nedelja, 5. februar 2023

Odprto pismo o vladni blokadi razpisa za vpis na študijske programe

Odprto pismo vladi in univerzama v Ljubljani in v Mariboru o vladni blokadi razpisa za vpis na študijske programe

V Visokošolskem sindikatu Slovenije smo šele iz medijev izvedeli za dogajanje ob potrjevanju letošnjega razpisa za vpis na univerze. Edino zanesljivo dejstvo, ki ga v zvezi s tem poznamo, je vladni dopis s podpisom ministra dr. Igorja Papiča, ki je priložen temu sporočilu. Dopis ima značaj državnega dekreta in ga s stališča avtonomije univerz ne more opravičiti nič.

Avtonomija državnih univerz ni popolna in je, kot je ugotavljalo tudi ustavno sodišče, omejena z njihovo družbeno vlogo; sem sodi tudi razprava o pomanjkanju določenih poklicnih profilov ipd. Vendar mora ta razprava potekati v dialogu med političnimi predstavniki države in univerzami. Državnoplansko načrtovanje, ki je v prejšnjem sistemu doseglo vrh z usmerjenim izobraževanjem, je neaktualno vsaj iz dveh razlogov: 1) ker zaposlitvenih karier v današnjem svetu ni več mogoče usmerjati s šifrantom poklicev in 2) ker ima Evropska unija enoten trg dela. Odgovor na ta nova dejstva je prilagajanje izobraževanja sposobnemu in motiviranemu posamezniku, ki si bo zaposlitev v veliki meri ustvaril sam in bo v življenju morda zamenjal več poklicev. Administrativne rešitve so obsojene na neuspeh.

Iz vseh teh razlogov smo se odločno uprli že zamislim prejšnje vlade, da bi razpise urejala etatistično, še posebno ker so bila njena izhodišča antiintelektualistična in so kazala v smer, ki bi pomenila spreminjanje univerz v poklicne šole in s tem nazadovanje v razvoju (npr. očitek, da univerze ne izobražujejo dovolj voznikov težkih tovornjakov). Vendar je prejšnja vlada obenem opredelila npr. zdravnike kot poklic, ki je dejansko deficitaren. Njen poskus je spodletel zato, ker je imel značaj izsiljevanja tik pred skrajnim rokom za objavo razpisa in informativnimi dnevi. Spodletel je tudi zato, ker je bilo v ozadju slutiti čisto druge, strankarskopolitične oz. klientelne interese.

Tudi tokrat je vlada zadnjih hip posegla v proces pripravljanja razpisa, ki vsako leto poteka več mesecev. Vendar je presegla vzorec, ki ga je uveljavila njena predhodnica: univerzi je poslala državni dekret z zahtevo po spremembi števila razpisnih mest. Ta dopis se začne z dramatičnim opisom dogajanja na "dvoru", torej trenutka, ko je predsednik vlade prekinil sejo, kajti "ugotovljeno je bilo da je treba povečati število rednih vpisnih mest na ...". Kdo je ugotovil, niti ne izvemo, kajti besedilo se nadaljuje v generalskem tonu. Sledi podčrtan poziv, da univerzi razpišeta dodatna mesta "v skladu z zgoraj zapisanimi številkami, ter ministrstvu ... še danes (v petek, 27. 1. 2023) posreduje zahtevano dokumentacijo" itd. To je po vsebini in po dikciji dokument, kakršnega v odnosu med politično oblastjo in univerzami morda še ni bilo. Tak dokument je sam po sebi nesprejemljiv. Kliče po politični odgovornosti celotne vlade, v imenu katere je minister Papič podpisal to sramotno besedilo. Da je pod dokument podpisana oseba, ki je v predhodnem primeru s sindikatom aktivno sodelovala pri kampanji zoper na las podoben napad na avtonomijo in dostojanstvo univerz, je seveda zgovorno. Vendar odgovornosti vlade ni mogoče zreducirati na opazko o preveč poslušnem ministru. Odgovornost je širša in zadeva celotno vlado.

Vzporedno z vprašanjem politične odgovornosti v odnosu do univerz, ki po ustavi uživajo avtonomijo, pa se obenem postavlja vprašanje odgovornosti vodstev univerz kot varuhov avtonomije. To zadeva zlasti Univerzo v Ljubljani, od koder neformalna pobuda očitno izhaja. Četudi se je univerza očitno do zadnjega dne držala razpisnih dokumentov, ki so jih potrdili tudi senati članic, se je spričo ukaza "od zgoraj" očitno začela obnašati drugače. 

V odgovor na dopis sta bili na obeh univerzah takoj sklicani dopisni seji senata univerze. Razpis je bil še isti dan spremenjen in poslan na vlado. Ozadij dogajanj znotraj univerz ne poznamo, vendar je popolnoma nesprejemljivo že samo dejstvo, da se je kaj takega lahko zgodilo zadnji dan in brez vednosti organov obeh filozofskih fakultet.

V Visokošolskem sindikatu imamo v odnosu do vseh vlad enaka merila. To smo dokazali skozi več mandatov. Ker smo prepričani, da bodo skušali udeleženci javnost zamotiti s prelaganjem odgovornosti drug na drugega, za zdaj zahtevamo zgolj odgovor vlade in vodstev obeh univerz na ključno vsebinsko vprašanje: po kakšnih kriterijih ste psihologijo določili za deficitarni poklic. Ker ne bi radi pristali na razlago, da je bilo javno teptanje avtnomije potrebno zaradi koruptivnih dogovarjanj po celotni vertikali, a mimo organov univerz in članic, vas pozivamo, da objavite dokumente s strokovno utemeljitvijo, na podlagi kateri ste sprejeli odločitev za povečanje števila vpisnih mest na študijskih programih psihologije, vključno s finančnim načrtom in navedbo vira.

Odgovori glede odgovornosti bodo iz vaših odgovorov sami od sebe sledili. Naši odgovori pa bodo kot vedno jasni.

Predsedstvo Visokošolskega sindikata Slovenije

V Ljubljani, Mariboru in Kopru, 5. 2. 2023




torek, 31. januar 2023

VSS zahteva dvig vseh plač v visokem šolstvu za 7 plačnih razredov

Pogajalska skupina Visokošolskega sindikata Slovenije (VSS) je na včerajšnjih pogajanjih o razrešitvi stavkovnih zahtev konkretizirala stavkovno zahtevo o odpravi zaostanka za zdravniškimi plačami. Vladni strani je dokazala, da plače visokošolskih učiteljev, ki že desetletja veljajo za primerljive s plačami zdravnikov specialistov, zaostajajo za 7 plačnih razredov. Za toliko so pri možnostih plačnih napredovanj prikrajšani redni profesorji, ki so elita v svoji vedi. Zaostajanje osnovnih plač rednih profesorjev medicine za osnovnimi plačami njihovih diplomantov za skoraj tretjino pomeni, da se je družbena hierarhija znanja povsem porušila. Vse, kar želi VSS, je obnova poštenih plačnih razmerij.

Ker VSS jemlje vse delavce v visokem šolstvu kot akademsko skupnost, zahteva enak dvig tudi za vsa ostala delovna mesta, to je za visokošolske sodelavce, raziskovalce, strokovne in tehniške delavce iz skupine J in za vodstvena delovna mesta. Paketni dvig skupine J v visokem šolstvu zahteva nov pristop znotraj pravil plačnega sistema. VSS želi oblikovati nov nabor delovnih mest v skupini J, značilnih za visoko šolstvo. Pri tem strokovno sodeluje z vodstvi univerz.

Vlada lahko temu pristopu reče tudi »plačni steber«, če želi. Kakšni točno so cilji vladnega razbitja enotnega plačnega sistema v stebre, sindikati javnega sektorja dan pred vrhom koalicije še vedno ne vedo, toda VSS zavrača zamisli, da naj razbitje okrepi egoizem nosilnih poklicev dejavnosti in da v reformiranem plačnem sistemu načelo primerljivosti z drugimi poklici ne bi več štelo.

*

Naj spomnimo. VSS je 9. 3. 2022 izvedel samostojno stavko v visokem šolstvu. Stavko so podprla vodstva univerz in članic, pridružila se ji je večina zaposlenih. Glavne stavkovne zahteve so bile:

- linearni dvig plač plačnih skupin D1, H, J in B za toliko, kolikor znaša in bo še znašal zaostanek za zdravniki ali drugimi poklicnimi skupinami;

- odprava starih plačnih krivic v škodo več ožjih skupin zaposlenih v visokem šolstvu, kot so visokošolski sodelavci, lektorji, bibliotekarji in informatiki;

- zagotovitev normalnih pogojev za delo.

Pogajanja o razrešitvi stavkovnih zahtev potekajo že štiri mesece. V tem času smo z vladno stranjo uskladili večino neplačnih zadev, kot so normativi, sobotno leto, individualna raziskovalna sredstva in odprava prekarnega pedagoškega dela, ter dvig plač lektorjev.

Pogajanja se bodo nadaljevala v ponedeljek, 6. 2. 2023.

 

Predsedstvo Visokošolskega sindikata Slovenije

V Ljubljani, Mariboru in Kopru, 31. 1. 2023


sobota, 7. januar 2023

Visokošolski sindikat podpira stavko pacientk in pacientov 10. 1. 2023

VSS podpira stavko pacientk in pacientov v torek, 10. 1. 2023. Razlogi so več kot očitni. Javno zdravstvo, ki je bilo in bi moralo ostati ena ključnih javnih dobrin, nam razpada pred očmi. Izbrisani zavarovanci se sredi noči postavljajo v vrsto, da bi spet dobili osebnega zdravnika.

Stavkovne oz. protestne zahteve so:

1. Vsem pacientom je treba nemudoma zagotoviti dostop do osebnega zdravnika,

2. odpraviti se mora dopolnilno zdravstveno zavarovanje (tako, da se ukinejo doplačila za zdravstvene storitve),

3. prekiniti je treba delo zdravnikov v dvojni praksi (t. i. dvoživkarstvo),

4. preprečiti je treba preskakovanje čakalnih vrst, ki jih omogočajo komercialna zavarovanja,

5. javno zdravstvo mora slediti potrebam pacientov, ne profitom koncesionarjev.

Visokošolski sindikat Slovenije poziva člane/-ice in nečlane/-ice, da tega dne na delovnih mestih in drugod nosite stavkovni znak - na srčno stran si nalepite dva prekrižana obliža v obliki črke X.

Poziva vas tudi, da se udeležite protestnih shodov, ki bodo v več mestih ob 17h. V Ljubljani bo shod na Trgu republike, v Mariboru na Trgu svobode, od koder bodo udeleženci odšli pred zdravstveni dom, v Kopru pa na Titovem trgu, od koder bodo prav tako odšli pred zdravstveni dom. Seznam ostalih krajev, kjer se pripravljajo shodi, je odjavljen na spletni strani in FB profilu združenja Glas ljudstva. Če stanujete drugje, se lahko s somišljeniki lokalno dogovorite za shod pred vašim zdravstvenim domom.