Predlogi Visokošolskega sindikata Slovenije za implementacijo ZZrID na univerzah
1.) VSS poziva vodstva
univerz, naj nemudoma pristopijo k zaposlitvi raziskovalcev, ki za to
izpolnjujejo pogoje po ZDR-1, za nedoločen čas. To je zakonska dolžnost
delodajalcev. Novi Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID)
prinaša dodatna sredstva stabilnega financiranja, s čimer pomanjkanje denarja
(tega je bilo že doslej marsikje dovolj) za stabilno financiranje zaposlitev
raziskovalcev ne more biti več izgovor za nadaljevanje nevzdržnega stanja. UL
je leta 2018 izdala zavezujoča navodila o tem članicam, vendar so jih te
izvršile le deloma. Na UM in UP je položaj raziskovalcev še bolj neurejen.
2.) VSS pričakuje, da bodo
univerze sredstva stabilnega oz. institucionalnega financiranja prednostno
namenile za stabilizacijo financiranja zaposlitev raziskovalcev v obdobjih, ko
to ni krito iz projektov ali programov. S tem bodo dale raziskovalcem pozitivno
perspektivo in jih priznale kot enakopravne dele akademske skupnosti in se bodo
na trgu akademskega dela uveljavile kot zaželeni delodajalci.
3.) Univerze naj s
prizadevanji za ustrezne vsebinske določbe pravilnika ARRS, z oblikovanjem
svojih pravilnikov in z razrezi sredstev stabilnega financiranja zagotovijo, da
bodo vsi akademski delavci prejemali primerljivo visoka individualna sredstva
za materialne stroške temeljnega raziskovanja (IRD). Sedaj jih prejemajo samo
pedagoški delavci na bolje financiranih članicah univerz, s čimer nastajajo
neupravičene neenakosti v pogojih za delo in možnostih za karierni razvoj.
4.) Univerze morajo
izkoristiti nova, po ZZrID pridobljena sredstva stabilnega financiranja, ki se
jih lahko delno nameni tudi za enake infrastrukturne stroške kot sredstva za
študijsko dejavnost, za odpravo nezakonite faktorizacije vrednotenja neposrednega
pedagoškega dela s faktorji pod 1. Faktorizacija je še vedno izjemno pereč
problem na UP, na UL pa zlasti na umetniških akademijah.
5.) Pravilniki univerz
naj določijo demokratična pravila glede oblikovanja programskih skupin in
določanja njihovih vodij. Po zgledu volitev rektorjev in dekanov naj uvedejo
tajne volitve vodij programskih skupin in časovno omejen mandat. Omogočijo naj
tudi možnost razrešitve vodje programske skupine v primeru utemeljenih
razlogov.
6.) Pravilniki univerz
naj določijo, da je članstvo v programskih skupinah mogoče le na podlagi
soglasja člana in na podlagi pripada vsaj minimalnega števila ur plačanega
raziskovalnega dela (razen za upokojene raziskovalce). Pravilniki naj določijo,
da član programske skupine ob odhodu v drugo programsko skupino prenese število
ur, ki je sorazmerno njegovemu prispevku k uspešnosti programske skupine, ki jo
je zapustil. Pravilniki naj določijo moratorij po potrditvi obdobnega
financiranja posamezne programske skupine, v katerem lahko člani zapustijo
programsko skupino le na podlagi sporazuma, ki opredeli odpovedni rok in prenos
sorazmernega dela raziskovalnih ur.
7.) VSS ugotavlja, da 64.
člen ZZrID, ki omogoča izplačevanje »dvojnih plač«, vsebuje premalo varovalk,
tako da dopušča neenako uporabo tega instituta za različne sodelavce na istem
projektu oz. koncentracijo izplačil pri vodjih projektov, da dopušča
izplačevanje dvojne plače celo na podlagi le majhnega deleža dopolnilne
zaposlitve, da dopušča izplačevanje plač, ki so nižje od vrednosti delavčevega
plačnega razreda tistih v enotnem plačnem sistemu v javnem sektorju in da
dopušča prejemanje honorarjev in delovne uspešnosti iz naslova prodaje na trgu
poleg zvišane plače. VSS zato predlaga, naj pravilniki univerz predpišejo vsaj
naslednje omejitvene pogoje za izplačevanje zvišanih plač (to je plač, ki na
podlagi 64. člena ZZrID presegajo plače, kakršne bi bile določene na podlagi
ZSPJS in kolektivnih pogodb).
- Pogodbe o zaposlitvi za
določen čas, ki so podlaga za izplačevanje zvišanih plač, naj vsebujejo navedbo
del in nalog pri izvedbi projekta, ki ga financira ali sofinancira
neproračunski financer, ter število ur, potrebnih za izvedbo teh del in nalog.
- Vsi
izvajalci projekta naj dobijo enako relativno (glede na vrednost plačnih
razredov, v katere so umeščeni) povišanje vrednosti vseh svojih opravljenih ur
na projektu, iz katerega se izplačuje zvišane plače, pri čemer količnik
vrednotenja dela ne sme biti nižji od 1. S tem se preprečuje, da bi se institut
»dvojnih plač« sprevrgel v položajno rento vodij projektov ali organizacijskih
enot. Z izenačenjem relativne vrednosti zvišanj plač iz ur rednega in
dopolnilnega dela se tudi spodbuja pedagoško razbremenjevanje prejemnikov iz
vrst pedagoških delavcev. Poleg tega se preprečuje, da bi posameznik prišel do
zakonsko omogočenega maksimalnega zvišanja plače na podlagi obsega dela, ki bi
bil manjši od seštevka polne zaposlitve in maksimuma dopolnilnega dela;
zakonski maksimum dvakratnika vrednosti najvišjega plačnega razreda naj bo
mogoče doseči le, če delavec opravi 120 % delovnega časa na projektu, ki
ustreza pogojem iz 64. člena ZZrID.
- Pravilniki univerz naj prepovedo hkratno
prejemanje zvišanih plač in honorarjev na podlagi avtorskih ali podjemnih
pogodb, financiranih iz istega projekta. Prepovedo naj, da bi prejemniki zvišanih
plač prejemali tudi delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga ali storitev na
trgu.
- Pravilniki naj prepovedo
financiranje zvišanj plač iz sredstev stabilnega financiranja.
- Pravilniki naj za projekte, ki jih
financirajo
ali sofinancirajo zasebni financerji in iz katerih se izplačuje zvišane plače,
predpišejo znatno višjo režijsko stopnjo, kot je predpisana za projekte, ki jih
financirajo
proračunski financerji. S tem se zagotovi dodatna sredstva za razvoj
institucije in se destimulira premikanje raziskovalnega fokusa od temeljnega k
aplikativnemu raziskovanju, kar sicer spodbuja 64. člen ZZrID.
- Univerze ali članice
naj na intranetu objavljajo naslednje podatke o prejemnikih zvišanih plač: ime in
priimek, delež zvišanja v primerjavi s siceršnjo plačo, kakršno predpisuje
enotni plačni sistem v javnem sektorju, obseg ur dela na projektih, iz katerih
se izplačuje zvišane plače, ime projekta in financerje
projekta. Tako zagotovijo transparentnost, brez katere izvajalci projekta ne
morejo nadzorovati spoštovanja pogoja iz 2. alinee te točke.
8.) Univerze naj si
dejavno prizadevajo, da jim pravilnik ARRS o stabilnem financiranju ne bo
odvzel avtonomije, ki jim jo daje ZZrID pri sestavljanju programskih skupin in
pri spremembah distribucije denarja mednje. Protizakonit prenos teh
pristojnosti z JRO na ARRS predvidevata 14. in 27. člen junija 2021
objavljenega osnutka
Pravilnika ARRS o stabilnem financiranju.
V Ljubljani, Mariboru in
Kopru, 14. 4. 2022
Za predsedstvo
Visokošolskega sindikata Slovenije,
Gorazd Kovačič,
predsednik