Odziv na polemiko vodstva VSS SUM z delnim stavkovnim sporazumom

Člani vodstva VSS – SUM, ki nasprotujejo posameznim določbam sporazuma, so se redno udeleževali stavkovnih pogajanj, sodelovali so pri nastajanju besedila in se tudi strinjali s formulacijami, s katerimi zdaj polemizirajo. V spletnem arhivu VSS so objavljeni zapisniki stavkovnih pogajanj, vladna pogajalska izhodišča, javni odzivi VSS in različne verzije sporazuma, ki so nastale od vključno 13. 3. 2023 dalje. Ključna sta zapisnik in priloga s tega datuma. Kasnejših zapisnikov ni. Iz teh gradiv se vidi, kako so potekala pogajanja, v kakšen okvir smo bili sindikalni pogajalci postavljeni, kdo je hodil na pogajanja, koliko in kaj je kdo tam govoril in o čem je kdo izrazil nestrinjanje. Tako si lahko vsak(a) član(ica) sam(a) ustvari svoje mnenje.

Gorazd Kovačič, predsednik VSS

Sindikat Univerze v Mariboru proti podpisu stavkovnega sporazuma

Izjava Sindikata Univerze v Mariboru ob podpisu stavkovnega sporazuma med Visokošolskim sindikatom Slovenije in Vlado RS

Sindikat Univerze v Mariboru kot del Visokošolskega sindikata Slovenije je aktivno sodeloval v stavki v visokošolski dejavnosti, ki je trajala od 9. marca 2022 in je bila izvedena s celodnevnimi prekinitvami dela (nazadnje pred mesecem dni, 13. in 14. junija 2023). Sodeloval je tudi v procesu pogajanj, ki je sledil prvemu stavkovnemu dnevu. Po drugem stavkovnem dnevu (30. maja 2023) vlada sindikata kljub jasnim določilom Zakona o stavki ni povabila k pogajanjem, temveč je zgolj administrativno posredovala osnutek Stavkovnega sporazuma, ki je bil po vsebini opazno slabši od tistega, ki je bil sindikatu že ponujen. Ker smo se s stavko zavzeli za popravo krivic vsem plačnim skupinam, zaposlenim v visokem šolstvu (pedagoškim delavcem, tudi tistim brez doktorata in lektorjem, plačni skupini J in raziskovalcem), smo odločitev o podpisu, ki je bila po našem mnenju znotraj sindikata izsiljena in je bila dosežena s preglasovanjem, sprejeli s skrajnim nelagodjem.

Ker ima sporazum po našem prepričanju več možnih negativnih kot pozitivnih posledic za zaposlene v visokem šolstvu, se od podpisa javno ograjujemo in sporočamo, da je Sindikat Univerze v Mariboru v organih sindikata VSS odločno nasprotoval podpisu sporazuma iz vsebinskih in postopkovnih razlogov, o katerih je bilo natančno seznanjeno tudi članstvo Sindikata Univerze v Mariboru.

Postopkovni razlog je netransparentni način, na osnovi katerega se je sporazum sploh pojavil na sindikalni mizi kot ponudba "vzemi ali pusti" v času dopustov in z neosnovanim časovnim pritiskom. Dokument, o katerem naj bi odločali, je po naši oceni rezultat "tihe diplomacije" predsednika sindikata dr. Gorazda Kovačiča. Sklep o podpisu sporazuma je bil sprejet tudi v nasprotju z, na skupščini Visokošolskega sindikata soglasno potrjenimi minimalnimi zahtevami, ki so vsebinsko jasno opredeljevale naloge in jasne cilje pogajalske skupine VSS pri oblikovanju Stavkovnega sporazuma. 

Vsebinski razlog je naša ocena, da je sporazum slabši od vseh do sedaj ponujenih vladnih predlogov. Namesto ureditve razmer sporazum z nekaterimi spornimi določili (npr. glede omejevanja izvajanja vaj za visokošolske učitelje in kanaliziranja honorarnega pedagoškega dela v dodatne nadobremenitve in honorarne zaposlitve že zaposlenih) in negotovostmi (glede zagotovitve financiranja sobotnega leta in individualnega raziskovalnega dela, možnostjo razcepljenih delovnih mest)  prinaša dodatna tveganja za poslabšanje položaja zaposlenih na univerzah. Sporazum ne rešuje v preteklosti nastalih plačnih nesorazmerij in razvrednoti delo vseh, ki v prostoru visokega šolstva sodelujejo. Sporazum visokošolske učitelje, visokošolske sodelavce in raziskovalce popolnoma prepušča negotovi usodi pogajanj po "plačnih stebrih", povsem pa spregleda plačno skupino J.

Maribor, 20. 7. 2023

Za Visokošolski sindikat Slovenije, Sindikat Univerze v Mariboru

Andrej Vogrin, predsednik

Simon Zupan, podpredsednik iz vrst pedagoških delavcev

Damir Mlakar, podpredsednik iz vrst nepedagoških delavcev

Delni stavkovni sporazum je podpisan

 

VSS je marca lani izvedel prvo samostojno stavko v visokem šolstvu in maja in junija letos njeno nadaljevanje. Zahtevali smo odpravo plačnih krivic in normalne pogoje za delo. Stavkovna pogajanja, na katerih smo ves čas sodelovali predstavniki vseh treh sindikatov univerz, so trajala devet mesecev in pol. 19. 7. 2023 smo podpisali delni stavkovni sporazum, ki ureja izjemno pomembne neplačne zadeve. Gre za zaščito pedagoških normativov pred faktorizacijo možnostjo poslabšanja v Zakonu o visokem šolstvu, za ureditev položaja nekaterih ranljivih skupin, kot so asistenti-učitelji, raziskovalci-učitelji in prekarni pedagogi, za sobotno leto brez samonadomeščanja in za IRD sredstva. Podpis tega sporazuma in aneksa h kolektivni pogodbi, ki sledi jeseni, predstavlja enega največjih dosežkov VSS in izpolnitev enega njegovih glavnih ciljev od ustanovitve dalje.

Ta sporazum nikoli ni imel možnosti, da bi uredil tudi dvig plač, ker se je vlada ob svojem nastopu že pred dobrim letom dni postavila na stališče, da se o tem ne bo dogovarjala s posameznimi sindikati, temveč centralno skupaj z reformo plačnega sistema. Pogajanja o dvigu plač v visokem šolstvu od maja potekajo v »stebru« za vzgojo, izobraževanje, znanost in kulturo. Tam smo v zadnjih tednih dosegli pomemben napredek in imamo trenutno najboljšo vladno ponudbo v celotnem javnem sektorju poleg zdravnikov. Zaradi tega napredka smo se tudi odločili, da dogovorjene neplačne rešitve spravimo na varno, preden se kaj zaplete. To pa ne pomeni, da je VSS pozabil na kogarkoli. Vztrajali bomo pri odpravi plačnih krivic pri pedagoških, raziskovalnih in strokovnih delovnih mestih, saj so vse tri skupine nepogrešljive za uspešno delovanje univerz.

Podrobnejša razlaga vsebine sporazuma in poteka plačnega dela pogajanj sledi v nadaljevanju.

*

Vsebine sporazuma so naslednje:

- Učiteljski pedagoški normativ vrača na 6 ur. Zakon o visokem šolstvu namreč od ZUJF-a dalje dopušča 7-urni normativ.

- Določen je 16-urni normativ strokovnih sodelavcev.

- Vnos pedagoških normativov v kolektivno pogodbo pomeni njihovo trajno zaščito pred možnostjo poslabšanja zakona o visokem šolstvu. Pri tem ne posega v institut pedagoške razbremenitve zaradi raziskovalnega dela ali funkcije.

- Sporazum onemogoča faktorizacijo. Določa, da kontaktna ura, po katerih se računa normative, traja 45 minut. Določa tudi, da visokošolski zavodi s svojimi akti ne morejo povoziti normativov oz. uvesti njihove faktorizacije s faktorji pod 1. Edina izjema, ki jo dopušča, je, ko učitelj izvaja vaje; v tem delu mu lahko šteje asistentski normativ.

- Določa tudi, da ima učitelj lahko 4 ure vaj tedensko, če ima vsaj štiri ure predavanj oz. seminarjev.

- Kadar delavec, ki ima učiteljski naziv in je v osnovi zaposlen na delovnem mestu visokošolskega sodelavca ali raziskovalca, izvaja učiteljske vrste NPO (predavanja, seminarje), ga mora delodajalec v ustreznem deležu zaposliti na učiteljskem delovnem mestu.

- Prekarnim pedagogom mora delodajalec najprej ponuditi pogodbo o zaposlitvi in nato pogodbo o dopolnilni zaposlitvi; šele če ne morejo skleniti ne ene, ne druge, ker so nekje že 100% oz. 120% zaposleni, sme z njimi skleniti avtorsko ali podjemno pogodbo za opravljanje pedagoškega dela.

- Sporazum prinaša individualno pravico do pravega sobotnega leta, to je, da koristniku sobotnega leta ni potrebno nadomeščati samega sebe v drugem semestru. Delodajalec bo moral poskrbeti za plačilo nadomestnih izvajalcev.

- Sporazum določa individualno pravico do IRD sredstev. Začetna višina je 0,6 bruto plače izhodiščnega PR posameznikovega naziva, nato se jo revalorizira z rastjo raziskovalnega proračuna.

- Sporazum ureja delo na domu. Aneks h kolektivni pogodbi bo določil višino nadomestila za uporabo lastnih sredstev pri delu na domu.

- Aneks h Kolektivni pogodbi za vzgojo in izobraževanje, s katerim bodo naštete pravice stopile v veljavo, bo zaradi vladnih procedur in dopustov podpisan predvidoma septembra.

- Sporazum zagotavlja univerzam dodatni denar za povečane stroške dela, ki bodo nastali z njim. Vlada bo med prednostne vsebine Razvojnega stebra financiranja univerz v prihodnjem štiriletju vključila sobotno leto in IRD sredstva, kar pomeni, da bo za to namenila še dodatna namenska sredstva. To je zlasti pomembno pri sobotnem letu, kjer bo postopno nastal fond dodatnih zaposlitev. Pogajanja o RSF se začnejo septembra.

- Če bi vlada kršila zaveze sporazuma, ima VSS pravico do plačane stavke. VSS do 1. 1. 2024 zamrzuje (in ne tudi končuje) stavko. Pri tem pa ima na voljo vsa ostala sredstva sindikalnega boja.

V stavkovni sporazum smo uspeli vključiti nekaj smernic za pogajanja o plačah:

- Vlada za vsa delovna mesta v visokem šolstvu, v plačnih skupinah D, H in J, priznava zaostanek za plačami v zdravstvu in sociali, pa tudi v policiji in vojski. Orientacijska višina zaostanka znaša štiri plačne razrede.

- Vlada priznava dodaten zaostanek lektorja za visokošolskim učiteljem. Na »stebrnih« pogajanjih se pogajamo tudi o odpravi starih plačnih nesorazmerij pri visokošolskih sodelavcih brez doktorata in predavateljih.

- Odprave nesorazmerij do zdravstva bodo deležna tudi delovna mesta iz skupine J.

- Za visoko šolstvo značilna delovna mesta se iz skupine J prenese v skupino D, kjer bodo dobila jasnega sindikalnega skrbnika.

- In še najpomembnejša varovalka za plačna pogajanja. Če se odprava plačnih nesorazmerij, dogovorjena skupaj s plačno reformo, ne bo začela izvajati s 1. 1. 2024, se vlada in VSS vrneta k dvostranskim stavkovnim pogajanjem o plačah. Takšno varovalko imata poleg nas samo SVIZ in Fides. Toda Svizova pokriva samo delovna mesta iz skupin D in H, zato naš podpis stavkovnega sporazuma pomeni zavarovalno polico za skupino J, če »stebrna« pogajanja propadejo ali če se zamaknejo.

Besedilo sporazuma je objavljeno tule.