Predsednici Sindikata SDTS Tuš, Mirjani Janjić,
generalnemu sekretarju Sindikata SDTS, Ladiju Rožiču, in
Predsednici Sindikata SDTS Tuš, Mirjani Janjić,
generalnemu sekretarju Sindikata SDTS, Ladiju Rožiču, in
PODPORA SINDIKATU KULTURNIH IN UMETNIŠKIH USTVARJALCEV RTV SLOVENIJA TER ZAPOSLENIM NA RTV SLOVENIJA
V Pogajalski skupini reprezentativnih
sindikatov javnega sektorja (v nadaljevanju: PSRSJS), v kateri sodeluje 30
sindikatov javnega sektorja, z veliko zaskrbljenostjo in ogorčenostjo
spremljamo informacije o katastrofalnem finančnem stanju v RTV Slovenija in še
zlasti ideje o tem, kako naj bi se to stanje reševalo., ki so po seji
programskega sveta RTV Slovenije prišle tudi v javnost.
Zgroženi smo nad tem, da je v tej
državi možno, da se javni zavod znajde v takšnem položaju, ne da bi se
predhodno sprožili ustrezni preventivni mehanizmi, pa tudi nad tem, da so
praktično vse vlade doslej ostale gluhe za večkratna opozorila, tudi iz
sindikalnih vrst, v zvezi s finančnimi težavami
RTV Slovenija in pozivi, naj
zagotovijo zadostna sredstva za vzdržno poslovanje RTV Slovenija.
Popolnoma nesprejemljivo in
nekulturno je že samo razmišljanje o tem, da bi se lahko med ukrepi za finančno
konsolidacijo RTV Slovenija znašli ukinitev simfoničnega orkestra ali big banda
(kot je Glasbena produkcija, pod
pretvezo pomanjkanja finančnih sredstev, že nedostojno razpustila Komorni zbor RTV Slovenija, ki je bil ustanovljen leta
1937 in je neprekinjeno deloval med leti 1950 – 2005), ali pa
npr. ukinjanje regionalnih izpostav RTV Slovenija. S kulturno umetniškega
vidika, z vidika kulturne dediščine in z vidika regionalne medijske
(de)centralizacije so predlagani ukrepi skrajno škodljivi in bi povzročili
trajno in nepopravljivo kulturno škodo. Prepričani smo, da so si slovenska
javnost ter volivke in volivci ob izražanju svoje volje o novem Zakonu o RTV
Slovenija predstavljali vse kaj drugega kot radikalno ukinjanje kulturno
umetniškega programa in regionalnih studiev, posledično pa potencialno
odpuščanje zaposlenih na RTV Slovenija in njeno komercializacijo. Oba orkestra,
kulturno umetniški program in regionalna studia so bili prav s strani
aktualnega vodstva pogosto poudarjeni kot ključna
prednost nacionalne RTV.
Današnjo novico o tem, da naj bi
vlada Zavodu RTV Slovenija priskočila na pomoč tudi s proračunskimi sredstvi v
letošnjem in naslednjem letu, v PSRSJS pozdravljamo in upamo, da to pomeni, da
so ideje o predlaganih sanacijskih ukrepih pokopane. Hkrati poudarjamo, da ta
pomoč morda niti ne bi bila potrebna ali vsaj ne bi bila potrebna v takšni
meri, v kolikor bi vlade spoštovale zavezo iz dogovora s sindikati javnega
sektorja iz leta 2018, in sicer da bodo zagotovile sredstva za povišane stroške
dela, ki izvirajo iz sklenjenega dogovora. Povsem jasno je, da bi povišanim
stroškom, ne le stroškom dela, temveč tudi vsem ostalim stroškom, ki jih ima
zavod pri svojem poslovanju, moralo slediti tudi financiranje.
V PSRSJS izražamo polno podporo Sindikatu
kulturnih in umetniških ustvarjalcev RTV Slovenija, ki si v zadnjih dneh prizadeva
za odpravo načrtovanih sanacijskih ukrepov na RTV Slovenija ter solidarnost z
zaposlenimi na RTV Slovenija. Finančnih težav v RTV Slovenija ni sprejemljivo
reševati na plečih zaposlenih, zato pozivamo vlado, naj poleg pomoči, ki jo bo
namenila za letošnje in prihodnje leto, sprejme tudi ustrezne ukrepe, s
katerimi bo sistemsko zagotovila zadostne vire, ki bodo RTV Slovenija omogočali
stabilno financiranje in vzdržno poslovanje, s tem pa ohranitev vsaj obstoječe
ravni produkcije RTV Slovenija, vključno z glasbeno produkcijo in regionalno
prisotnostjo.
Jakob Počivavšek,
vodja Pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja
28. 11. 2023
Sindikati, ki predstavljamo večino sindikatov v javnem sektorju in delujemo v okviru Pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja (PSRSJS), pozdravljamo odločitev vlade, da podpre amandmaje k Zakonu RS o izvrševanju proračunov za leti 2024 in 2025 (ZIPRS), s katerimi bi med drugim črtali tudi določbo, ki onemogoča usklajevanje vrednosti plačnih razredov v javnem sektorju v letu 2024. K črtanju spornega člena smo večkrat pozvali tako vlado, kot tudi poslance Državnega zbora. Pričakujemo, da na podlagi glasovanja sprejeti ZIPRS ne bo vseboval spornega člena, in obžalujemo, da se je člen, ki mu tudi strokovne službe Državnega zbora očitajo potencialno neustavnost, povsem po nepotrebnem sploh znašel v predlogu.
Ne glede na navedeno pa v PSRSJS poudarjamo, da samo črtanje predmetnega člena samo po sebi še ne pomeni, da bo do uskladitve vrednosti plačnih razredov dejansko prišlo, zato pričakujemo, da bo vlada nemudoma nadaljevala s pogajanji in sindikatom posredovala svoj predlog glede usklajevanja vrednosti plačnih razredov v letu 2024, ki bo zagotavljal, da bo vrednotenje delovnih mest sledilo rasti inflacije in s tem ohranjalo realno vrednost in kupno moč javnih uslužbencev. Prav tako pričakujemo, da se bodo pogajanja o tem vprašanju zaključila še pred koncem leta 2023.
Ob tem v PSRSJS pričakujemo tudi nadaljevanje in zaključek pogajanj o odpravi plačnih nesorazmerij in prenovi plačnega sistema. Še vedno čakamo na vladni protipredlog glede zahtev, ki smo jih poleg usklajevanja plačnih razredov z inflacijo v letu 2024 na vlado naslovili že pred časom, in sicer:
1. odprava nesorazmerij v osnovnih plačah na način, da se uvrstitve delovnih mest v javnem sektorju povišajo za 6 plačnih razredov glede na uvrstitve v dogovoru iz leta 2018 in še dodatno tam, kjer se je vlada k temu zavezala v pisnih dogovorih,
2. implementacija novega plačnega sistema, vključno s plačno lestvico, na kateri se prvi plačni razred začne na ravni minimalne plače, z začetkom najkasneje s 1. 1. 2025 in zaključkom v celoti najkasneje do 30. 6. 2026, pod pogojem, da se plačna lestvica v letu 2024 uskladi z inflacijo.
Zahtevamo, da vlada v teh pogajanjih uresniči neizpolnjene zaveze iz dogovora iz meseca oktobra 2022, predvsem uresničitev zaveze, ki jo je podala tudi javno, da v javnem sektorju ne bo več osnovnih plač, nižjih od minimalne, ter dogovor na točki, kjer so bila razhajanja med vladno in sindikalno stranjo še pred prekinitvijo pogajanj največja, to je glede odprave nesorazmerij v osnovnih plačah. V zvezi s tem pričakujemo, da bo vlada upoštevala to, na kar se je v oddaji Odmevi dne 15. 11. 2023 skliceval tudi minister Boštjančič, da so nesorazmerja posledica popuščanja vlad najglasnejšim in najvplivnejšim skupinam v javnem sektorju, s čemer se lahko strinjamo, rešitev pa je iskati v ponovni vzpostavitvi razmerij, kakršna so bila pred takšnimi parcialnimi dogovori.
PSRSJS je v preteklem tednu napovedala zaostrovanje sindikalnih aktivnosti za mesec december. Umik 65. člena ZIPRS je nujen, vendar ne zadosten pogoj za to, da do zaostritve ne bi prišlo. Sindikati, ki delujemo v okviru PSRSJS, bomo zato nadaljevali s pripravami na protestni shod, ki ga bomo izvedli v četrtek, 7. 12. 2023 ob 12h pred poslopjem vlade, v kolikor se pogajanja ne bodo nemudoma nadaljevala in v kolikor vlada sindikatom ne bo posredovala predlogov, ki bi ustrezno odgovorili na naše zahteve.
Jakob Počivavšek
vodja Pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja
l. r.
16. 11. 2023
Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovativno dejavnost RS (ARIS) je 14. 11. 2023 objavila razpis za znanstvenoraziskovalne projekte za leto 2024, iz katerega se financira pomemben del znanstvenoraziskovalne dejavnosti v Sloveniji. Šokiralo nas je dejstvo, da je vrednost razpisa v primerjavi z lanskim zmanjšala za kar 40 %. To je naredila brez javne razprave in kljub zagotovilu Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, da rezov v proračun za znanost ne bo.
Podobni rezi proračuna za znanost in zlasti projektnih razpisov so pred desetletjem že naredili nepopravljivo škodo razvoju znanosti v Sloveniji. V tujino so odgnali celo generacijo mladih znanstvenikov, ki so življenjsko odvisni od pridobivanja projektov, preden se prebijejo do virov stabilnega financiranja. Razumemo, da so poplave povzročile stroške, a žal moramo ponoviti oceno iz časa prejšnje finančne krize, da se je vlada odločila za hujšanje v glavo. Če že ne razume opustošenja na področju vrhunske znanosti in humanistike, bi lahko razumela vsaj to, da bodo takšni rezi zavirali gospodarski razvoj.
Visokošolski sindikat Slovenije in Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti
in kulture Slovenije pozivata resorno ministrstvo, naj
zagotovi obljubljeni denar, ARIS pa, naj razpis ponovi ali pa poveča njegovo
vrednost in tudi določi enak rok za oddajo prijav kot v preteklih letih, to je
konec februarja, k čemur smo jo pozvali
že 14. 11. 2023.
dr.
Gorazd Kovačič, l. r., Branimir
Štrukelj, l. r.,
predsednik
VSS glavni
tajnik SVIZ
14. 11. 2023
Javna agencija za
znanstvenoraziskovalno in inovativno dejavnost RS (ARIS) je v začetku meseca
objavila obvestilo, da bo zaključek javnega razpisa za (so)financiranje
raziskovalnih projektov v letu 2024 najmanj en mesec prej kot v zadnjih dveh
letih, ko se je zaprl 28. februarja. Tak predviden zamik postavlja v neenakovreden
položaj vse raziskovalce, ki so neposredno vključeni v pedagoški proces.
Na vseh treh javnih univerzah v Sloveniji
tudi 12. 1. 2024 še vedno poteka organiziran študijski proces, kar pomeni, da
smo zaposleni pretežen del tedna v predvalnicah ali pa se pripravljamo na
izvedbo predavanj, seminarjev ali vaj. V zadnjih dveh letih je bil rok za
oddajo prijav po koncu izpitnega obdobja, med katerim je pedagoških obveznosti
manj in je mogoče nameniti več časa pripravi projektne prijave. Poleg tega so na osnovi roka iz preteklih let
načrtovane tudi raziskave za pridobivanje preliminarnih rezultatov, s katerimi
bi podkrepili projekte prijave. Teh ni mogoče enostavno skrajšati ali predčasno
prekiniti.
ARIS je preko spletne ankete
potencialnim prijaviteljem sicer omogočila, da glasujejo, ali naj bo rok za
oddajo 21. 12. ali 12. 1. Rezultati so bili
z 81,5 % v korist kasnejšega datuma. Na prvi pogled je ta poteza pozitivna, v
resnici pa je tragikomična: z anketo nas ARIS dejansko sprašuje ali želimo
delati čez praznike ali raje čez noč. Možnosti, da bi sporočili, naj zamika
datuma s konca februarja sploh ne bo, nismo imeli.
Zato Visokošolski sindikat Slovenije
in Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije pozivata ARIS,
naj ne spreminja roka za oddajo prijav oz. naj najmanj ponovi anketo z dodatno
možnostjo, da naj ta ostane enak kot lani.
Pri tem tudi vnaprej zavračamo
argument, da je sprememba nujno potrebna, da se lahko recenzijski postopek in
objava rezultatov zaključita pred poletjem, ker so sicer v negotovosti
zaposlitve tistih, ki so pretežno financirani iz projektnih virov, na kar smo v
preteklosti že opozarjali. Če je agencija od nas po prvi izmed ponujenih možnosti pričakovala, da
lahko projekte pripravimo v manj kot dveh mesecih, mora biti sama zmožna
oceniti in izbrati najboljše v treh mesecih in pol, s čimer bi bili rezultati
razpisa ob nespremenjenem roku znani do 15. 6. 2024. Sedemmesečni proces
ocenjevanja do septembra, kar si je ARIS privoščila letos, je nesprejemljiv in
lahko pomeni tudi to, da raziskovalci za nekaj mesecev ostanejo brez
financiranja.
dr. Gorazd Kovačič, l. r., Branimir
Štrukelj, l. r.,
predsednik VSS glavni
tajnik SVIZ
V Visokošolskem sindikatu (VSS) podpiramo Svizov protestni
shod 25. 10. 2023 in z njim delimo stališče, da se Golobova vlada s sindikati
javnega sektorja pogaja neresno. Žal celo delimo skrb vseh, ki z grozo
ugotavljajo, da ji vodenje države polzi iz rok, pogajanja pa izvaja samo še s
figo v žepu, brez pametnega cilja in predvsem brez prave volje, da bi
zaposlenim v javnem sektorju pomagala v meri in obsegu, kot si to
zaslužijo.
Vlada prav tako ne kaže iskrene namere po odpravi
plačnih nesorazmerij in prevedbi delovnih mest na novo plačno
lestvico, saj je njen sedanji predlog ponižujoč. Za VSS je nedopustno in
nezaslišano, da se plače ne usklajujejo z inflacijo in realno zaostajajo za
cenami življenjskih potrebščin. Na podoben način opažamo, da ni nobene
pripravljenosti reševati situacijo z zaposlenimi v plačni skupini J in za
odpravo starih plačnih krivic pri pedagoških delovnih mestih v visokem šolstvu,
kar lahko pomeni, da večino najbolj akutnih težav ne želi odpraviti in jih
zgolj prelaga v oddaljeno prihodnost. Celo zavez iz stavkovnega sporazuma, ki
ga je podpisala vlada meseca julija z Visokošolskim sindikatom, še vedno ni
uresničila, vključno s podpisom aneksa h kolektivni pogodbi z normativnimi
vsebinami.
Kot visokošolski sindikat ugotavljamo, da vlada z
zanemarjanjem zaposlenih v visokem šolstvu nespametno kaže prezir do pomena visokega
šolstva in znanosti, čeprav dobro ve, da se položaj zaposlenih na področju
visokega šolstva poslabšuje iz leta v leto. Težko razumemo, da predsednik
vlade, ki je doktor znanosti, ne kaže ustrezne dovzetnosti za podporo tistim,
ki v državi poskrbijo za napredek v znanosti in tehnologiji, njihova spoznanja
pa prinašajo dolgoročne koristi za družbo in pomagajo izboljšati kakovost
našega življenja.
Zato si v VSS želimo, da vlada prisluhne zahtevam
Sviza na njegovem shodu in končno neha slepomišiti v pogajanjih z nami.
Predsedstvo VSS
Državni intervencionizem v študijske programe je škandal
Javna izjava Visokošolskega sindikata Slovenije, Sindikata Univerze v Mariboru ob Vladnih »Usmeritvah za pripravo načrta izvajanja študijske dejavnosti za študijsko leto 2024/2025«
Golobova vlada se oklepa Janševih manir, ko gre za državni intervencionizem v študijske programe: njene »Usmeritve za pripravo načrta izvajanja študijske dejavnosti za študijsko leto 2024/2025« bi morali na javnih univerzah v celoti zavreči kot škodljivo politikantsko vpletanje v njihovo avtonomijo.
Nezaslišano je, da poskuša vlada visokošolskim zavodom posredovati »prioritete« pri ponudbi vpisnih mest in pri tem ne samo sugerira, katere študijske programe je potrebno imeti in katere ukiniti, ampak jih v takšno ravnanje neposredno sili s spodbujanjem ali ukinjanjem financiranja. Še huje, državni intervencionizem je celo personalno obarvan: tako kot si je premier Janez Janša leta 2020 zaželel več vpisa na študij medicine, si je Robert Golob v začetku tega leta več študijskih mest za radiološke tehnike in psihologe. Smo priča univerzitetni različici hegemonske mentalitete sončnega kralja, ki tokrat vpije »Študijski program, to sem jaz!« Mimogrede, seveda lahko po svoje razumemo, da si želi premier povečanja vpisa na študij elektrotehnike, če je sam elektrotehnik, ampak res smo v skušnjavi njegovemu predhodniku priznati boljšo presojo, ker ni česa podobnega zahteval za obramboslovje!
Navedimo nekaj absurdov takšne nevzdržne mentalitete, saj Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije v skladu z novimi usmeritvami zahteva povečanje vpisa na določene programe, ki so: izobraževanje (pedagoški poklici), pravo, socialno delo, farmacija, računalništvo in informatika oz. računalništvo in informacijska tehnologija, računalništvo in matematika, elektrotehnika, multimedije ter medijske komunikacije, strojništvo, tehniška varnost, gozdarstvo ter upravljanje gozdnih ekosistemov, živilstvo. Toda obenem je že po dveh letih, čeprav zahteva povečanje, ukinilo financiranje za nekatere med njimi!
Na ljubljanski univerzi ugotavljajo, da povišanje financiranja nikakor ne dohaja inflacije, zaradi česar njegova realna vrednost dejansko pada, namesto da bi se povečevala. Se pravi: vlada in ministrstvo želita okrepiti nekatere študijske programe, ampak za to v prihodnje ne bi prispevali niti centa! Najbolj groteskno se to vidi v primeru, kjer ob ambiciozni strategiji digitalizacije države, kar je dodaten cinizem, Golobova vlada sili posamezne fakultete, da nižajo število vpisnih mest, kar se je zgodilo na programih računalništva in informatike 1. in 2. stopnje na ljubljanski fakulteti za računalništvo in informatiko. Namesto zahtevanega povečanja jih bodo tam znižali kar za 50 mest, ker denarja preprosto ni!
Povedano drugače: vlada pričakuje, da bodo ministrstva razporejala denar tako dolgo, da bodo izpolnila željo, vendar za to ne bi dala nobenih dodatnih sredstev! Sklepe omenjene fakultete po nižanju vpisa je zato potrebno razumeti.
Enako absurdna, čeprav v drugi smeri, je zahteva vlade, da visokošolski zavodi pristopijo k preoblikovanju tistih študijskih programov, »kjer je iz prijav za vpis in dejanskega vpisa vidno, da za študij na tem študijskem programu ni interesa, in se glede na osip študentov po prvem letniku pojavlja sum, da se študentje vanj vpisujejo z namenom pridobitve statusa študenta in ne dejanskega študija.«
V svoji Facebook objavi je sprva Ministrstvo napisalo »preoblikovanju oziroma ukinjanju«, a je takoj poseglo po samocenzuri in v nekaj minutah izbrisalo besedo »ukinjanje«, kar pomeni, da dokument »Usmeritve za pripravo načrta izvajanja študijske dejavnosti za študijsko leto 2024/2025«, ki ga nihče ni videl, lahko spreminja že Facebook administrator! Toliko o tehtnosti in teži dokumentov in sprejetih odločitev.
Vlada avtokratsko zahteva ukinjanje nekaterih programov, toda ob kakšnem kriteriju? Njena napoved je škandalozna iz več razlogov in predstavlja nezaslišan poseg v akreditirane programe, ki se izvajajo po ustreznih standardih, saj onemogoča možnost izobraževanja in pridobivanja znanj na posameznih področjih vsem tistim dijakom oziroma študentom, ki so si takšno področje izbrali. Težav fiktivnega vpisa ni mogoče reševati z omejevanjem možnosti študija drugim študentom, ki se vpisujejo iz legitimnih razlogov – če ima takšno groteskno ambicijo omejevanja možnosti izobraževanja, potem raje predlagamo, da Golobova vlada uvede še en resor, ki ne bo izobraževal: Ministrstvo za neizobraževanje!
Fiktivnega vpisa študentov ni mogoče urejati na orwellovske načine, ampak jo je potrebno rešiti na sistemski ravni: ob natančnejših vpisnih pogojih, večjem pregledu, nadzoru in končno kaznovanju tistih, ki sistem zlorabljajo. Pričakovali bi, da ministrstvo stimulira načine vpisa na programe, ki so manj privlačni, zahteva prilaganje učnih načrtov in usklajevanje s potrebami trga dela, ampak Golobova vlada in minister Papič ponujata res star in zelo inovativen recept: če umivamo dojenčka in nam ostane umazana voda, bomo težavo najlažje trajno rešili, če iz nje izlijemo še dojenčka!
Ko je Janševa vlada leta 2020 zadrževala soglasje k objavi razpisa za vpis na fakultete in izsiljevalsko zahtevala povečanje vpisnih mest, so rektorji naših univerz skoraj klecnili. Upajmo, da se to ne bo ponovilo. Državni in personalni intervencionizem v študijske programe ne predstavlja le grobega posega v avtonomijo univerz in njenih članic, ampak očitno na Ministrstvu nujno potrebujejo tečaj iz matematike, ekonomike in logike hkrati. Lahko pa tudi financirajo študijski program iz njih in se ga udeležijo.
Peticijo proti nestrokovnemu in avtoritarnemu vmešavanju vlade v visokošolski prostor je tistega leta podpisalo 14.000 posameznikov, med njimi tudi minister za visoko šolstvo, ki je ob omejevanju vpisa o situaciji dijakov povedal: »Ne razumem, zakaj jim to počnejo. Prosim, bodite razumni!« Prišel je čas, da ponovimo ministrove besede in ga spomnimo, da veljajo zanj na isti način: »Ne razumemo, zakaj jim to počnete. Prosimo, minister Papič, bodite razumni!«
Če želi ministrstvo na ta način nadaljevati, potem bo resno ogrozilo visoko šolstvo v Sloveniji. In potem je najbolje, da ga nimamo. Minister, še je čas za vaš odstop.
Maribor, 15. 10. 2023
Visokošolski sindikat Slovenije, Sindikat Univerze v Mariboru
Andrej Vogrin, predsednik VSS SUM
Simon Zupan, podpredsednik VSS SUM
Damir Mlakar, podpredsednik VSS SUM
Odprto pismo Visokošolskega sindikata Slovenije ministrstvu za visoko šolstvo in rektorjem
Ministrstvo za visoko šolstvo in
univerze vsako jesen začnejo usklajevanja razpisa za vpis na študijske
programe, ki določa število vpisnih mest na različnih študijskih področjih.
Pogajanja potekajo do začetka naslednjega leta, nakar vlada potrdi usklajeni
razpis in ta gre v objavo. Ta postopek dvostranskih usklajevanj med partnerji
je bil prvič povožen januarja 2021, ko je vlada na svoji seji zavrnila že
usklajeni dokument, ker je predsednik vlade zahteval dodatna vpisna mesta v
informatiki in na medicini, a ponudil dodatni denar. Akademska skupnost je takrat
protestirala z množično peticijo s 15.000 podpisi,
rektorji (med njimi sedanji minister Papič) pa so se pustili ponižati na Brdu
pri Kranju, kjer so morali v TV prenosu poslušati, da univerze izobražujejo
premalo obrtnikov in voznikov vlačilcev. Naslednjič je postopek usklajevanj
povozila sedanja vlada februarja letos, ko je vsilila dodatna vpisna mesta na
nekaterih netransparentno izbranih študijskih programih.
Tretji poseg v utečeni postopek se
je zgodil 12. 10. 2023, ko je vlada potrdila Usmeritve za pripravo načrta izvajanja študijske dejavnosti
za študijsko leto 2024/2025. S tem
dokumentom je univerzam odredila, na točno katerih študijskih področjih naj
povečajo vpis, naložila pa jim je tudi krčenje vpisa na nekaterih drugih
študijskih programih, njihovo prestrukturiranje in celo ukinitev, kot je nekaj
minut pisalo v Facebook objavi (v prilogi), preden jo je samocenzura popravila.
Takšna oblastna gesta krši načelo dvostranskih pogajanj med partnerji in jih
onemogoča na samem začetku. Enako je Golobova vlada naredila z določbo Zakona o
izvrševanju proračuna, da usklajevanja plač z inflacijo v letu 2024 ne bo,
čeprav je to predmet pogajanj s sindikati in ena najbolj perečih točk v zadnjem
času.
Po naših informacijah naj bi
usmeritve za večanje in manjšanje vpisa veljale ne samo za naslednje študijsko
leto, kot izhaja iz imena dokumenta, temveč tudi za naslednje štiriletno
obdobje financiranja študijske dejavnosti, 2025–2029.
Javnosti ni znano, na podlagi
katerih analiz je ministrstvo pripravilo seznam deficitarnih študijskih
področij. Vsebinsko je neprepričljiv, saj na njem manjkajo nekatera področja
(npr. radiološko inženirstvo), so pa na njem tudi taka, kjer je izobraženega
kadra dovolj, a beži iz poklica zaradi slabih začetnih plač in slabih delovnih
pogojev; tega problema pač ni mogoče rešiti z vpisno politiko. Na drugi strani
dokument nalaga univerzam, naj skrčijo ali ukinejo nekatere druge študijske
programe. Vladna obrazložitev je škandal, saj utemeljuje posege z natolcevanji,
da se nanje vpisujejo fiktivni študentje, ki jih zanima začasni status in ne
študij. Razlogi, zakaj študentje ne opravijo študijskih obveznosti,
so lahko različni, med njimi je tudi težavnost določenega študijskega programa.
Problem zlorab študentskega statusa je kompleksen in ga je treba reševati na
različnih ravneh. Kriteriji za obstoj študijskih programov pa morajo biti
ločeni od tega in strokovni. Avtokratska zahteva po
ukinjanju nekaterih študijskih programov
predstavlja nezaslišan poseg v akreditirane programe, ki se izvajajo po
ustreznih standardih, saj onemogoča možnost izobraževanja in pridobivanja znanj
na posameznih področjih vsem tistim dijakom oziroma študentom, ki so si takšno
področje izbrali.
Bistvo vladnega seznama deficitarnih
in suficitarnih študijskih področij je v tem, da pomeni navodilo za dodatni varčevalni
program univerz. Vlada je že lani in predlani posegla v vpisno politiko
univerz, a je zagotovila dodatni denar za dodatna zahtevana vpisna mesta.
Tokrat je ta dodatni namenski denar ukinila in ga prenesla v pasovna sredstva,
toda njihov dvig je manjši od inflacije in delež proračunskih sredstev za študijsko dejavnost v BDP
spet upada. Vlada z omenjenim dokumentom sporoča univerzam, naj si same
zagotovijo dodatni denar za dodatna vpisna mesta na deficitarnih področjih s
kanibalističnim krčenjem in ukinjanjem drugih študijskih programov. Vladno
ukazovanje univerzam, katera študijska področja je treba ukiniti, je škandal,
ki kaže, da minister ne razume, kaj je univerza, čeprav prihaja z nje. Takšnega
ministra in takšnega ministrstva pač ne potrebujemo. Ministrstvo za visoko
šolstvo bi moralo biti varuh javnega interesa in univerzam bi moralo zagotoviti
materialne pogoje za to, da razvijajo vsa študijska in raziskovalna področja po
avtonomnih akademskih kriterijih.
Stvar pa je še bolj zapletena, če
držijo naše informacije, da so bili rektorji v resnici vključeni v pogovore o
tem dokumentu, pa čeprav mimo organov in članic univerz. Upamo, da načrti za
kanibalistično prerazporejanje vpisnih mest in denarja med članicami niso
nastali kar na samih univerzah, ki bi se nato skušale skriti za oblastnim aktom
neoliberalne vlade. Če ni bilo tako, verjamemo, da bodo rektorji pojasnili
svojo vlogo in se kritično opredelili do vladnega dokumenta.
Visokošolski sindikat Slovenije zato
zastavlja resornemu ministrstvu in rektorjem naslednja javna vprašanja:
1.) Kakšen je status dokumenta Usmeritve za pripravo načrta izvajanja
študijske dejavnosti za študijsko leto 2024/2025 glede na uveljavljen
vsakoletni postopek pogajanj med ministrstvom in visokošolskimi zavodi o
razpisu za vpis na študijske programe? Je oblastni ton dokumenta, s katerim
vlada univerzam nalaga določeno vpisno politiko, nekaj običajnega za omenjeni
postopek pogajanj?
2.) Ali dokument nalaga tudi
ukinjanje študijskih programov, ali je šlo samo za pomoto službe za stike z
javnostmi?
3.) Na podlagi katerih analiz je bil
pripravljen seznam študijskih področij, kjer naj bi univerze zvišale ali znižale
število vpisnih mest ali celo prestrukturirale oz. ukinile študijske programe?
4.) Ali je dokument nastal v dialogu
z rektorji? Kakšno je njihovo stališče do njega?
Pričakujemo, da bo MVZI poleg
pojasnil takoj objavilo sam dokument in analize, na podlagi katerih je nastal.
Visokošolska in širša javnost jih že nestrpno pričakujeta.
15. 10. 2023
Gorazd Kovačič, predsednik VSS
Visokošolski sindikat Slovenije podpira čezmejni shod Mladih za podnebno pravičnost v soboto, 7. 10. 2023 ob 13.30 na ulicah Gorice in Nove Gorice. Vabimo članice in člane sindikata, da se ga udeležijo. Več o dogodku je na povezavah na objavi na Facebooku in Instagramu.
POGAJALSKA
SKUPINA KONFEDERACIJE SINDIKATOV JAVNEGA SEKTORJA
POGAJALSKA
SKUPINA REPREZENTATIVNIH SINDIKATOV JAVNEGA SEKTORJA
Javni poziv poslankam in
poslancem Državnega zbora RS za črtanje prepovedi pravice do usklajevanja plač
Spoštovane poslanke, spoštovani
poslanci!
Reprezentativni
sindikati javnega sektorja, organizirani v dve sindikalni pogajalski skupini za
pogajanja o plačah v javnem sektorju, smo z velikim začudenjem ugotovili, da je
Vlada RS v Zakon o izvrševanju proračuna RS (ZIPRS) zapisala 65. člen, ki se
glasi:
65. člen
(uskladitev osnovnih plač v letu 2024)
Ne glede na 5. člen
Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno
prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 –
odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15, 82/15,
23/17 – ZDOdv, 67/17, 84/18, 204/21 in 139/22) se vrednosti plačnih razredov iz
plačne lestvice od 1. januarja 2024 do 31. decembra 2024 ne uskladijo.
Potrebno je pojasniti, da se plače v javnem sektorju ne
usklajujejo samodejno. To pomeni, da bi se v letu 2024 plače zaposlenih v
javnem sektorju lahko uskladile zgolj, če bi bil o tem dosežen dogovor med
vlado in sindikati javnega sektorja. Če tega dogovora ni, tudi uskladitve ni.
Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) določa le možnost, da do te
uskladitve pride, in sicer s pogajanji.
Vlada pa s predlaganim 65. členom ZIPRS sindikatom javnega
sektorja odvzema možnost predlagati uskladitev in zato de facto ukinja
pogajanja. Za vse podpisane reprezentativne sindikate je takšen način popolnoma
nesprejemljiv, ker izkazuje neupoštevanje in nespoštovanje socialnih parterjev
in kot tak vreden vseh obsodb. Še nikoli do sedaj se ni zgodil tovrstni oblastni
poseg v kolektivna pogajanja. Vladni predlog 65. člena ZIPRS razumemo tudi kot
poseg v ustavno varovano pravico do sindikalnega združevanja in delovanja ter
kot poskus discipliniranja sindikatov javnega sektorja, in to v času, ko vlada
zatrjuje, da ji je v interesu s sindikati skleniti dogovor o novem plačnem
sistemu v javnem sektorju.
Pogajanja o prenovi plačnega sistema javnega sektorja so v
zadnjih mesecih zelo turbulentna. Naša skupna zaveza je, da v socialnem dialogu
dogovorimo vse elemente za nov plačni sistem. Toda ugotavljamo, da vlada, ki na
eni strani nastopa v vlogi oblasti in na drugi strani v vlogi delodajalke, ki
se pogaja s sindikati, svojo oblastno vlogo s predlaganjem takšnih spornih
določb zlorablja za doseganje ciljev, ki jih zasleduje v pogajanjih v svoji
drugi vlogi. S tem dokazuje, da ne razume pomena enakopravnosti partnerjev in
pomena socialnega dialoga oziroma da si ju predstavlja zelo enostransko in s
postavljanjem sindikatov pred izvršena dejstva.
Reprezentativni sindikati javnega sektorja na tovrstne
enostranske oblastne poteze ne bomo pristali, saj javne uslužbence, ki jih
sindikati predstavljamo, postavljajo v manjvreden in neenak položaj.
Zato vas, spoštovane poslanke in poslanci pozivamo, da omenjenega
65. člena ZIPRS ne podprete, temveč z amandmajem predlagate njegovo črtanje. Na
ta način boste omogočili nadaljevanje pogajalskega procesa in zagotovili
enakopravnost obeh strani tega socialnega dialoga. V nasprotnem primeru boste
tudi sami prevzeli odgovornost za enostranski poseg v pogajanja, ki so v teku
in bomo žal morali poseči po drugih oblikah sindikalnega delovanja, saj bo
zakonska prisila izrinila in izničila socialni dialog.
Lep pozdrav,
Vodja pogajalske skupine KSJS Vodja
pogajalske skupine RSJS
Branimir Štrukelj, l.r. Jakob
Počivavšek, l.r.
Reprezentativni
sindikati, člani obeh sindikalnih pogajalskih skupin:
Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in
kulture Slovenije
Sindikat zdravstva in socialnega varstva
Slovenije
Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije
Policijski sindikat Slovenije
Neodvisni sindikat delavcev Ljubljanske univerze
Sindikat delavcev v pravosodju Slovenije
Sindikat novinarjev Slovenije
Sindikat javnih uslužbencev Slovenije
Sindikat zdravstva in socialnega skrbstva
Slovenije
Sindikat Ministrstva za obrambo
Sindikat kulture in narave Slovenije GLOSA
Sindikat poklicnega gasilstva Slovenije
Sindikat finančno računovodskih delavcev plačne
skupine J
Sindikat vladne agencije Slovenije
Sindikat delavcev državnih organov Slovenije
Sindikat veterinarjev Slovenije
Sindikat socialnega zavarovanja Slovenije
Sindikat diplomatov Slovenije
Sindikat policistov Slovenije
Visokošolski sindikat Slovenije
Sindikat kulturno umetniških ustvarjalcev RTV
Konfederacija sindikatov 90 Slovenije
Sindikat centrov za socialno delo SINCE07
Sindikat farmacevtov Slovenije SIFARM
KNSS Neodvisnost
Sindikat carinikov Slovenije
Sindikat delavcev Statističnega urada Republike
Slovenije
Sindikat sevalcev Slovenije
FLORENCE – Sindikat medicinskih sester
Sindikat zdravstva Slovenije – SPUKC
Sindikat laboratorijske medicine Slovenije –
SILMES
SINKUL – Sindikat menedžerjev v kulturi in
umetnosti
Sindikati v zdravstvu Slovenije PERGAM
Sindikat občinskih redarjev Slovenije
Sindikat upravljavcev športne infrastrukture
Sindikat delavcev v vzgojni, izobraževalni in
raziskovalni dejavnosti Slovenije
Poslano (po e-pošti):
-
Predsednici DZ RS
-
Poslankam in poslancem DZ RS
-
Odboru za finance DZ RS
V vednost:
-
Predsedniku Vlade RS
-
Ministru za finance
-
Ministrici za javno upravo
-
Medijem
Visokošolski sindikat Slovenije podpira Shod za znanost 21. 9. 0b 13h na Novem trgu V Ljubljani v podporo strokovnim delavcem na univerzah in inštitutih.
Sindikat Univerze v Mariboru podpira Shod za znanost
Visokošolski sindikat, Sindikat Univerze v Mariboru (SUM) solidarno podpira Shod za znanost, ki bo v četrtek, 21. septembra 2023, potekal na Novem trgu v Ljubljani. V našem sindikatu se strinjamo z zahtevami in že dolgo opozarjamo na podcenjenost dela delavk in delavcev strokovnih in tehničnih služb na slovenskih javnih univerzah, večinsko uvrščenih v plačno skupino J.
Gre za naše kolegice in kolege, ki na fakultetah in akademijah skrbijo za nemoteno delovanje informacijskih sistemov, zagotavljajo administrativno podporo študentom ter zaposlenim, omogočajo delo laboratorijev, vzdržujejo in čistijo prostore in opremo ter zagotavljajo številne druge podporne storitve, brez katerih univerze ne morejo delovati. Kljub temu je njihov gmotni položaj iz meseca v mesec slabši.
Krivec za nezavidljivo stanje je znan in moramo ga imenovati: Vlada
Republike Slovenije. Potem ko je aktualna vlada na začetku svojega mandata
optimistično napovedovala, da bo prenovila plačni sistem, ki naj bi uredil tudi
položaj delavk in delavcev v plačni skupini J, in da bo ta v praksi zaživel do
30. junija 2023, se je izkazalo, da so bile visokoleteče napovedi cenena
demagogija. Še več: v tem času vlada ni pristala niti na uvoz delovnih mest iz
ene v drugo kolektivno pogodbo znotraj istega plačnega sistema, ki bi popravila
položaj nekaterih depriviligiranih poklicnih skupin.
Zato SUM v celoti podpira Shod za znanost in vsa druga prizadevanja za
izboljšanje položaja strokovnih in tehničnih delavcev in delavk v javnem
visokem šolstvu.
Maribor, 20. 9. 2023
Andrej Vogrin, predsednik VSS SUM
Damir Mlakar, podpredsednik VSS
SUM
Simon Zupan, podpredsednik VSS SUM
Podporo Shodu za znanost je izrazil tudi Sindikat Veterinarske fakultete UL:
Gre tudi za kolege in kolegice na tehničnih in strokovno znanstvenih delovnih mestih v vseh tarifnih skupinah vključno s tistimi z zahtevanimi doktorati. V okviru javnih služb, kot so veterina, živinoreja, meroslovje in številne druge dejavnosti izvajajo nekatere fakultete strokovno tudi operativna in znanstveno svetovalna dela za potrebe države in gospodarstva. Ta specifična delovna mesta so nujna tudi za izvajanje pedagoškega in raziskovalnega dela na fakultetah, kjer je študij povezan tudi s pridobivanjem praktičnih izkušenj in kompetenc, kot so veterina, zdravstvo, agronomija, živilstvo, živinoreja in druge.
Ljubljana, 21. 9. 2023
Zanj: Boštjan Flajnik
Mnenje Visokošolskega sindikata Slovenije
o noveli Zakona o visokem šolstvu (ZViS-M)
Visokošolski
sindikat Slovenije meni, da novela
Zakona o visokem šolstvu (ZViS-M), ki jo obravnava DZ, skupaj s koalicijskimi
predlogi amandmajev prinaša nekaj pomembnih parcialnih ureditev visokega
šolstva, vendar so te tudi pomanjkljive na nekaterih zelo pomembnih mestih. Z
vidika interesov in vrednot, ki jih VSS zastopa, so pomembne predvsem naslednje
vsebine novele: 1.) definicija visokošolske javne službe in razmejitev med
javno službo in tržno dejavnostjo, 2.) opredelitev pravnega statusa članic
univerz, 3.) ureditev položaja dekana in 4.) ureditev evidentiranja prisotnosti
na delu.
Ad
1. in 2.) Več kot 12 let potem, ko je to zahtevalo
Ustavno sodišče, novela prinaša opredelitev visokošolske javne službe in njeno
razmejitev do tržne dejavnosti. Definicija javne službe pokriva vse potrebne,
tudi podporne dejavnosti. Zajema tudi izvajanje doktorskega študija, ki je imel
doslej status prostočasne dejavnosti, čeprav gre za najzahtevnejšo raven
pedagoškega dela. Prav bi bilo, da bi novela zagotovila tudi njegovo polno
proračunsko financiranje, česar žal ne prinaša.
Glede
na to, da novela opredeljuje javno službo, kadar jo izvajajo koncesionarji, bi
bilo prav, da bi sočasno preuredila tudi pravila za podeljevanje koncesij. Te
so bile v preteklosti podeljene za nedoločen čas in jih s podzakonskim aktom ni
mogoče revidirati, čeprav nekateri koncesionarji ne izpolnjujejo več pogojev
(npr. števila vpisanih študentov), pod katerimi so pridobili koncesijo.
Novela
prinaša nujno potrebno regulacijo tržne dejavnosti, ki je ponekod že zasenčila
temeljno poslanstvo univerz, vendar ima vsaj eno veliko pomanjkljivost. Preohlapno
določa, da mora visokošolski zavod nameniti presežek prihodkov nad odhodki za
razvoj dejavnosti. Toda katere dejavnosti, samo tržne ali (prednostno) javne?
Glede tega je nedorečen tudi 48. člen Zakona o zavodih iz davnega leta 1991, ko
je šlo za razmejitev prejšnjih pravnih oblik med javne zavode in gospodarske
družbe in nihče ni slutil, da se bodo znotraj javnih zavodov sčasoma razvile
podjetniške prakse in usmeritve. Aktualna novela ZViS zamuja priložnost za določitev,
da je treba poslovne presežke iz tržne dejavnosti prednostno namenjati za
razvoj javne službe. Takšna zakonska določba bi uravnotežila možnost, ki jo
uzakonja novela, da imajo članice univerz pravno subjektiviteto, ko izvajajo
tržno dejavnost, česar zakonodaja ne omogoča nobeni drugi skupini javnih
zavodov. Takšna zakonska določba bi bila tudi povsem upravičena v razmerah, v
katerih imajo nekatere članice milijonske presežke, druge članice iste univerze
pa so zaradi podfinanciranosti prisiljene izvajati polovico predmetov s
podplačanimi prekarnimi pedagogi.
Z
navedeno pomanjkljivostjo v razmejitvi med javno službo in tržno dejavnostjo je
povezana tudi razmejitev med brezplačnim in plačljivim študijem. Zdi se, da definicija
javne službe prinaša tudi to, da bo izredni študij pomenil le še plačljiv
študij za tiste, ki so že izkoristili pravico do brezplačnega študija na
določeni stopnji, in ne več ločeno organiziranega študija ob večerih in
vikendih za tiste, ki študirajo ob delu. Toda vprašanje je, ali določba, da
javna služba med drugim obsega izobraževalno dejavnost ne glede na način
izvajanja, pomeni tudi to, da ima vsa izobraževalna dejavnost na javnih
visokošolskih zavodih status javne službe. Besedilo novele govori tudi o
možnosti izvajanja tržnih dejavnosti, »povezanih z dejavnostmi«, ki spadajo v
javno službo. Ne vemo, ali to lahko pomeni tudi tržno izvajanje študija in ali ima
novela dovolj varovalk, da se plačljivi študij, ki se je doslej imenoval »izredni
študij«, ne bo le preimenoval v »študij, ki se izvaja kot tržna dejavnost«. Tako
bi se lahko nadaljevale dosedanje prakse, da nekateri visokošolski zavodi neupravičeno
omejujejo brezplačna vpisna mesta, zato da lahko tržijo plačljiva. Če bodo dosedanji
problemi razmejitve med rednim in izrednim študijem ostali pod drugim
poimenovanjem, bo moral prihodnji novi visokošolski zakon ali pa še ena novela
ZViS natančneje regulirati izvajanje tržne dejavnosti, tako da bo zavaroval prednostni
razvoj javne službe v korist njegove kakovosti in dostopnosti za študente. Prav
bi bilo tudi, da bi odpravil možnost zaračunavanja šolnine najboljšim študentom,
ko se vpišejo na zaporedni ali vzporedni študij.
Ad
3.) V sindikatu obžalujemo, da je vlada v medresorskem usklajevanju obrnila prvotni
namen novelacije urejanja položaja dekana iz tega, da bi zakon omogočil
opravljanje dekanske funkcije na delovnem mestu Visokošolskega učitelja, kar je
dolgoletna praksa na največji univerzi, v to, da dekane potiska na direktorsko
delovno mesto Dekana v plačni skupini B. Takšno ureditev razumemo kot nasprotno
konceptu univerze kot skupnosti zaposlenih in študentov, ki si sama izvoli dekana
(in rektorja) kot prvega med enakimi. Zahteva, da mora biti dekan zaposlen na delovnem
mestu Dekana, je tudi v nasprotju z veljavnim 6. odstavkom 24. členom ZViS, ki
določa, da je lahko za dekana izvoljen, kdor je na članici zaposlen kot
visokošolski učitelj, in z 10. odstavkom, po katerem lahko dekan ponovi mandat.
Ad
4.) VSS se je že ob sprejemanju novele Zakona o
evidencah na področju dela in socialne varnosti zavzemal za izvzem visokošolske
in raziskovalne dejavnosti iz obveznosti evidentiranja prihodov in odhodov iz
službe, saj je to povesem neživljenjsko glede na izrazito časovno in prostorsko
fleksibilnost pri opravljanju dela ter precejšnjo avtonomijo delavcev glede organizacije
lastnega dela. V nobeni drugi dejavnosti se niso reprezentativni sindikati
zavzeli za izvzem, kar razumemo kot pokazatelj specifičnosti naše dejavnosti. Aktualna
novela ZViS-M prinaša izvzem akademskih delavcev iz obveznosti po noveli
ZEPDSV-A, žal pa ne tudi strokovnih delavcev, ki imajo večinoma podobno
fleksibilnost in avtonomijo v delu svojega delovnega časa.
V
celoti gledano VSS vidi novelo ZViS-M kot še enega od partikularnih posegov v
tri desetletja star zakon, ki delno ureja nekatere akutne probleme, vendar se
izogne urejanju strukturnih problemov visokega šolstva, s katerimi so povezani veliki
interesi. Visokošolski sindikat Slovenije pričakuje, da bo prihodnji novi
visokošolski zakon tu veliko bolj ambiciozen za zaščito interesov javne službe,
zaposlenih in študentov.
7.
9. 2023
Gorazd Kovačič,
predsednik
VSS