četrtek, 14. april 2022

Predlogi za implementacijo novega raziskovalnega zakona na univerzah

Posted in  Edit

 Predlogi Visokošolskega sindikata Slovenije za implementacijo ZZrID na univerzah

 

1.) VSS poziva vodstva univerz, naj nemudoma pristopijo k zaposlitvi raziskovalcev, ki za to izpolnjujejo pogoje po ZDR-1, za nedoločen čas. To je zakonska dolžnost delodajalcev. Novi Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID) prinaša dodatna sredstva stabilnega financiranja, s čimer pomanjkanje denarja (tega je bilo že doslej marsikje dovolj) za stabilno financiranje zaposlitev raziskovalcev ne more biti več izgovor za nadaljevanje nevzdržnega stanja. UL je leta 2018 izdala zavezujoča navodila o tem članicam, vendar so jih te izvršile le deloma. Na UM in UP je položaj raziskovalcev še bolj neurejen.

2.) VSS pričakuje, da bodo univerze sredstva stabilnega oz. institucionalnega financiranja prednostno namenile za stabilizacijo financiranja zaposlitev raziskovalcev v obdobjih, ko to ni krito iz projektov ali programov. S tem bodo dale raziskovalcem pozitivno perspektivo in jih priznale kot enakopravne dele akademske skupnosti in se bodo na trgu akademskega dela uveljavile kot zaželeni delodajalci.

3.) Univerze naj s prizadevanji za ustrezne vsebinske določbe pravilnika ARRS, z oblikovanjem svojih pravilnikov in z razrezi sredstev stabilnega financiranja zagotovijo, da bodo vsi akademski delavci prejemali primerljivo visoka individualna sredstva za materialne stroške temeljnega raziskovanja (IRD). Sedaj jih prejemajo samo pedagoški delavci na bolje financiranih članicah univerz, s čimer nastajajo neupravičene neenakosti v pogojih za delo in možnostih za karierni razvoj.

4.) Univerze morajo izkoristiti nova, po ZZrID pridobljena sredstva stabilnega financiranja, ki se jih lahko delno nameni tudi za enake infrastrukturne stroške kot sredstva za študijsko dejavnost, za odpravo nezakonite faktorizacije vrednotenja neposrednega pedagoškega dela s faktorji pod 1. Faktorizacija je še vedno izjemno pereč problem na UP, na UL pa zlasti na umetniških akademijah.

5.) Pravilniki univerz naj določijo demokratična pravila glede oblikovanja programskih skupin in določanja njihovih vodij. Po zgledu volitev rektorjev in dekanov naj uvedejo tajne volitve vodij programskih skupin in časovno omejen mandat. Omogočijo naj tudi možnost razrešitve vodje programske skupine v primeru utemeljenih razlogov.

6.) Pravilniki univerz naj določijo, da je članstvo v programskih skupinah mogoče le na podlagi soglasja člana in na podlagi pripada vsaj minimalnega števila ur plačanega raziskovalnega dela (razen za upokojene raziskovalce). Pravilniki naj določijo, da član programske skupine ob odhodu v drugo programsko skupino prenese število ur, ki je sorazmerno njegovemu prispevku k uspešnosti programske skupine, ki jo je zapustil. Pravilniki naj določijo moratorij po potrditvi obdobnega financiranja posamezne programske skupine, v katerem lahko člani zapustijo programsko skupino le na podlagi sporazuma, ki opredeli odpovedni rok in prenos sorazmernega dela raziskovalnih ur.

7.) VSS ugotavlja, da 64. člen ZZrID, ki omogoča izplačevanje »dvojnih plač«, vsebuje premalo varovalk, tako da dopušča neenako uporabo tega instituta za različne sodelavce na istem projektu oz. koncentracijo izplačil pri vodjih projektov, da dopušča izplačevanje dvojne plače celo na podlagi le majhnega deleža dopolnilne zaposlitve, da dopušča izplačevanje plač, ki so nižje od vrednosti delavčevega plačnega razreda tistih v enotnem plačnem sistemu v javnem sektorju in da dopušča prejemanje honorarjev in delovne uspešnosti iz naslova prodaje na trgu poleg zvišane plače. VSS zato predlaga, naj pravilniki univerz predpišejo vsaj naslednje omejitvene pogoje za izplačevanje zvišanih plač (to je plač, ki na podlagi 64. člena ZZrID presegajo plače, kakršne bi bile določene na podlagi ZSPJS in kolektivnih pogodb).

- Pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki so podlaga za izplačevanje zvišanih plač, naj vsebujejo navedbo del in nalog pri izvedbi projekta, ki ga financira ali sofinancira neproračunski financer, ter število ur, potrebnih za izvedbo teh del in nalog.

- Vsi izvajalci projekta naj dobijo enako relativno (glede na vrednost plačnih razredov, v katere so umeščeni) povišanje vrednosti vseh svojih opravljenih ur na projektu, iz katerega se izplačuje zvišane plače, pri čemer količnik vrednotenja dela ne sme biti nižji od 1. S tem se preprečuje, da bi se institut »dvojnih plač« sprevrgel v položajno rento vodij projektov ali organizacijskih enot. Z izenačenjem relativne vrednosti zvišanj plač iz ur rednega in dopolnilnega dela se tudi spodbuja pedagoško razbremenjevanje prejemnikov iz vrst pedagoških delavcev. Poleg tega se preprečuje, da bi posameznik prišel do zakonsko omogočenega maksimalnega zvišanja plače na podlagi obsega dela, ki bi bil manjši od seštevka polne zaposlitve in maksimuma dopolnilnega dela; zakonski maksimum dvakratnika vrednosti najvišjega plačnega razreda naj bo mogoče doseči le, če delavec opravi 120 % delovnega časa na projektu, ki ustreza pogojem iz 64. člena ZZrID.

- Pravilniki univerz naj prepovedo hkratno prejemanje zvišanih plač in honorarjev na podlagi avtorskih ali podjemnih pogodb, financiranih iz istega projekta. Prepovedo naj, da bi prejemniki zvišanih plač prejemali tudi delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga ali storitev na trgu.

- Pravilniki naj prepovedo financiranje zvišanj plač iz sredstev stabilnega financiranja.

- Pravilniki naj za projekte, ki jih financirajo ali sofinancirajo zasebni financerji in iz katerih se izplačuje zvišane plače, predpišejo znatno višjo režijsko stopnjo, kot je predpisana za projekte, ki jih financirajo proračunski financerji. S tem se zagotovi dodatna sredstva za razvoj institucije in se destimulira premikanje raziskovalnega fokusa od temeljnega k aplikativnemu raziskovanju, kar sicer spodbuja 64. člen ZZrID.

- Univerze ali članice naj na intranetu objavljajo naslednje podatke o prejemnikih zvišanih plač: ime in priimek, delež zvišanja v primerjavi s siceršnjo plačo, kakršno predpisuje enotni plačni sistem v javnem sektorju, obseg ur dela na projektih, iz katerih se izplačuje zvišane plače, ime projekta in financerje projekta. Tako zagotovijo transparentnost, brez katere izvajalci projekta ne morejo nadzorovati spoštovanja pogoja iz 2. alinee te točke.

8.) Univerze naj si dejavno prizadevajo, da jim pravilnik ARRS o stabilnem financiranju ne bo odvzel avtonomije, ki jim jo daje ZZrID pri sestavljanju programskih skupin in pri spremembah distribucije denarja mednje. Protizakonit prenos teh pristojnosti z JRO na ARRS predvidevata 14. in 27. člen junija 2021 objavljenega osnutka Pravilnika ARRS o stabilnem financiranju.

V Ljubljani, Mariboru in Kopru, 14. 4. 2022

Za predsedstvo Visokošolskega sindikata Slovenije,

Gorazd Kovačič, predsednik