Odgovor direktorju ARRS

Visokošolski sindikat Slovenije (VSS) in Sindikat vzgoje in izobraževanja Slovenije (SVIZ) se odzivata na škandalozni odziv direktorja Agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS, Priloga - Odziv) na protest ob napovedani ukinitvi dostopa do arhivov raziskovalne dejavnosti. Direktor ARRS sicer sporoča, da dostop do podatkov, ki se arhivirajo že od leta 2006 na portalu e-Obrazci, ne bo ukinjen s koncem avgusta, kot so prvotno predvideli, a ob tem doda, da bodo poskušali vzdrževati delovanje portala e-Obrazci, dokler bo to tehnično mogoče. V nadaljevanju direktor nadaljuje s karanjem, češ, imeli ste dovolj časa, saj je ARRS že v marcu pozvala zainteresirano javnost, naj si za lastno evidenco izvozi in shrani arhivske podatke.

Ne, g. direktor! Ni naša dolžnost izvažati in shranjevati arhivske podatke, vaša dolžnost je, da ARRS zagotavlja varno hranjenje arhivskih podatkov in sočasno omogoča tudi neoviran dostop do arhivov raziskovalne dejavnosti, k čemur vas zavezuje tudi Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih. Več kot 15 let smo lahko neovirano dostopali do arhivov na portalu e-Obrazci. Zato neoviran ter neprekinjen dostop do digitalno arhiviranih podatkov zahtevamo tudi danes. To, da direktor ARRS leta 2022 zapiše, da bodo poskušali vzdrževati dostop do arhiva, a le, dokler bo to tehnično mogoče, je prvovrstni škandal. Tehnične rešitve so.

V zadnjem letu se je znatno skrčil obseg tudi že zelo dobro utečenih e-storitev oziroma e-poslovanja agencije, kar je ARRS zagotavljala več kot 15 let. Priča smo razkroju informacijskega sistema in ne razvoju oziroma nadgradnji informacijskega sistema, ki ga direktor omenja. Vaši argumenti, da vlagate vse napore, a da je krivo pomanjkanje kadra in finančnih virov, niso verodostojni. Za razkroj informacijskega sistema so krive nespametne odločitve ARRS in nestrokovna izvedba prenove sistema. Pred začetkom prenove ni bila opravljena analiza stanja informacijskega sistema agencije, ki bi identificirala kritične elemente sistema. Prav tako ni bil pripravljen načrt, kako se lotiti prenove na način, da bi agencija in uporabniki v času prenove lahko še vedno uporabljali že utečene e-storitve. Narejena tudi ni bila časovnica z identificiranimi kritičnimi mejniki ter predlogi rešitev v primeru zapletov. Posodabljanje starega oziroma izgradnja novega IT-sistema torej nista potekala vzporedno, kar bi zagotavljalo nemoteno delovanje starega, še delujočega sistema in omogočilo testiranje novega. ARRS je prenehala uporabljati informacijski sistem skorajda čez noč in brez predhodnega opozorila uporabnikom. Ob vsem tem je ARRS v začetku leta 2021 enostransko prekinila pogodbo z IT-podjetjem, ki je sistem razvilo in vzdrževalo, še pred izborom novega izvajalca, ki ste ga izbrali na razpisu v avgustu 2021.

Posledice »prenove« informacijskega sistema, ki jih čuti raziskovalna skupnost že več kot leto dni, niso omejene le na negotovost dostopa do arhivov. Že več kot leto dni ni več možna elektronska prijava na številne razpise ARRS, čeprav je IT-platforma (e-Obrazci) pred »prenovo« to vrsto let omogočala. V dobi digitalizacije od začetka leta 2021 v razpisih zahtevate, da vloge natisnemo na papir (!) in vam natisnjene posredujemo z navadno pošto ter po e-pošti priložimo še nepodpisan (!) word-ov dokument! Torej, za določeno obdobje dokumentacija sploh ni digitalno arhivirana oziroma ni dostopna ne v e-Obracih in tudi ne v novem portalu DigiForms. Od začetka »prenove« informacijskega sistema so podatki v bazi SICRIS o financiranih raziskovalnih aktivnostih pomanjkljivi ali pa jih sploh ni. Npr. pri programskih skupinah je naveden le še vodja programa in ne več člani programske skupine, medtem ko podatkov o številnih projektih, sprejetih v financiranje v letu 2021, v bazi SICRIS sploh ni.

Kljub številnim, tudi javnim opozorilom, še vedno niste zagotovili spoštovanja zakonskih obveznosti ARRS, ki agencijo zavezujejo k javni objavi finančnih podatkov o načrtovanem financiranju raziskovalne dejavnosti in realizaciji aktivnosti oziroma porabi sredstev ter osveževanju podatkov na mesečni ravni. Bela knjiga ARRS je bila vzpostavljena že leta 2005 in finančni podatki so bili vse do leta 2020 javno dostopni. Podatke za leto 2021 je agencija objavila le enkrat in to šele v maju 2022. Za leto 2022 pa povezave na Belo knjigo s finančnimi podatki sploh več ni. Prav tako ne zagotavljate več elektronskega poročanja o predvidenih (NRU) in realiziranih (PRU) urah financiranih aktivnosti, še več, podatkov o NRU sploh več ne zbirate.

Na podlagi zapisanega direktorja ARRS pozivamo k odstopu. Očitno je, da direktor ni sposoben zagotoviti prenove informacijskega sistema na način, ki bi zagotovil vsaj tako dobre e-storitve in e-poslovanje, kot je bilo utečeno vse do konca leta 2020. Še več, direktor se niti ne trudi zagotoviti, da bi ARRS spoštovala zakonske obveze. Evidentno je tudi to, da se direktor ne zaveda pomena hrambe arhivskih podatkov in dostopa do njih, kar je obveznost po Zakonu o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, aktualnih mednarodnih smernic o trajnem hranjenju in dostopu do raziskovalnih podatkov pa očitno tudi ne pozna.

V luči zapisanih dejstev VSS in SVIZ vztrajata na zahtevi, da je raziskovalcem omogočen neoviran, neprekinjen in trajen dostop do arhiva tudi v bodoče. Odgovorne ponovno pozivata, da preučijo in javnosti sporočijo vzroke za razkroj informacijskega sistema na ARRS, na katerega smo opozorili že lani. Pričakujemo tudi javno obvestilo o trenutnem stanju »prenove« informacijskega sistema ARRS in predvidenih nadaljnjih korakih in njihovi časovnici. VSS in SVIZ poleg ukrepanja zahtevata tudi sankcioniranje odgovornih za razkroj informacijskega sistema.

Ljubljana, 15. september 2022

 

Visokošolski Sindikat Slovenije,

dr. Gorazd Kovačič, predsednik

 

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije,

Branimir Štrukelj, glavni tajnik

 

V vednost: Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, Kosrisu, Rektorski konferenci RS, medijem

Priloga: Odziv na protest SVIZ in VSS ob ukinitvi dostopa do arhiva raziskovalne dejavnosti v Sloveniji, 30. avgust 2022

Izjava podpore in poziv za ohranitev javne RTV Slovenija

Visokošolski sindikat Slovenije izraža podporo novinarkam in novinarjem ter vsem medijskim delavkam in delavcem RTV Slovenija, ki se s stavko in drugimi oblikami delovanja vztrajno borijo proti organiziranim poskusom demontaže javnega medija. Demontaža RTV Slovenije traja že kar nekaj časa pred očmi javnosti. Odkrito politično delovanje Programskega sveta RTV Slovenija v korist ene politične stranke, nastavljanje vodilnih ljudi brez strokovnih referenc, podpore zaposlenih in z izigravanjem zakonskih določb, uničevanje programa, discipliniranje kritičnih delavcev in delavk, nespoštovanje uredniške in novinarske avtonomije, zloraba javne razprave za legitimiranje diskriminatornih stališč in mnenj – vse to dokazuje, da je potrebno ukrepati takoj. V takem sovražnem okolju in pogojih javni medij ne more obstati. Za njegovo ohranitev v interesu javnosti pozivamo vse institucije, predvsem pa Državni zbor kot ustanovitelja, da čim prej naredijo vse, kar je v njihovi moči, da rešijo RTV Slovenija in zavarujejo javni interes. Boj za neodvisno, profesionalno in kritično RTV Slovenija ne more temeljiti samo na ramenih njenih zaposlenih. To je pravica in dolžnost vseh nas.

Predsedstvo Visokošolskega sindikata Slovenije, 9. 9. 2022

Protest SVIZ in VSS ob ukinitvi dostopa do arhiva raziskovalne dejavnosti v Sloveniji

Na spletni strani ARRS je od konca letošnjega marca objavljeno naslednje obvestilo: »Dragi uporabniki, z 31. 8. 2022 se bo portal eObrazci ugasnil. Če potrebujete ali želite imeti shranjene arhivske podatke iz portala, jih do navedenega datuma lahko prenesete k sebi. Prosimo tudi, da pozovete vaše raziskovalce, da naredijo enako …«.

V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) in Visokošolskem sindikatu Slovenije (VSS) izražamo nestrinjanje s to potezo oziroma načrtom ter zahtevamo ohranitev neoviranega dostopa še naprej do podatkov, ki se že od leta 2006 arhivirajo na portalu eObrazci Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS)!

Portal eObrazci je elektronski arhiv (repozitorij) raziskovalne dejavnosti, ki že več kot šestnajst let hrani podatke, ki so na voljo tudi kot podlaga za vsakovrstne analize in primerjave. ARRS je lani poleti pričela s postopno vzpostavitvijo novega portala DigitalForms, ki pa še vedno ni polno funkcionalen. Od takrat na portalu eObrazci ni več podatkov o tekočih aktivnostih za razpise, aktualnih poročil financiranih aktivnosti, razporeditve ur in odstotkov zaposlitve posameznih raziskovalcev, so pa shranjene in dosegljive vse do takrat oddane prijave projektov, uspešne in neuspešne, ter vsa poročila za vse odobrene projekte. Portal zajema tudi poročila o usposabljanju mladih raziskovalcev in raziskovalk. Na voljo so tudi podatki o vključenosti v financiranje preko ARRS.

Vpeljava sistema eObrazci in posledično možnost dostopa raziskovalcev do svoje dokumentacije oz. personalne arhive vsak trenutek ter urejene na enem mestu, se je izkazalo kot odlična rešitev, ki poenostavi delo, poveča učinkovitost in pomaga pri vzdrževanju reda pri raziskovalnem delu slehernega raziskovalca. V SVIZ in VSS ne vidimo razumskega razloga, zakaj bi ARRS s takim načinom elektronskega obvladovanja dokumentov prenehal. Gre za povsem nepotrebno oteževanje dela raziskovalcem in raziskovalkam. Učinkovit dostop do dokumentov in potrebnih informacij v trenutku, ko jih zaposleni raziskovalec potrebuje, dviguje učinkovitost, hitrost, kakovost, organiziranost dela in produktivnost zaposlenih ter viša nivo varnosti samega raziskovalnega dela, prav zaradi možnosti stalnega nadzora in sledljivosti, brez tveganja pred izgubo kakšnega pomembnega podatka.

Ker so podatki raziskovalcev vrsto let hranjeni neposredno na portalu eObrazci, jih raziskovalci tudi niso nikoli hranili tudi na drugih nosilcih ali celo v papirni obliki. Priporočilo ARRS, naj si arhivske podatke po želji prenese in shrani vsak sam, in sicer najkasneje do datuma, ki ga določa ARRS, je po naši oceni povsem nepremišljeno.

Opozarjamo, storitev eObrazci je bila pri vseh analizah zadovoljstva uporabnikov ARRS (raziskovalnih organizacij, ki koristijo usluge Agencije) najvišje ocenjena, kar pomeni, da je portal ustrezno služil svojemu namenu. Po naši oceni nerazumna in nesmotrna odločitev vodstva ARRS o prenehanju uporabe eObrazcev je bila sprejeta leta 2021 še pred vzpostavitvijo novega orodja (portala), ki bi zagotavljal vsaj tako dobro funkcionalnost in pregled nad predvidenimi in realiziranimi urami financiranih aktivnosti.

Ni odveč opozoriti tudi na gospodarnost delovanja ARRS: po podatkih iz Erarja je v razvoj informacijske tehnologije med leti 2005 do 2021 vložila približno 3.396.500 evrov davkoplačevalskega denarja, namenjenega za znanost, in sicer za plačilo zunanjim izvajalcem (dvema podjetjema), samo od julija lani, torej v enem letu, pa je novoizbranemu zunanjemu izvajalcu nakazala že skupno 318.000 evrov. Kaj se dogaja z informacijskim sistemom ARRS v zadnjem letu? Ali prenova informacijskega sistema ARRS pomeni, da je treba ukiniti vse funkcije, tudi tiste, ki so doslej dobro delovale in še vedno delujejo?!

V luči zapisanega SVIZ in VSS zahtevata neoviran dostop do arhivov raziskovalcev tudi vnaprej, t.j. tudi po 31. 8. 2022, odgovorne pa hkrati pozivata, da preučijo in javnosti sporočijo, kaj se dogaja s »prenovo« informacijskega sistema ARRS, ki naj bi se pričela že poleti 2021, ter ustrezno ukrepajo.

Ljubljana, 26. avgusta 2022

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije,

Branimir Štrukelj, glavni tajnik

 

Visokošolski Sindikat Slovenije,

dr. Gorazd Kovačič, predsednik

 

V vednost: Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, Kosrisu, Rektorski konferenci RS, medijem

Odziv VSS in SVIZ na Splošni akt ARRS o postopkih (so)financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti

Ljubljana, 5. avgusta 2022

Odziv VSS in SVIZ na Splošni akt ARRS o postopkih (so)financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti

Zahtevamo, da ARRS raziskovalcem omogoči možnost odziva na ocene projektnih predlogov!

Visokošolski sindikat Slovenije (VSS) protestira proti netransparentnemu in rokohitrskemu spreminjanju rokovnika projektnega razpisa Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS). Premik datumov odziva prijaviteljev na ocene iz junija v julij pomeni, da raziskovalci, ki so načrtovali dopust v juliju, morda sploh ne bodo imeli možnosti odziva na ocene, saj je bil doslej rok za to le 7 dni po prejemu ocene. Glede na dosedanje prakse ARRS (rokov ne premika prvič!), obstaja tudi možnost zamika v avgust. S kakšno pravico agencija pričakuje, da bodo raziskovalci celo poletje v stalni pripravljenosti in bodo dnevno preverjali novosti na spletni strani ARRS? S kakšno pravico ARRS raziskovalcem otežuje koriščenje letnega dopusta oziroma pričakuje njihovo odzivnost med letnim dopustom?

ARRS je 24. decembra 2021 objavila projektni razpis in ob tem tudi rokovnik s časovno opredeljenimi fazami razpisa in postopka ocenjevanja. Ob objavi razpisa in vse do 27. junija 2022 je rokovnik navajal, da se bodo raziskovalci lahko odzvali na oceno projektne vloge v juniju 2022. Agencija je 27. 6. 2022 spremenila rokovnik tako, da sedaj predvideva odzive na ocene v juliju. Točen rok pa še vedno ostaja uganka.

Poseben problem je »ustaljena praksa« ARRS, da prijaviteljev ne obvešča niti o tako pomembnih spremembah rokovnika. Ta samovolja in netransparentnost ARRS nista od včeraj in ju niso povzročile (so ju pa verjetno poslabšale) težave z informacijskim sistemom v zadnjh dveh letih. Problem je kultura neodgovornega vedenja do raziskovalcev in problem je nepripravljenost ali nesposobnost sedanjega in prejšnjih vodstev ARRS, da bi uredila informacijski sistem in komunikacijske protokole.

Od ARRS pričakujemo, da za ta razpis in tudi v bodoče prijavitelje z dopisi seznanja s spremembami rokov. Ob tem zahtevamo, da prijaviteljem omogoči odziv na ocene tako, da jih v primeru prestavitve rokov, zlasti v obdobju letnih dopustov, pisno seznani vsaj 2 tedna vnaprej, kdaj točno bodo prejeli ocene, in da jim ustrezno podaljša rok za odziv s 7 na 14 dni.

V Ljubljani, Mariboru in Kopru, 1. 7. 2022

Predsedstvo Visokošolskega sindikata Slovenije

--------------

Poziv je podprl tudi SVIZ - Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije.

Pravilnik UL o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti

Novembra 2021 sprejeti Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti je univerzam prinesel pasovno financiranje raziskovalne dejavnosti. Razdeljeno je na programski in institucionalni steber. Programski vsaj v prehodnem obdobju pomeni kontinuiteto raziskovalnih programov pri ARRS, pri čemer raziskovalne organizacije dobivajo avtonomijo upravljanja programov, ARRS pa bo izvajala le še zunanje evalvacije. Institucionalni steber je, kot podrobneje določa vladna Uredba o financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz Proračuna RS, med drugim namenjen "za delo, opravljeno v času presežka kadrovskih zmogljivosti zaradi projektnega načina poslovanja", torej za finančno stabilizacijo zaposlitev raziskovalcev med projekti. To je temeljni problem, ki povzroča prekarnost raziskovalcev, izraženo tudi skozi nezakonito veriženje pogodb o zaposlitvi za določen čas. UL je za rešitev tega problema leta 2020 s pravilnikom omogočila ustanovitev premostitvenih skladov članic, ki pa so ob takratni strukturi sredstev za raziskovanje ostali praktično prazni ali pa sploh niso bili ustanovljeni. Novi zakon s pasovnim financiranjem in zagotovljeno rastjo sredstev omogoča rešitev problema prekarnosti raziskovalcev, če je za to volja v raziskovalni organizaciji. 29. člen zakona določa, da mora akt organizacije vsebovati tudi določila o "načinu določitve vodje raziskovalnega programa" in o "zagotovitvi financiranja neprekinjenosti dela med posameznimi projekti".

VSS je aprila 2022 univerzam poslal svoj predlog, kako naj implementirajo zakon. Predlagal je, naj rastoče pasovno financiranje prednostno usmerijo v stabilizacijo zaposlitev raziskovalcev, naj določijo demokratična pravila izbire vodij raziskovalnih programov in naj regulirajo dvojne plače, ki jih omogoča zakon, tako da preprečijo možne zlorabe.

Način priprave pravilnika UL je bil nenavaden. Vodstvo UL je dolgo časa trdilo, da predloga pravilnika ni mogoče pripraviti, sprva ker vlada še ni sprejela uredbe in nato ker ARRS še ni sprejela svojega Splošnega akta o stabilnem financiranju raziskovalne dejavnosti in ker MIZŠ še ni določilo razreza sredstev med institucije. Nato je vodstvo UL v začetku maja 2022 poslalo članicam izrazito centralistična izhodišča za pravilnik UL. Večina članic je ta koncept zavrnila. Vodstvo je predlog malo popravilo, tako da imajo članice nekaj več pristojnosti, denar ukinjenih raziskovalnih programov pa bo ostal njim, in je vse do zadnjega pojasnjevalo, da pravilnik ne more biti problematičen, ker bo veljal samo začasno. Te določbe pa v končnem predlogu pravilnika ni bilo več.

Obenem je v prvi polovici junija postalo jasno, da ima osnutek pravilnika nekaj pomembnih vrzeli:

- čeprav določa način imenovanja in dolžino mandata novih vodij raziskovalnih programov, pa to ne velja za dosedanje vodje;

- določba o sredstvih za premostitvene sklade je neoprijemljiva;

- ključa za delitev sredstev institucionalnega stebra financiranja med članice ni;

- metodologija vrednotenja raziskovalnih programov še ni pripravljena, ob centralističnih težnjah pa v pravilniku ni zagotovila, da bo metodologija diferencirana po skupina disciplin; če bo enotna, bo učinek prihodnje prelivanje programskih sredstev k članicam (verjetno naravoslovnim in tehničnim), ki jim bo metodologija bolj ustrezala.

Sindikat je bil kljub nasprotnim dogovorom vse do zadnjega izključen iz usklajevanj pravilnika. Sredi junija je predlagal nekaj ključnih dopolnitev:

- za premostitvene sklade naj se nameni vsaj 10 % sredstev stabilnega financiranja, spremembe Pravilnika o premostitvenih skladih pa naj predvidijo ločene pogoje za koriščenje sklada za mlajše in za uveljavljene raziskovalce;

- prehodno določilo naj predpiše postopek in dolžino mandata tudi za doseganje vodje programov;

- omeji naj se zaporedno število mandatov vodij na dva mandata.

Vodstvo UL je na sestanku zavrnilo naše predloge, prav tako Senat UL med razpravo. Zatem in pred dopisnim glasovanjem Senata UL o predlogu Pravilnika je sindikat dobil uradni poziv, naj se opredeli do njega.

Sindikat je pisnem mnenju ponovno opozoril na gornje pomanjkljivosti. Obenem je protestiral proti temu, da je vodstvo UL na koncu črtalo določbo o začasni veljavnosti pravilnika. S celotnim manevrom priprave v naglici in s prelomljeno obljubo o začasni veljavnosti pravilnika je onemogočilo javno razpravo po članicah, čeprav gre za izjemno pomemben pravilnik, ki bo za dolgo časa utrdil finančna razmerja med članicami. Predlagali smo, naj vodstvo UL v položaju časovne stiske v pravilnik vrne določbo o njegovi omejeni časovni veljavnosti in doda varovalki o potrebnem dvotretjinskem kvorumu Senata UL za podaljšanje njegove veljavnosti in za sprejem metodologije, tako da se prepreči preglasovanje. Vodstvo je to zavrnilo in mnenja sindikata tudi ni želelo posredovati Senatu UL, temveč le Upravnemu odboru UL.

Vsi dokumenti so objavljeni tule.

Ali ima prestop Simone Kustec na Univerzo na Primorskem znake korupcije?

Javnost je včeraj presenetila novica, da se bo dosedanja ministrica za šolstvo, Simona Kustec namesto na matični fakulteti FDV zaposlila na Univerzi na Primorskem (UP). Zakaj bi jo UP hotela zaposliti?

Na Fakulteti za management UP sicer obstaja študijski program Politologija, toda univerza je že pred leti zamrznila njegovo redno izvajanje zaradi premalo vpisa in odpustila večino izvajalcev. Za naslednje leto je resda objavila razpis za vpis na ta študijski program, a izvajala ga bo le kot izredni študij. Na izrednem študiju praviloma ni zaposlitev, saj so finančni viri preveč nestabilni, sploh če se vpiše le nekaj študentov kot v zadnjih nekaj letih. Pedagoška zaposlitev politologinje Simone Kustec na UP torej nima prepričljive ekonomske osnove. Prav tako ni verjeten motiv, da njena zaposlitev pomeni naložbo UP v dvig svojega ugleda, kajti številni zaposleni na FDV so imeli po klavrni politični vlogi ministrice Kustec resne zadržke pred njeno vrnitvijo.

Odgovor na vprašanje, iz kakšnega motiva se je UP odločila za zaposlitev nekdanje ministrice Kustec, morda lahko najdemo v nedavnem predlogu sklepa ministrice Kustec o razrezu sredstev Institucionalnega stebra financiranja (ISF) po novem raziskovalnem zakonu med univerze in inštitute. Raziskovalne organizacije že dolgo čakajo na ta razrez, nedavni predlog pa jih je šokiral. Po informacijah Visokošolskega sindikata Slovenije so znanstveni inštituti in Univerza v Ljubljani protestirali proti temu, da je ministrica v predlogu razreza predvidela privilegirano obravnavo Univerze v Mariboru, od koder prihaja in kamor se vrača dosedanji državni sekretar Mitja Slavinec, in Univerze na Primorskem. Ti dve raziskovalni organizaciji naj bi po glavi raziskovalca dobili precej več od ostalih, čeprav zakon predpisuje pravično formulo začetnega razreza sredstev ISF, ki bo tudi osnova za dolgoročno distribucijo teh stabilnih sredstev. Glede Slavinca smo se v bližnji preteklosti že nekajkrat lahko prepričali, da si zna dobro postlati, zdaj pa se je izkazalo, da tudi ministrica v zaključku mandata ni stala križemrok.

Po naših informacijah sporni sklep o razdelitvi sredstev ISF na koncu ni bil sprejet. Vseeno pa menimo, da že namera po finančnem favoriziranju bodočega delodajalca kaže na znake korupcije. Morda pa je zaposlitev bivše ministrice na UP oddolžitev za kakšne morebitne pretekle usluge? Verjamemo, da bodo zadevo preiskale KPK in druge pristojne institucije. Novo vodstvo MIZŠ pozivamo, naj revidira vse primere sumljivega parkiranja proračunskega denarja v prijateljskih zavodih, ki sta jih v zadnjih mesecih izvedla Mitja Slavinec in Simona Kustec.

V Ljubljani, Mariboru in Kopru, 3. 6. 2022

Za Predsedstvo VSS,

Gorazd Kovačič, predsednik