UL je pod rektorjem Papičem pristopila k urejanju pogodb o zaposlitvi raziskovalcev. Tisti, ki izpolnjujejo pogoj iz Zakona o delovnih razmerjih (več kot ena pogodba za isto vrsto dela, to je za raziskovalno delo, v skupnem trajanju več kot dve leti), naj bi dobili pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Zaradi strukturnega neskladja med normo ZDR-1 in med razpisnim načinom financiranja raziskovalcev je VSS že na začetku procesa urejanja delovnopravnega položaja raziskovalcev predlagal ustanovitev sklada za premoščanje finančnih vrzeli med projekti. Sklad bi se sprva napajal iz obveznih prispevkov iz vseh projektov in programov in bi deloval podobno kot obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti. Kasneje, po pridobitvi pasovnega financiranja raziskovalne dejavnosti univerz, kar je obetal novi raziskovalni zakon, pa izdatneje še iz tega vira. Seveda bi bilo treba s pravilnikom določiti zahtevane pogoje in trajanje koriščenja sredstev sklada.
UL nam je februarja 2020 poslala v mnenje osnutek Pravilnika UL o premostitvenih skladih. V njem je na zahtevo dekanov članic z obsežno projektno in tržno dejavnostjo predlagala, da bi imela vsaka članica svoj sklad, s čimer bi onemogočili solidarnost med bogatejšimi in revnejšimi članicami. Pogoj za koriščenje je po tem predlogu že odobren projekt, ki pa se še ne izvaja; v praksi ne gre za projekte ARRS, saj ta obvešča prijavitelje o rezultatih razpisov šele nekaj dni pred začetkom izvajanja projektov. Tako bi bili ti skladi namenjeni le za finančno premoščanje v času čakanja na začetek izvajanja določenih evropskih ali industrijskih projektov, sicer pa bi dejansko učinkovali kot skladi za odpravnine. Koriščenje sredstev sklada ni opredeljeno kot posameznikova pravica, potem ko izpolni določene pogoje, temveč je odvisno od diskrecijske odločitve vodje raziskovalne skupine in dekana. Viri in obseg napajanja skladov niso opredeljeni, to je prepuščeno politiki članic.
Rektorju smo sporočili, da je predlog pravilnika razočaranje, da pomeni odpoved ambiciji, da bi UL odločneje zmanjšala finančno negotovost raziskovalcev in da bi posegla v prakse ravnanja z raziskovalci in notranje privatizacije tržnih virov po članicah.
Rektor je aprila 2020 odgovoril, da ima univerza do sprejema novega raziskovalnega zakona zvezane roke pri javnih virih, zasebni pa bi bili na razpolago za sklad, če bi članice najprej izkazale dobiček in od njega plačale 19% davek. A ponekod si v okviru organizacijskih enot izplačujejo tolikšne honorarje, da fakulteta sploh nima dobička in dekani ne morejo upravljati z njim, podrejeni raziskovalci pa ostajajo ranljivi. UO UL je julija 2020 sprejel Pravilnik, kakršen je bil zastavljen.
Rektor je aprila 2020 odgovoril, da ima univerza do sprejema novega raziskovalnega zakona zvezane roke pri javnih virih, zasebni pa bi bili na razpolago za sklad, če bi članice najprej izkazale dobiček in od njega plačale 19% davek. A ponekod si v okviru organizacijskih enot izplačujejo tolikšne honorarje, da fakulteta sploh nima dobička in dekani ne morejo upravljati z njim, podrejeni raziskovalci pa ostajajo ranljivi. UO UL je julija 2020 sprejel Pravilnik, kakršen je bil zastavljen.