Podpora stavki na upravnih enotah

Na krovnih pogajanjih, 24. 1. 2024, je predsednik SDOS, Frančišek Verk pravilno povedal, da le kdor stavka, dobi - saj imamo nenačelno oblast, kar velja za vse vlade po vrsti. VSS čestita Sindikatu državnih organov Slovenije, da je uspel mobilizirati zaposlene na veliki večini upravnih enot. Zaposleni na UE s svojo enotnostjo in množično udeležbo v tokratni stavki sporočajo, da  ne dovolijo več vladnega pometanja z njimi in očitnih krivic v primerjavi s plačami in strukturo delovnih mest na ministrstvih. Verjamemo, da so tokratna stavka in njena morebitna nadaljevanja dobra naložba v to, da bo vlada s plačno reformo in odpravo nesorazmerij morala odpraviti plačne krivice v državni upravi. VSS želi zaposlenim na UE samozavestno, složno in odločno nadaljevanje stavkovnih aktivnosti, dokler ne dosežejo cilja.

Gorazd Kovačič,

predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije

Stališče SUM ob podpisu aneksa h kolektivni pogodbi

Stališče SUM ob podpisu aneksa h kolektivni pogodbi

V Sindikatu Univerze v Mariboru (SUM), ki je del Visokošolskega sindikata Slovenije (VSS), ne delimo navdušenja ob podpisu aneksa h kolektivni pogodbi med VSS in vlado RS. V SUM nismo dali soglasja k podpisu in ga, resnici na ljubo, ožje vodstvo VSS niti ni iskalo, odločitve pa so bile sprejete tudi mimo razprave v Sindikatu Univerze v Ljubljani (SUL), kar so odkrito povedali nekateri njeni zaupniki. Čeprav smo bili ob navajanju svojih pomislekov in kritike že od prve različice stavkovnega sporazuma označeni kot tisti, ki bojkotiramo brez razloga, vztrajamo, da je presoja dosežkov sindikata dejavnosti odvisna od pridobitev, solidarnosti in spoštovanja različnih poklicnih skupin, kot tudi od transparentnega iskanja konsenzualnih rešitev.

 

Medtem ko Fides stavka in postavlja visoke plačne zahteve in se val nezadovoljstva ter napovedanih stavk širi, lahko opazimo, da se je VSS zelo hitro zadovoljil z drobtinicami. Čeprav aneks prinaša nekaj pozitivnih sprememb, bodo te vplivale na manjšino zaposlenih, nekaterim pa bo tudi poslabšal položaj. Kot smo v SUM opozarjali vse od prve različice stavkovnega sporazuma, ta prinaša določene pridobitve samo za ozek krog pedagoških delavcev, ki s(m)o primerjalno že v nekoliko boljšem položaju, ostale skupine delavcev pa pušča ob strani, kar je nesprejemljivo. Individualna pravica do sobotnega leta, ki bi jo morale univerze zagotavljati iz lastnega in ne iz državnega proračuna, utegne ob tem pripeljati do notranjih pritiskov in še večje segregacije med disciplinami. Glede vprašanja plač v dosedanjih pogajanjih med VSS in vlado žal ni bilo doseženega veliko, še najmanj usklajevanje plač akademskih delavcev s plačami zdravnikov in tudi ne določitev plač strokovnih in tehničnih služb glede na večjo zahtevnost dela na univerzi. Stališče SUM je, da ohlapne vladne obljube z napovedjo novih in novih pogajanj po letu in pol vlečenja za nos glede uvedbe novega plačnega sistema pač niso dosežek.

In kar je najpomembneje: prvi odzivi po podpisu aneksa potrjujejo, da je ta ponovno globoko razdelil sindikat in visokošolsko telo, kar je cena, ki je ni vreden noben dogovor z vlado.

 

Maribor, 19. 1. 2024

Damir Mlakar, podpredsednik SUM

Simon Zupan, podpredsednik SUM

Andrej Vogrin, predsednik SUM

Aneks h KPVIZ: normativi NPO, sobotno leto, IRD sredstva

18. 1. 2024 smo podpisali aneks h KPVIZ, s katerim so v veljavo stopile rešitve, dogovorjene v delnem stavkovnem sporazumu julija 2023. Slabih osem let potem, ko je VSS prvič predlagal ureditev normativov NPO v KPVIZ, šest let in pol po zavezi ministrstva, da se bo pogajalo o tem in o ureditvi sobotnega leta, dve leti po zahtevi za odprtje KPVIZ pred stavko, leto dni po zaključku neplačnega dela stavkovnih pogajanj in pol leta po sklenitvi delnega stavkovnega sporazuma smo v KPVIZ spravili vsebine, ki jih je VSS že ob ustanovitvi opredelil kot enega svojih strateških ciljev. Aneks vsebuje naslednje določbe, pomembne za visoko šolstvo:

– Prvič v 30 letih, odkar obstaja KPVIZ, so posebnosti visokega šolstva dobile mesto v njej.

– V novem 44.e členu KPVIZ so opredeljene vse štiri vrste delovnih obveznosti visokošolskih učiteljev in sodelavcev. Posebej je pomembno priznavanje temeljnega raziskovalnega in umetniškega dela kot sestavnega dela rednih delovnih obveznosti. Člen določa, da se njegovo izvedbo potrdi z izvolitvijo v naziv. S tem KPVIZ blokira dolgoletne ideje nekaterih vodstvenih krogov o ureditvi, po kateri bi visokošolskim učiteljem priznali polovico plače šele, če bi si jo prislužili s pridobivanjem projektov. Slednje je nekaj, kar se počne poleg delovnega razmerja in mora biti tudi ločeno ovrednoteno.

– Aneks opredeljuje, kaj je NPO, in preprečuje, da bi akti visokošolskih zavodov zrelativizirali normative NPO tako, da pedagoška ura ne bi bila vredna eno uro. Pri tem ureditev normativov NPO ne posega v institut pedagoške razbremenitve zaradi raziskovalnega dela ali funkcije.

– Edina dovoljena faktorizacija izvedenih ur NPO je izenačitev vrednotenja docentove in profesorjeve izvedbe vaj z asistentskim normativom. Faktor 0,6 je ugodnejši, kot velja ponekod.

– KPVIZ prevzema normative NPO iz 63. člena ZViS in jih s tem trajno zavaruje tako pred zakonskim poslabšanjem, ki ga lahko država izpelje enostransko (kar se je z ZUJF-om že zgodilo), kot tudi pred ambicijo nekaterih vodstvenih krogov, da bi normative črtali iz ZViS in bi jih univerze lahko določale poljubno in variabilno. Pogojevale bi jih lahko s posameznikovim pridobivanjem razpisnih sredstev, hkrati pa bi z dvigovanjem normativov in umetnim ustvarjanjem viška delovnih mest tudi »sanirale« finančno podhranjene članice.

– Normativ docenta, izrednega in rednega profesorja, ki je od ZUJF-a dalje določen v višini 5-7 ur, se izboljšuje na 5–6 ur.

– Določa se 16–urni normativ strokovnega sodelavca, česar ZViS ne določa.

– Aneks ureja položaj asistentov-učiteljev in raziskovalcev učiteljev, ko predpisuje, da jih je treba v ustreznem deležu zaposliti na učiteljskem delovnem mestu, kadar izvajajo učiteljske oblike NPO.

– Hrbtna plat te ureditve je določba, ki omejuje docentovo in profesorjevo kopičenje vaj kot asistentske oblike NPO. Določba je prepisana iz pravilnika UL. Vladna stran jo je na pogajanjih zahtevala zato, da bi se sprostile možnosti za zaposlitve mladih.

– Aneks določa, da sme zavod skleniti avtorsko ali podjemno pogodbo za izvajanje NPO v okviru javne službe šele potem, ko je preveril, ali lahko pedagoga zaposli. To razumemo tako, da se zaporedje instrumentov za plačevanje visokošolskih učiteljev in sodelavcev, ki ga navaja 63. člen ZViS (redno delo, pedagoška nadobveza, dopolnilna zaposlitev, avtorska ali podjemna pogodba), uporablja na ravni posameznika in ne zavoda. Tako mora zavod prekarnim pedagogom najprej ponuditi pogodbo o zaposlitvi in šele če jo odklonijo, ker so nekje že 100% oz. 120% zaposleni, sme z njimi skleniti avtorsko ali podjemno pogodbo za pedagoško delo. Pomembna informacija za samozaposlene: delna zaposlitev in status samozaposlenega sta združljiva.

– Določena je neenakomerna razporeditev delovnega časa visokošolskih učiteljev in sodelavcev. Referenčno obdobje je koledarsko leto.

– Novi 53.a člen KPVIZ določa, da ima visokošolski učitelj v šestih letih pravico do enoletnega sobotnega leta. Pri tem mu odslej ne bo več treba samonadomeščati svojih pedagoških obveznosti, temveč mora delodajalec plačati druge izvajalce. S tem v Sloveniji prvič dobivamo pravo sobotno leto.

– Novi 109.a člen določa individualno pravico do IRD sredstev za kritje materialnih stroškov temeljnega raziskovalnega ali umetniškega dela, ki ga 44.e člen priznava kot sestavni del rednih delovnih obveznosti. Letna višina teh sredstev je letos določena v višini 60 % bruto plače izhodiščnega plačnega razreda posameznikovega naziva, kar je posebej ugodno za visokošolske sodelavce z učiteljskim nazivom. V nadaljevanju bodo sredstva rasla glede na nominalno rast raziskovalnega proračuna. Do teh IRD sredstev so upravičeni vsi, ki so vsaj polovično zaposleni kot visokošolski učitelji in sodelavci.

– Aneks začne veljati takoj.

– Vsebine KPVIZ so zavezujoče tudi za zasebne visokošolske zavode. Zgoraj našteti standardi zato uvajajo red tudi tam. Tisti zasebni zavodi, katerih »poslovni model« temelji na izkoriščanju prekarcev, bodo morali razmisliti o svoji perspektivi.

– Vlada se je z julijskim delnim stavkovnim sporazumom zavezala, da bo univerzam zagotovila dodatna potrebna sredstva za stroške zaradi tega aneksa. Posebej se je zavezala, da bo sredstva za nadomestne pedagoge v primerih sobotnega leta in za IRD sredstva zagotovila kot vsebino Razvojnega stebra financiranja študijske dejavnosti v naslednjem štiriletnem obdobju 2024–2028. Pogajanja o tem med ministrstvom in univerzami se bodo začela marca.

Ker na pogajanjih o aneksu nismo uspeli doseči dogovora o višini nadomestila za uporabo lastnih sredstev med delom na domu, ki ne bi poslabšala standarda na UL, smo ureditev tega vprašanja preložili na prihodnje spremembe KPVIZ.

Implementacija aneksa bo v praksi gotovo povzročala izzive, pri katerih se bomo morali angažirati zainteresirani delavci in delavke, kolektivi po oddelkih in katedrah, organi in vodstva članic, rektorji, lokalni sindikati in tudi sindikalna pravna služba. Kolektivna pogodba ne more predvideti in rešiti vseh situacij, daje pa sredstva, ki jih lahko uporabimo za izboljšanje delovnih pogojev in za odpravo izkoriščanja, zlasti v ranljivih skupinah in na podfinanciranih članicah. Zato je pomembno, da poznate svoje nove pravice in jih o potrebi pravočasno zaščitite s pomočjo fakultetnega ali univerzitetnega sindikata in naše pravne službe, ki vam zagotavlja individualno pravno pomoč.

Ureditev normativov NPO, prepoved njihove faktorizacije ter ureditev položaja asistentov-učiteljev, raziskovalcev-učiteljev in prekarnih pedagogov bodo pod črto zahtevale dodatne sistemizacije pedagoških delovnih mest in dodatno financiranje tistih članic, ki so s temi obliki izkoriščanja reševale svojo podfinanciranost. Univerze bodo morale spremeniti razrez sredstev med članice, čemur so se bogatejše fakultete doslej upirale. Če dogovora o tem ni bilo mogoče doseči z argumenti, bo spremembe spodbudilo to, da KPVIZ določa minimalne standarde za kakovostno pedagoško in raziskovalno delo v obliki individualnih pravic.

Prav tako bo posledica uveljavitve pravega sobotnega leta postopen nastanek dodatnega fonda učiteljskih delovnih mest oz. dodatnih priložnosti za občasne učiteljske zaposlitve raziskovalcev in asistentov z učiteljskim nazivom. Jasno je, da ne bodo mogli vsi sodelavci hkrati oditi na sobotno leto. O zaporedju se bo treba dogovoriti lokalno in narediti večletni načrt.

O dodatnem potrebnem denarju se bodo morali dogovoriti rektorji in ministrstvo. Sindikat je z vključitvijo vladne zaveze v julijski stavkovni sporazum naredil, kar je v okviru svojih pristojnosti lahko, in bistveno več, kot je običajno v sporazumih med vlado in sindikati.

Aneks h KPVIZ je objavljen na tejle povezavi.

Izjava ob sodnem epilogu v zvezi z izdajo opozorila pred odpovedjo predsednici Sindikata Univerze v Mariboru

Izjava ob sodnem epilogu v zvezi z izdajo opozorila pred odpovedjo predsednici Sindikata Univerze v Mariboru

Rektor Univerze v Mariboru prof. dr. Zdravko Kačič je novembra 2020 na predlog dekana Filozofske fakultete prof. dr. Darka Friša takratni predsednici Sindikata Univerze v Mariboru dr. Mariji Javornik izdal pisno opozorilo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Opozorilo je bilo izdano na podlagi dokumentov, ki pa jih rektor ni želel razkriti, saj naj bi bil zadržek v varstvu osebnih podatkov domnevnih prijaviteljev. Tako je bila takratna predsednica sindikata s strani svojega delodajalca obtožena in obsojena hkrati, ne da bi sploh lahko videla dokumente, ki so predstavljali podlago za to. Predsednica je zato prek sindikata zoper obe rektorjevi odločitvi o zavrnitvi razkritja dokumentov vložila pritožbo pri Informacijskem pooblaščencu. Ta je junija 2021 izdal prvo odločbo, s katero je pritrdil našemu mnenju in naložil univerzi razkritje dokumentov, nato je februarja 2022 izdal še drugo odločbo, s katero je prav tako naložil razkritje dokumentov. Informacijski pooblaščenec je obe odločbi obširno utemeljil z vidika slovenskega prava in prava EU, vključno z relevantnimi sodbami Sodišča EU na to temo.

Rektorat s tema dvema odločitvama ni bil zadovoljen in je napovedal, da ju bo izpodbijal na Upravnem sodišču. Sindikat je ob tem takoj opozoril, da bo takšno ravnanje privedlo le do zavlačevanja postopka in nepotrebnih dodatnih stroškov za UM, saj sta odločbi Informacijskega pooblaščenca popolnoma pravilni in zakoniti.

Obveščamo vas, da je bilo opozorilo sindikata utemeljeno. Odločbi Informacijskega pooblaščenca je presojalo Upravno sodišče, eno odločbo je presojal oddelek v Mariboru, drugo pa oddelek v Celju. Sodbi Upravnega sodišča sta bili sprejeti konec leta 2023 in sta vsebinsko enaki: odločbi Informacijskega pooblaščenca sta po mnenju sodišča pravilni in zakoniti, univerza je dolžna dr. Mariji Javornik razkriti zahtevane dokumente. Prva od obeh sodb je že objavljena na spletnem portalu Sodna praksa, tako da se lahko z njo vsakdo seznani:

https://sodnapraksa.si/?q=&advanceSerch=1&database[UPRS]=UPRS&doc_code=&task_code=184/2021&source2=&us_decision=&ecli=&trib_title[Upravno%20sodi%C5%A1%C4%8De]=%22Upravno%20sodi%C5%A1%C4%8De%22&dep_title[Javne%20finance]=%22Javne%20finance%22&dep_title[Upravni%20oddelek]=%22Upravni%20oddelek%22&dep_title[Varstvo%20ustavnih%20pravic]=%22Varstvo%20ustavnih%20pravic%22&meet_dateFrom=&meet_dateTo=&senat_judge=&areas=&institutes=&core_text=&decision=&description=&connection2=&publication=&_submit2=i%C5%A1%C4%8Di&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111470650

Univerza je ti pravnomočni sodbi že izvršila in dokumente dr. Mariji Javornik tudi razkrila. Po dobrih treh letih, ko je predsednici sindikata izdala pisno opozorilo! In po nepotrebnih odvetniških stroških – univerza je morala pokriti odvetniške stroške obeh strani. Ker podfinanciranost javnih univerz ni skrivnost, se lahko upravičeno vprašamo, kako si lahko univerza ob tem privošči vlaganje sodnih sporov proti svojim delavcem o temeljnih pravnih standardih in na čigav račun.

Oba sodna epiloga dokazujeta, kar smo trdili že na začetku: resnični namen onemogočanja dostopa do domnevno obremenilnih dokumentov ni bilo varovanje osebnih podatkov prijavitelja, temveč onemogočanje dr. Marije Javornik, da bi se lahko učinkovito branila pred domnevnimi očitki. Ker je dr. Mariji Javornik dostop do dokumentov odrekla ista oseba, ki ji je izrekla tudi sankcijo, je na dlani, da sta bila vsebina domnevnih očitkov in sredstvo v resnici nepomembna, pomemben je bil cilj: izrek sankcije in poskus discipliniranja dr. Marije Javornik, obenem pa opozorilo vsem ostalim delavcem, da sta kritičnost in pokončna drža na univerzi in fakulteti nezaželeni.

Obe odločitvi sodišča po svojem pomenu sicer že danes močno presegata individualni primer dr. Marije Javornik. Predstavljata pomemben precedens in jasno opozorilo, da morajo delodajalci ob sprožanju postopkov in pred izrekanjem sankcij delavcem zagotoviti spoštovanje minimalnih pravnih standardov: če je proti delavcu (na univerzi praviloma na pobudo dekanov) sprožen disciplinski postopek, mora delodajalec delavcu omogočiti vpogled v dokaze, ki ga domnevno bremenijo. Vse drugo odpira pot strahovladi in lovu na čarovnice.

Naj zato na koncu zgolj ponovimo, kar smo zapisali že julija 2021:

»Šlo je po našem mnenju za najhujšo obliko pritiska na sindikalne zaupnike, pri čemer ni bilo mogoče spregledati kafkovskih prvin, znanih med drugim tudi iz naše polpretekle zgodovine.

Kako je mogoče v 21. stoletju, da nekoga obtožiš in obsodiš, ne da bi mu vsaj dal možnost vpogleda v dokaze, ki naj bi te bremenili? Če to še lahko pričakujemo v razmerah brezobzirnega teptanja delavskih pravic v kakšni manjši zasebni družbi, pa tega ne bi nikoli pričakovali na ugledni, akademski ustanovi, kot je Univerza v Mariboru. Na ta način lahko kogarkoli obtožiš česarkoli in de facto vzpostavljaš vladavino strahu, strahovlado.«

Ob zaključku te zgodbe zato izražamo zadovoljstvo, da je sodna praksa ponovno, kot že tolikokrat do sedaj, pritrdila našim stališčem in s tem utrdila zaupanje v standarde pravne države v demokratični Republiki Sloveniji. Ter da jih bo UM v bodoče spoštovala ne samo pri sindikalnih zaupnikih, temveč pri vseh zaposlenih.

Maribor, Ljubljana, 17. 1. 2024

Andrej Vogrin, predsednik VSS Sindikata UM

Damir Mlakar, podpredsednik VSS Sindikata UM

Simon Zupan, podpredsednik VSS Sindikata UM

Aljoša Čeč, generalni sekretar KSS Pergam