niti, kdo in kako je uradno sodeloval na zadnji "skupščini" in na njej glasoval), na spornost samovoljne presoje domnevno spremenjenih okoliščin, zaradi katerih se je bilo treba o sporazumu odločiti med dopusti pod težo ultimata “vzemi ali pusti”, in pozivali k spoštovanju konsenzualno določenih minimalnih pogojev za podpis sporazuma. Nezaslišano je, da je predsednik ob tem zamolčal dejstvo, da sploh ni podpisal različice sporazuma, o kateri so nekateri sindikalni zaupniki Univerze v Ljubljani za mnenje spraševali svoje člane, na Univerzi na Primorskem pa so po besedah predsednice SUP izvedli celo “referendum”.

Nasploh je časovni pritisk in ustvarjanje izrednih razmer v sindikatu predsednikov modus operandi. Ne vemo, ali to počne zaradi poskusa pripisovanja pomembnosti samemu sebi in svojemu delu ali pa je posledica njegove politične analize oziroma ocene, da je potrebna pomoč ministru Papiču pri piarovskem predstavljanju domnevnih dosežkov za visoko šolstvo, ki so resnici na ljubo klavrni. Posledično smo se znašli v absurdni situaciji, kjer delodajalci (direktorji inštitutov in rektorji) opozarjajo na težavnost zagotavljanja ustreznih kadrovskih pogojev za delovanje in pozivajo k stavki (izjava Kosris z dne 30. 6. 2023), visokošolski “sindikalist” pa kot svojo zmago razglaša odpoved najmočnejšemu sindikalnemu orožju — stavki. 

Bolj kot interesi članstva je zanj tako vedno v ospredju vprašanje, kakšne “težave” bo odločitev sindikata povzročila ministru (in vladi). Takih primerov je bilo v zadnjih mesecih več: od osebnega nasprotovanje predsednika VSS stavki v visokem šolstvu ter upiranja pozivu ministru k odstopu, do njegovih solističnih, s sindikatom neusklajenih in zavajajočih nastopov v javnosti, ki so netočno predstavljali proces pogajanj (npr. da je problem lektorjev in bibliotekarjev praktično že odpravljen, na koncu pa v sporazumu od obljub ni ostalo praktično nič), do neupoštevanja dogovorov in sklepov organov sindikata, ignoriranja legitimnih vprašanj sindikalnih funkcionarjev in članstva, hkrati pa hvalisanja o “najboljši ponudbi v celotnem javnem sektorju” in “ustnih zagotovilih”, ki da jih ima on osebno. Vse to kaže na popolno odsotnost samorefleksije in potrjuje, da je VSS očitno postal poligon za osebne (politične?) ambicije.

SUM je poleg vsebinskih izrazil tudi številne postopkovne pomisleke glede podpisa stavkovnega sporazuma. Ne gre le za način, kako je predsednik sindikata sam pri sebi (nikakor pa ne kot objektivno dejstvo!) legitimiral in legaliziral podpisovanje sporazuma pred kamerami, gre za izkrivljanje resnice z navedbami, da naj bi se predstavniki SUM z določbami sporazuma strinjali, ker s(m)o bili ves čas zraven. To naj bi po mnenju predsednika dokazovali objavljeni zapisniki pogajanj. Nihče od nas ne zanika, da smo bili del pogajalske skupine in nihče ne zanika, da smo se na pogajanjih tudi strinjali z nekaterimi predlaganimi rešitvami. Vendar predsednik ob tem zamolči ključno informacijo, da smo predstavniki SUM dosledno nasprotovali podpisu stavkovnega sporazuma, saj ta ni ustrezal dogovorjenemu na pogajanjih in sklepom sindikalnih organov. Vse drugo je navadna demagogija.

Različni pogledi na vsebino in strategijo pogajanj sami na sebi niso problem, če na koncu obvelja kompromisni dogovor, ki ga zagovarja vodja. V našem primeru temu ni bilo tako. Kot se je izkazalo ob podpisu, so bila uradna pogajanja in dogovori znotraj sindikata v resnici španska stena za zakulisna "pogajanja" predsednika VSS s tem ali onim državnim sekretarjem, uradnikom ali ministrom. Žal naša opozorila na zgrešenost tovrstnih bizantinskih pogajalskih praks (tako iz načelnih razlogov kot slabih izkušenj) niso zalegla. Trenutek streznitve je sicer sledil z vsako novo različico sporazuma, v kateri je od predsednikovih optimističnih in na trenutke evforičnih napovedi ter obljub vlade ostalo manj kot nič. Pa tudi to ni zaleglo. Vrhunec je sledil z zadnjim sporazumom, kjer je predsednik kot enega od pomembnih argumentov za podpis navajal (sicer nejasno in nedorečeno) točko sporazuma, ki naj bi končno izboljšala položaj lektorjev in bibliotekarjev, nato pa je vlada tik pred podpisom sklic na tabelo, ki naj bi to omogočala, preprosto izbrisala, predsednik pa se je z opazko, da je to “sumljivo”, pretvarjal, kot da se ni zgodilo nič in sporazum v imenu nas vseh hladnokrvno podpisal! In to isti predsednik, ki najde opravičilo za ministrove izgovore, da v kolektivno pogodbo ni mogoče vnesti delovnih mest nepedagoških delavcev (npr. informatikov), čeprav se ta na eni od univerz uporabljajo že brez pravne podlage. 

V SUM smo si in si bomo vedno prizadevali za izboljšanje položaja naših članic in članov ob solidarnosti vseh poklicnih skupin, zaposlenih v visokem šolstvu. Po naši oceni je predsednik VSS s podpisom stavkovnega sporazuma solidarnost izničil, sindikat pa je zaradi povzročenega notranjega nezadovoljstva za podpis plačal ceno, ki je ne odtehta noben od stavkovnih "dosežkov". V naših očeh je predsednik s takim podpisom sporazuma izgubil kredibilnost, legitimnost in integriteto, obenem pa zaradi nedorečenih določb stavkovnega sporazuma prevzel osebno odgovornost tako za njeno implementacijo v Kolektivni pogodbi in izvajanje v praksi kot tudi za izide nadaljnjih “stebrnih” pogajanj, katerih potek in izide je prazaprav že preroško napovedal.


Maribor, 2. 8. 2023


Andrej Vogrin, predsednik VSS SUM

Simon Zupan, podpredsednik VSS SUM iz vrst pedagoških delavcev

Damir Mlakar, podpredsednik VSS SUM iz vrst nepedagoških delavcev

Marija Javornik, generalna sekretarka VSS SUM