UL zagovarja prepolovitev vrednotenja pedagoške nadobveze

13. 10. 2026

Po naši objavi informacije, da ministrstvo pripravlja razvrednotenje pedagoške nadobveze na tarife za avtorske pogodbe, vpleteni trdijo, da dokument ne obstaja. Dokument seveda obstaja, zanikanje tega pa je mogoče razumeti kot umik tega vsebinskega koncepta. Vendar zgodba s tem še ni končana.

Vodstvo UL nam je na sestanku povedalo, da se je opredelilo za vrnitev k prejšnjemu modelu, kjer so bile pedagoške ure v okviru nadobveze vrednotene v višini 40 do 50 % rednih ur. Opozorili smo jih, da bi s tem odpadla tudi podlaga za ta del dodatnih sredstev, ki jih univerze prejemajo za stroške plačne reforme poleg rednih sredstev za študijsko dejavnost. V primeru UL gre za 13 milijonov evrov letno. Za toliko bi se znižali prihodki UL in izdatki za plače. Finančni položaj univerze se ne bi prav nič izboljšal, le vladi bi pomagali prihraniti na račun plač zaposlenih. Osnutek, o katerem sem poročal prejšnji teden, je bil pisan na kožo UP, ki letos namesto pedagoške nadobveze plačuje avtorske honorarje in s tem krši zaporedje iz veljavnega 108. člena ZViS-1. Koncept UL se zdi v primerjavi s tem ugodnejši. Toda taktika je zgrešena, saj se rektorji na očiten pritisk ministra, ki je neuradno napovedal znižanje proračunskega financiranja v letu 2027, odzivajo tako, da skušajo pomagati vladi pri rezanju proračuna in plač. Vodstvo UL tega žal ne vidi tako. Pravi, da se za vrnitev prejšnjega modela vrednotenja pedagoške nadobveze se zavzema iz principa, a pri tem ne vidi, da je v kontekstu grozečih proračunskih rezov takšno stališče videti kot predaja.

Nihče od omenjenih ni pomislil, da bi že iz formalnih, pa tudi iz vsebinskih razlogov morali v te pogovore vključiti sindikate. Poudarjamo, da je veljavni 108. člen ZViS-1 februarja lani nastal v soglasju med rektorji, sindikati in ministrstvom. Vključno z regulacijo dodeljevanja pedagoške nadobveze kot hrbtno platjo njene podražitve.

 

 

MIZM pripravlja veliko razvrednotenje pedagoške nadobveze

7. 10. 2026

Mediji so 2. 10. 2026 poročali, da vladni predlog proračunov predpisuje znižanje števila javnih uslužbencev za 20 % v letih 2027 in 2028. Naslednji dan je informacijo potrdil vladni Urad za komuniciranje. 4. 10. 2026 pa je po seji Vlade, na kateri je ta sprejela predlog proračunov, premier izjavil, da teh kadrovskih rezov v dokumentih ni več, da pa bo vlada vseeno pripravila premestitve javnih uslužbencev iz institucij, ki naj bi bile prevelike, tja, kjer manjka kadra, in tudi v gospodarstvo. Podrobnega načrta, kje je koliko uslužbencev preveč in kako bi se morali prekvalificirati, ni predstavil, saj ga nima, novinarjem pa je svetoval, naj vprašajo umetno inteligenco. Proračun za leto 2027 določa znižanje skupne mase izdatkov za plače, čeprav bi se ta morala povečati, saj smo sindikati in vlada dogovorjeni za še tri tranše odprave plačnih nesorazmerij. Vlada torej vendarle načrtuje bodisi odpuščanje v javnem sektorju, bodisi njihovo "premeščanje" v zasebni sektor prek privatizacije dela javnih služb, bodisi posege v plače. Premier je ob predstavitvi predloga proračunov v DZ 6. 10. 2026 pojasnil, da ga je treba brati skupaj z »interventnim« zakonom. S tem je sporočil, da namerava proračunsko luknjo, ki bi jo povzročil »interventni« zakon in jo Fiskalni svet ocenjuje na 1,2 milijarde evrov letno, sanirati na račun naših plač.

Premier je 4. 10. 2026 napovedal tudi posvetovalni referendum o birokraciji, s katerim namerava vlada ščuvati proti javnemu sektorju. Pričakujemo lahko ohlapno in sugestivno referendumsko vprašanje, katerega operativni učinki ne bodo predstavljeni vnaprej, vlada pa bo lahko pozitivni referendumski rezultat interpretirala, kakor bo hotela in ga izkoristila za kakršnekoli posege v javni sektor. Izvedba referenduma je že napovedana sočasno s sindikalnim referendumom o »interventnem« zakonu. Spet za preusmerjanje pozornosti od referenduma, na katerem bomo odločali o prihodnosti socialne države.

Vlada je zavrnila tudi sindikalni predlog za dvig davčnih olajšav in višine davčnih razredov, s katerimi bi se vsem dvignile neto plače. Vztraja pa pri socialni kapici v »interventnem« zakonu, s katero bi se neto plače dvignile samo direktorjem in nekaj funkcionarjem in zdravnikom. Proračunski strošek socialne kapice za direktorje naj bi plačali vsi ostali, predvsem pa javni uslužbenci.

Kakšne posege v plače vlada pripravlja v visokem šolstvu? 1. 10. 2026 je sprejela predloga novel visokošolskega in raziskovalnega zakona, s katerima bi v letih 2027 in 2028 zmanjšala zakonsko predpisano rast proračunskega financiranja za eno tretjino. 6. 10. 2026 je predloga obravnavala Komisija Državnega sveta za izobraževanje. Tam je državni sekretar povedal, da bo vlada predloga jutri umaknila, ker mora pripraviti širšo novelo ZViS-1, s katero bo univerzam omogočila tudi prihranke na odhodkovni strani.

V Visokošolskem sindikatu smo izvedeli, da ministrstvo pripravlja spremembo 108. člena ZViS-1, ki bi močno zmanjšala vrednotenje pedagoške nadobveze. Ta ne bi bila več ovrednotena enako kot neposredne pedagoške ure v okviru osnovne delovne obveznosti, temveč po tarifi za avtorske in podjemne pogodbe za pedagoško delo. Obenem bi v 108. členu odpravili omejitev obsega pedagoškega dela po avtorskih in podjemnih pogodbah. Višine avtorskih in podjemnih pogodb niso regulirane z javnim plačnim sistemom, temveč jih določa vsaka članica sama in so odvisne od njenih finančnih zmožnosti. Izvzem pomembnega deleža našega dela iz javnega plačnega sistema bi imel močno divergentne učinke po članicah. Na revnih bi pedagogom močno znižali plače za enako količino pedagoškega dela. Na bogatih članicah pa bi se prerivali za čim več pedagoških ur, saj bi te lahko bile plačane celo bolje od rednega dela. Poseg v 108. člen ZViS-1, ki ga pripravlja ministrstvo, je morda kratkoročno všečen za dekane tako revnih, kot tudi bogatih članic. Vendar v Visokošolskem sindikatu Slovenije pozivamo rektorje, naj ga ustavijo, saj vodi v razpad univerz.

Izvedeli smo tudi, da ministrstvo pripravlja novo Uredbo o financiranju visokošolskih zavodov. V tej bi črtalo določbe, da univerzam poleg sredstev temeljnega in razvojnega stebra financiranja (TSF + RSF) pripadajo še dodatna sredstva za stroške plačne reforme (UL je lani in letos za to dobila po 24 milijonov evrov), dodatni denar za povečan vpis na več študijskih programov, kot so medicina, psihologija, informatika in elektrotehnika (2,6 milijonov evrov letno za UL) in 3 milijoni evrov za delovanje lektoratov slovenščine na tujih univerzah. UL bi bila tako neposredno oškodovana za skoraj 30 milijonov evrov, s predvidenim omejenim dvigom sredstev TSF + RSF pa bi pridobila samo 18,5 milijona evrov povišice. Verjetno pa še manj, saj predlog uredbe določa kompetitivne parametre tako, da so bolj ugodni za najmanjši javni univerzi, s katerih prihajata minister in državni sekretar.

Ceno za to znižanje prihodkov naj bi plačali z drastičnim znižanjem vrednosti pedagoške nadobveze, kar bi zagotovil po hitrem postopku spremenjen 108. člen ZViS-1. To bi pomenilo tudi znižanje osnove za bolniška nadomestila in pokojnine. Povsem jasno je, da morajo rektorji in zlasti rektor UL zavrniti ta paket.

Izjava VSS o Zahtevi za sklic nujne seje Odbora DZ za izobraževanje, mladino in znanost

 

V Ljubljani, 28. 9. 2026

 

Poslanske skupine koalicije z »Resni.co« so 11. 9. 2026 vložile Zahtevo za sklic nujne seje Odbora DZ za izobraževanje, mladino in znanost na temo »Zaščita otrok in mladih pred sindikalnim aktivizmom ter varovanje izobraževalnega prostora«.

Obrazložitev zahteve je argumentacijski in jezikovni zmazek. Bistvo današnje seje pa je to, da je koalicijskim strankam zmanjkalo argumentov za soočenje s sindikati o »interventnem« zakonu, zato nameravajo zakonsko omejiti delovanje sindikatov.

Zahteva za sklic seje temelji na laži, da naj bi učitelji izvajali pritiske na dijake in študente, naj podpišejo zahtevo za referendum in da naj bi prikazovali sindikalno gradivo »med samim izobraževalnim procesom«. Predstavnik ene od političnih strank je na novinarski konferenci celo namigoval, da naj bi nekateri učitelji pogojevali pozitivne ocene s podpisom. Po naši oceni je to laž, saj bi v primeru takšne zlorabe zagotovo kdo sprožil disciplinske in inšpekcijske postopke. Obveščanje in pozivi v obliki plakatov ipd. pa niso pritisk, temveč legitimna oblika državljanskega delovanja.

Na tej laži dokument zgradi cel konstrukt o domnevnem ogrožanju otrok in mladine s sindikalno propagando. Poskusi strokovne utemeljitve zahteve za sklic seje z zaščito otrok se vladnim poslanskim skupinam niso posrečili. Pomešali so otroke in odrasle šolajoče se (z doktorskimi študenti vred). Pomešali so šolo in univerzo. Pomešali so pravico staršev, da vzgajajo otroke skladno s svojimi religioznimi in filozofskimi prepričanji (sodba ESČP iz leta 1976), in načela javnih izobraževalnih programov. Predvsem pa so pomešali pouk in sindikalno delovanje v delovnem okolju zunaj pedagoškega procesa. Načelo razvijanja kritičnega odnosa do pojavov v družbenem okolju s predstavitvijo različnih dimenzij in perspektiv pri pouku je nerelevantno, ko sindikati v delovnem okolju zunaj pouka predstavljajo svoja stališča.

Mešanje teh dveh ravni in današnja seja odbora DZ sta zelo očitno v funkciji priprave terena za spremembe zakonodaje o izobraževanju, s katero bi oblast omejila delovanje sindikatov v izobraževanju tako, da bi morali sindikati v delovnem okolju odslej molčati glede svojih stališč. Pri tem podpisniki zahteve za sklic seje uporabljajo raztegljive pojme, kot so »politične aktivnosti sindikatov«, in to celo v predlaganih sklepih. To lahko pomeni marsikaj in potencialno karkoli, kar moti oblast. Ohlapne definicije bi lahko dale ministru proste roke, da v navodilih izobraževalnim zavodom prepove karkoli. Že vnaprej napovedujemo, da bomo na takšno zakonodajo odgovorili z vsemi pravnimi sredstvi.

Podpisniki zahteve se postavljajo v vlogo razsodnika, katere oblike sindikalnega delovanja so legitimne in v katerih prostorih smejo sindikati delovati. Dokler smo v demokraciji, smo sindikati avtonomne, od političnih strank neodvisne organizacije in se sami odločamo, kako bomo delovali. Vladne stranke si sicer skušajo podrediti številne organizacije, toda sindikatov si ne bodo podredile.

Koalicijske politične stranke si tudi drznejo pojasnjevati pomen pojma »politično agitiranje« v Etičnem kodeksu Univerze v Ljubljani. Na podlagi predlaganih sklepov bi Državni zbor in ministrstvo določila univerzam, katere oblike sindikalnega delovanja so v njih dopustne in katere ne. Koaliciji sporočamo, da je univerza je po ustavi avtonomna in da se o njenih notranjih aktih dogovarja akademska skupnost brez vmešavanja političnih strank. Ta določba je prišla v Ustavo RS zato, da se prepreči, da bi se oblast še kdaj vmešavala v univerzo, določala, česa se ne sme raziskovati in poučevati in katere profesorje je treba odpustiti zaradi politične nekonformnosti. Odkar je partija leta 1975 ukazala odpustiti štiri univerzitetne profesorje, se še ni zgodilo, da bi se politične stranke vmešavale v delovanje univerze.

Koalicijske stranke se v zahtevi za sklic seje postavljajo tudi na položaj avtoritete, ki naj bi bila edina upravičena interpretirati vsebino »interventnega« zakona. S te pozicije trdijo, da je sindikalno razumevanje vsebin in učinkov »interventnega« zakona propaganda. V demokraciji ima vsakdo pravico, da interpretira pomen oblastnih aktov in sodeluje v javni razpravi in izmenjavi pogledov nanje. Sindikati si ne pustimo vzeti te demokratične pravice. Koalicijske stranke pozivamo, naj v javni razpravi pred referendumom nastopajo z argumenti, ne z diskreditacijami. Ker se poslužujejo predvsem diskreditacij sindikatov, to daje misliti, da so njihovi argumenti šibki.

Vladne stranke so z današnjo klevetaško sejo, z lažmi in s pretvarjanjem, da je treba otroke in mladino zaščititi pred stikom s sindikalnimi stališči, pritegnile pozornost državljanov na javno razpravo o vsebini »interventnega« zakona. Zaradi današnje seje bodo državljansko osveščeni mladostniki še z večjim zanimanjem spremljali kampanjo pred referendumom in nasprotujoča si mnenja o zakonu, jih primerjali med seboj in si ustvarili lastno kritično mnenje. Pri tem bodo lahko opazili, da vladne stranke nimajo prepričljivih argumentov za »interventni« zakon in da si ravno zato prizadevajo izključiti nasprotno stran iz javne razprave.

Predsedstvo Visokošolskega sindikata Slovenije

Novi Pravilnik UL o sistemu kakovosti

Senat UL je 22. 9. 2026 sprejel novi Pravilnik o sistemu kakovosti. Pravilnik še bolj kot dotedanji poudarja evidentiranje in spremljanje doseganja ciljev po določenih kazalnikih, kar zahteva vodenje vrste evidenc in lahko vodi v dodatno birokratizacijo. Kazalniki še niso pripravljeni, to bo naloga Komisije za kakovost UL. Obetavno je spremljanje dobrega počutja zaposlenih, a pomembno je, kaj vse ankete merijo.

Vodstvo UL žal ni pozvalo sindikatov k mnenju. VSS – Sindikat UL se je sam priglasil k besedi. Podali smo več pripomb, a jih je prorektor za kakovost zavrnil. Med drugim smo predlagali, da naj omenjene ankete spremljajo tudi delovne in administrativne obremenitve, neplačano delo, kadrovsko podhranjenost, plačne razmere in možnosti napredovanja in da naj sindikate vključi v pripravo metodologije in ukrepov. Predlagali smo tudi večjo kadrovsko in finančno podporo izvajanju novega sistema kakovosti, ki bo pač zahteval dodatno delo. Glede tega je prorektor pojasnil, da so v aktualnem Razvojnem stebru financiranja na voljo sredstva za ukrepe, s katerimi bodo članice, ki so tu še šibke, razvile podporna orodja.

Dokumenti so objavljeni tule.

Ministrovo diskreditiranje znanosti je nesprejemljivo

Izjava Visokošolskega sindikata Slovenije o preklicu razpisa CRP »Naša hrana, podeželje in naravni viri«

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Janez Cigler Kralj je 30. 6. 2026 tik pred zaprtjem javnega razpisa za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »Naša hrana, podeželje in naravni viri« odredil Javni agenciji za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost, ki je za ministrstvo izvajala razpis, naj ga prekliče. Tisoče ur dela raziskovalcev na pripravi prijav je šlo v nič. O preklicu razpisa so izvedeli na spletni strani agencije in na socialnih omrežjih. Minister Cigler Kralj je zatem pojasnil, da je razpis umaknil, ker naj bi bile nekatere vsebine v njem aktivistične. Pri tem je izpostavil razpisne teme, ki se ukvarjajo z razvojem dobrobiti živali, se pravi z razvojem alternativnih postopkov, ki lahko rejnim živalim prihranijo mučenje. Po ogorčenih odzivih raziskovalcev se jim je minister opravičil zaradi prepoznega komuniciranja in obljubil objavo novega razpisa, na katerega bodo lahko ponovno prijavili predloge projektov. Vendar ni umaknil svoje teze, da naj bi bile raziskovalne teme na področju dobrobiti živali nelegitimne, temveč jo je dodatno branil. S tem je napovedal, da novi razpis ne bo omogočal ponovne prijave raziskovalnih projektov na področju dobrobiti živali in bo pripravljalno delo teh raziskovalcev zavrženo.

Proti takemu odnosu do dela znanstvenikov je javno protestiralo nekaj akademskih institucij, toda njihovi protesti so bili diplomatsko zadržani. Opozorile so tudi, da ne pomnijo takšnega incidenta s preklicem razpisa tik pred njegovim iztekom. Žal pa niso opozorile na tisto, kar je v tej zgodbi največji škandal.

Janez Cigler Kralj je s položaja ministra razglasil, da določene raziskovalne teme niso legitimna znanstvena problematika. Diskreditiral jih je z nalepko »aktivizem«. Res je, da je izhodišča in sredstva za razpis na te teme določila neka druga, prejšnja ministrica. Vendar je tema dobrobiti živali resna znanstvena tematika, s katero se ukvarjajo številni znanstveniki v razvitem svetu. Janez Cigler Kralj nima znanstvenih referenc, da bi lahko podajal avtoritativne sodbe o relevantnosti posameznih raziskovalnih problematik na področju kmetijstva. Na področja svojega resorja se ne spozna niti strokovno. Spozna se samo na politično obrt in na politična zavezništva z določenimi interesnimi skupinami na svojih resornih področjih. Zaradi njihovega interesa, da bi odložili dodatne stroške, ki jih bodo v prihodnje zahtevali manj mučilni postopki pri reji živali, ko bodo določeni kot standard, je prepovedal raziskovanje in razvoj teh postopkov. Še več, to raziskovanje in razvoj je tudi na splošno diskreditiral kot »aktivizem«, se pravi, kot ideologijo.

Nesprejemljivo je, da ministri določajo, kaj v polju znanosti je relevantno in verodostojno in kaj je psevdoznanost. O tem lahko sodi samo znanstvena skupnost po svojih recenzijskih postopkih. Politično blatenje znanosti je samo po sebi nedopustno. Včeraj so bili na tapeti tisti, ki preučujejo postopke za zagotavljanje dobrobiti živali, jutri bodo ministri morda popljuvali kritično družboslovje in mu vzeli denar, pojutrišnjem bo lahko na udaru kdorkoli in karkoli. Vmešavanje politike v avtonomijo znanosti in univerze je nesprejemljivo. Njuno diskreditiranje z namenom finančnih rezov pa zavržno.

Edini korekten način, kako sanirati posledice preklica razpisa CRP, je ta, da ministrstvi in agencija odpravijo preklic razpisa, ocenijo prispele vloge in na tej podlagi razdelijo razpisna sredstva po razpisnih kriterijih.

Za Predsedstvo Visokošolskega sindikata Slovenije

dr. Gorazd Kovačič

9. 7. 2026

Statut UL (2026)

Članice UL so v začetku junija 2026 dobile v mnenje osnutek novega Statuta UL. Nekateri dekani in dekanje so besedilo preposlali svojim zaposlenim in odprli demokratično javno razpravo, nekateri pa žal ne. Zato je sindikat objavil besedilo in obrazložitve in pozval svoje člane, da se na članici sami priglasijo k besedi in sooblikujejo njeno uradno stališče. Nekatere določbe so namreč problematične in bodo lahko imele resne strukturne posledice za razmerja med organi, za avtonomijo univerze in za možnost kritične razprave.

Osnutek novega Statuta UL dopolnjuje že oktobra 2025 sprejeto opredelitev za polno pravno subjektiviteto članic UL, tudi pri izvajanju javne službe. Po 18. členu ZViS-1 bo UO UL tako kot doslej med članice razdeljeval pasovna sredstva za študijsko dejavnost in za stabilno financiranje raziskovalne dejavnosti, hkrati pa bo deloval kot finančni policaj in bo aktivno sprožal sanacijske postopke na članicah, na katerih bo sopovzročal primanjkljaj. Doslej ni mogel prisiliti podfinanciranih članic v sanacijo, saj so se njihovi primanjkljaji računovodsko porazgubili v splošnem presežku UL iz izvajanja javne službe. O teh določbah ZViS-1, ki so jih zlobirale bogate članice UL, in o njihovih posledicah v času sprejemanja zakona in sprememb Statuta UL žal ni bilo opazne javne razprave v akademski skupnosti. To, kar zdaj logično sledi, je statutarna obveznost članic, da prilagajajo obseg programov in kadrov odobrenim sredstvom ter izvajajo sanacijske ukrepe, ki jim jih naloži rektorat. (13., 34., 35. in 58. člen) UO UL bi torej pridobi večjo moč nad članicami, njihova avtonomija pa bi bila v primeru podfinanciranosti v tem, da bi bil dekan odgovoren za izvedbo sanacije.

Hkrati osnutek novega Statuta UL predvideva povečanje moči dekana v odnosu do organov članice. 66. člen fiksno določa sestavo UO članic, doslej je bilo to v pristojnosti samih članic. Ponekod so bili člani UO po funkciji predstojniki oddelkov, na katerih izvolitev dekan ni imel kaj dosti vpliva. Maloštevilna sestava UO, ki bi jo predpisal novi Statut UL, daje več možnosti dekanu, da vpliva na sestavo kandidatne liste. Enega od petih ali dva od devetih članov UO članice bi imenoval UO UL. (53. člen) O razrešitvi dekana pa ne bi več odločal senat članice, temveč Senat UL, katerega člani so večinoma dekani. (60. člen)

Nenavadno je, da osnutek Statuta UL ne določa več sestave Senata UL (po načelu, da ima vsaka članica enega člana), temveč to delegira pravilniku, ki bi ga sprejel sam Senat UL. (42.–44. člen) Ali pripravljajo drugačno sestavo Senata UL, kjer ne bi več imela vsaka članica svojega senatorja?

Prav neverjetna je določba 51. člena, ki delegira določitev sestave UO UL Odloku o preoblikovanju UL, ki ga sprejema DZ. Doslej sta sestavo UO UL določala Statut in Odlok, tako je tudi po 32. členu ZViS-1. To pomeni, da sta se univerza in država morala uskladiti in država ni mogla univerzi vsiliti takšne sestave UO UL, v kateri bi imela vlada večino članov. Novi Statut UL pa bi vladi dal ravno to možnost. Ali si lahko vsaj teoretično zamislimo, da bi jo neka vlada hotela izkoristiti in bi tako prevzela nadzor nad poslovanjem univerze? Glede na pristojnosti UO UL po 53. členu Statuta bi to lahko pomenilo nadzor nad notranjim razporejanjem pasovnih sredstev med članice, odrejanje sanacij in s tem poseganje v posamezne študijske programe, izsiljevanje članice pri potrjevanju njihovih letnih programov dela in finančnih načrtov, poseganje v vsebino raznih splošnih aktov UL in v imenovanje glavnega tajnika UL. Ali nekdo zapravlja avtonomijo Univerze v Ljubljani?

Pika na i je statutarna prepoved agitiranja oz. uvedba cenzure v 4. členu. V obrazložitvah je napačno navedeno, da gre za nespremenjen 7. člen sedanjega Statuta UL, ki omejuje samo delovanje političnih strank na UL. Pojem agitiranja je nejasen, ohlapen in ga je mogoče raztegniti na karkoli. Tudi na kakšno sindikalno akcijo, ali na govorjenje o kakšnem genocidu, ali pa na to, da bi se akademska skupnost s podpisovanjem protestne peticije uprla vladnemu prevzemu UO UL prek Odloka o preoblikovanju UL. Vse to bi lahko sodilo pod kategorijo agitacije in neetičnega delovanja, ki se ju lahko kaznuje z odvzemom naziva in izgubo zaposlitve. (155. in 163. člen)

Če povzamemo. Osnutek novega Statuta UL predvideva korporativistično preoblikovanje univerze, kjer vlada lahko komandirala UO UL, ta finančno disciplinira dekane, ti postanejo bolj neodvisni od organov članice kot doslej, akademski skupnosti pa je naložena cenzura.

Dokumenti so dostopni tule.

 

Pravilnik UL o delovni in pedagoški obveznosti 2026

 

Senat in UO UL sta konec maja 2026 potrdila nov Pravilnik o delovni in pedagoški obveznosti in Merila za zmanjšanje neposredne pedagoške obveznosti (NPO). Rektorjeva delovna skupina je začela pripravljati novi pravilnik že pred sprejemom novega Zakona o visokem šolstvu. Julija 2025 sprejeti ZViS-1 je nato postavil nov zakonski okvir, v katerega je bilo treba umestiti rešitve. VSS je od zunaj skrbno spremljal nastajanje delovnih verzij, v katerih se je vedno znova pojavljala faktorizacija, ki bi umetno in nezakonito zvišala normative NPO. Na različnih sestankih smo opozarjali vodstvo UL, da morajo biti rešitve zakonite. 44.e člen KPVIZ, ki ga je VSS z velikimi napori dosegel v okviru stavkovnih pogajanj, onemogoča faktorizacijo. Vodstvo UL je konec februarja 2026 poslalo sindikatom uradni predlog Pravilnika v mnenje. V njem je bila predvidena faktorizacija vrednotenja izvedbe predmetov z manj kot 10 vpisanimi študenti s faktorji, ki bi lahko segli vse do 0,1, kar bi pomenilo, da bi UL za individualni pouk glasbenih inštrumentov uvedla kar 60-urni delovnik, in to samo za NPO. Napisali smo kritičen odziv in predlagali usklajevanja. Trajala so do sredine maja. Bila so zahtevna, saj smo bili z vodstvom UL narazen v več ključnih točkah, ki imajo tudi pomembne finančne učinke. Poleg tega smo poskušali v dialogu izboljšati nekatere določbe. Glavni vsebinski problemi v pogajalskem procesu so bili naslednji:

- Vodstvo UL je ves čas hotelo uveljaviti faktorizacijo za izvajanje predmetov z majhnim številom študentov na razne načine. Čisto na koncu je predlagalo, naj Pravilnik UL za take predmete določi izvajanje konzultacij v majhnem obsegu namesto predavanj.

- Vodstvo UL je predlagalo tudi faktor 0,5 za vrednotenje pedagoškega dela v okviru dopolnilnih pogodb.

- Vodstvo UL je hotelo vzpostaviti podlago za beleženje vsega dela v okviru vseh štirih vrst dela v LODN-u.

- Mi smo hoteli, da se mentorstva zaključnih del opredeli in ovrednoti kot obliko NPO in da se v vseh študijskih programih določi ure NPO v učnih načrtih zaključnih del, tudi tam, kjer tega še ni.

- Vztrajali smo, da je treba ljudi, ki opravljajo pedagoško delo, zaposliti na ustreznih pedagoških delovnih mestih.

- Poleg tega smo se na pogajanjih ukvarjali s tem, kako regulirati dodeljevanje dodatne tedenske pedagoške obveznosti (DTPO). Šesti odstavek 108. člena ZViS-1 jo omejuje na dve leti in MVZI vztraja pri implementaciji tega, da se sistemizira dodatna delovna mesta in dobijo priložnost mlajši. V Pravilniku smo iskali način, kako to implementirati na življenjski način.

- Ukvarjali smo se s tem, v koliko podrobnosti iti pri opredeljevanju glavnih oblik NPO.

- Narazen smo si bili tudi pri vprašanju, katere vsebine naj urejajo pravilniki članic.

Končni rezultat pogajanj je naslednji:

- Pravilnik za razliko od doslej veljavnega ne določa niti faktorizacije, niti konzultacij v omejenem obsegu namesto predavanj pri predmetih z majhnim številom študentov.

- Pravilnik določa, da je mentorstvo zaključnih del oblika NPO in določa maksimume pavšalnega vrednotenja. Tega doslej ni bilo, praksa po članicah pa je močno različna. Članice ga bodo morale določiti v vseh učnih načrtih zaključnih del do 30. 9. 2027. Maksimalni priznani seštevek mentorstev obsega 15 % NPO+DTPO = 36 ur NPO letno za visokošolskega učitelja.

- Pravilnik določa jasno razmejitev med učiteljskimi in asistentskimi glavnimi oblikami NPO, čemur morajo slediti ustrezne zaposlitve (npr. če asistent z učiteljskim nazivom oddela nekaj mentorstev, se ga v ustreznem deležu zaposli na učiteljskem delovno mesto). Med učiteljske oblike smo vključili tudi mentorstvo nezaključnih del, saj so takšne oblike dela zelo pomembne tam, kjer jih izvajajo učitelji z umetniško habilitacijo, pravilnik pa odpira možnost za ovrednotenje teh oblik s številom ur na študenta. Med asistentske oblike NPO pa smo dodali delo s študenti pri izvajanju empiričnega dela raziskave za zaključno delo, kar so asistenti in raziskovalci doslej marsikje izvajali brezplačno.

- Pri regulaciji dodeljevanja DTPO smo se dogovorili za razumno omejitev na primere, ko so razlogi za nastanek posameznikove DTPO dolgotrajni.

- Pravilnik uvaja priznavanje in regulacijo e-učenja.

- V LODN bo treba vnašati vse vrste dela. Sankcija za nedoseganje zahtevanega obsega vseh štirih vrst dela je ta, da v tem primeru ni možno skleniti dopolnilne pogodbe.

- Pravilnik določa tudi delovne obveznosti strokovnih sodelavcev pri pedagoškem procesu.

- Pravilnik se začne uporabljati najkasneje 1. 10. 2027. Najkasneje v 6 mesecih od sprejema Pravilnika UL morajo članice sprejeti svoje pravilnike, ki bodo prav tako začeli veljati 1. 10. 2027. Pravilniki članic bodo določili specifične oblike NPO, vrednotenje mentorstev zaključnih del in morebitnega asistentskega dela pri tem, maksimalno število študentov v skupinah, pravila vrednotenja e-učenja, način preverjanja in vrednotenja osnovnega raziskovalnega ali umetniškega in strokovnega dela (RUS), vezan na habilitacijska merila, ter način preverjanja in vrednotenja oblik sodelovanja pri upravljanju (SU). Pravilnik UL za vse to daje le okvir, konkretizacija vas čaka po članicah. Pred akademskimi skupnostmi, organi in sindikati na članicah je tako v naslednjega pol leta zahtevno in zelo pomembno delo. Vključite se vanj!

- Pri Merilih za zmanjšanje NPO smo dosegli vključitev možnosti zmanjšanja NPO strokovnih sodelavcev pri pedagoškem procesu zaradi dela na raziskovalnem projektu.

Dokumenti so dostopni tule.

Rektorjeva omejitev sindikalnega delovanja ob referendumu

Vladajoča koalicija je 11. 5. 2026 sprejela t. i. "interventni zakon", ki je povzročil milijardno luknjo v javnih financah, destabiliziral pokojninski sistem, dal zalet nadaljevanju divje privaizacije zdravstva in oddajanju stanovanj v kratkoročni najem ter s t. i. "socialno kapico" porušil načelo progresivnih davkov. Vladajoča koalicija je poteptala socialni dialog in prepovedala sindikatom predstaviti svoja stališča. Zato smo združeni sindikati začeli 12. 5. 2026 zbirati podpise za naknadni zakonodajni referendum in jih v nekaj dneh zbrali kar 47.223 namesto 2.500 zahtevanih.

VSS je organiziral zbiranje podpisov na univerzah. V to je posegel rektor UL in je z neustrezno raztegnjeno interpretacijo Statuta UL in Etičnega kodeksa UL prepovedal zbiranje podpisov v prostorih UL, pa tudi omejil delovanje sindikatov na elektronsko komunikacijo in kabinete. Po prvem kratkem odgovoru 13. 5. in pismu predsednikov treh največjih sindikalnih konfederacij 14. 5. 2026 mu je VSS SUL 20. 5. 2026 poslal tale odgovor.

Odziv na omejitev sindikalnega delovanja na UL ob referendumski pobudi

Spoštovani,

13. 5. 2026 zvečer ste članicam UL in Visokošolskemu sindikatu na UL poslali dopis, s katerim ste prepovedali sindikalno aktivnost zbiranja podpisov v prostorih UL za naknadni zakonodajni referendum o »interventnem zakonu«. Zakon posega v pravice zaposlenih in destabilizira javne finance, s tem pa tudi ogroža že doslej prenizko proračunsko financiranje visokega šolstva in znanosti, zato je legitimna tarča sindikalnih aktivnosti. Svojo prepoved ste utemeljili s 7. členom Statuta UL, ki pa prepoveduje le delovanje političnih strank na UL. 7. člen ste interpretirali tako, da naj bi prepovedoval tudi organizirano politično nagovarjanje k referendumskim pobudam. S tem ste v imenu prepovedi delovanja političnih strank na UL prepovedali določeno vrsto sindikalnega delovanja v prostorih UL.

V dopisu 13. 5. 2026 pozno zvečer smo vam pojasnili, da v 7. členu Statuta UL ni podlage za takšno prepoved, da politične stranke ne sodelujejo pri sindikalnem zbiranju podpisov za referendum v prostorih UL in da imamo na podlagi pogodbe o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo na UL pravico do izvajanja svojih sindikalnih aktivnosti v prostorih univerze in članic, uporabe prostorov in opreme delodajalca za te aktivnosti (v dogovoru z odgovorno osebo delodajalca) in obveščanja vseh zaposlenih o svojih aktivnostih in stališčih.

Nato so vam 14. 5. 2026 pisali predsedniki treh največjih sindikalnih konfederacij. Protestirali so proti vaši razširitvi pomena 7. člena Statuta UL in vas opozorili na pravne podlage, ki zagotavljajo svobodo sindikalnega delovanja, od Ustave RS prek Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v RS do stališč komiteja Mednarodne organizacije dela.

V svojem odzivu 14. 5. 2026 ste odredili drugačno, v resnici pa dodatno prepoved sindikalnega delovanja. Medtem ko je bila v dopisu 13. 5. 2026 vaša omejitev sindikalnega delovanja na UL vsebinska, je bila tokrat prostorska. Sindikati naj bi smeli znotraj UL izvajati svoje sindikalne aktivnosti samo v posebnih prostorih, namenjenih sindikalnemu delovanju (takih prostorov ni, saj jih UL ni zagotovila), ali v kabinetih sindikalnih zaupnikov (kamor po vašem mnenju smejo v zvezi s sindikalnimi aktivnostmi povabiti samo člane sindikata), ali po elektronskih komunikacijskih kanalih, nikakor pa ne v skupnih fizičnih prostorih, kjer bi lahko bil obstoj sindikata viden oz. opazen (plakati, stojnice, javne razprave). Glede na vašo opredelitev je nezaželeno celo oglašanje sindikalnih zaupnikov na sejah organov, saj te potekajo v sejnih sobah, ki jih ni na vašem seznamu dovoljenih prostorov, pa tudi opazno je lahko. To potiskanje sindikatov v geto nevidnosti ste tokrat utemeljili z Etičnim kodeksom UL.

Drugi odstavek 18. člena Etičnega kodeksa res prepoveduje »politično oz. drugo agitiranje v prostorih ali na območju univerze«, vendar ga je treba razumeti v kontekstu tega, kar ureja prvi odstavek 18. člena in kar izraža temeljno intenco tega člena: tu gre za prepoved, da bi funkcionarji političnih strank zasedli funkcije na univerzi ali v njenih ožjih organizacijskih enotah. Razumevanje prepovedi političnega agitiranja, ki je širše od prepovedi agitiranja za politične stranke in njihove kampanje, je v protislovju z nekaterimi drugimi določbami istega Etičnega kodeksa UL. Ta v 2. členu med temeljnimi vrednotami opredeljuje tudi socialno pravičnost. Po 6. členu je eden od temeljnih ciljev pri delu učiteljev in raziskovalcev »kritičen odnos do pojavov v socialnem okolju«. 17. člen pa določa, da zaposleni »udejanjajo vrednote univerze in etična pravila ravnanja, ki so zapisana v tem kodeksu, tudi pri svojem nastopanju in ravnanju zunaj univerze in v javnosti. Kot zasebniki se lahko svobodno vključujejo v dejavnosti (…) civilne družbe ter v lastnem imenu javno izražajo svoja mnenja. (…) Učitelji, raziskovalci in sodelavci, ki kot strokovnjaki in v skladu z akademskimi standardi analizirajo politično dogajanje v družbi, lahko svoja dognanja predstavljajo javno in v okviru pedagoškega procesa.« Ti členi dajejo jasne usmeritve za razmejitev med agitiranjem za politične stranke in njihove kampanje, ki je znotraj UL omejeno, kar podpira tudi sindikat, in med angažiranjem v okviru civilne družbe za vrednote, skladne z Etičnim kodeksom UL, ki je celo zaželeno.

Že v dopisu 13. 5. 2026 smo spomnili, da se je v času pred referendumom o noveli Zakona o vodah ena od članic UL, na katere strokovno področje spada ta materija, javno opredelila do novele. Naj vas spomnimo, da ste tudi vi kot raziskovalec pred leti agitirali za Shod za znanost, ki je bil v bistvu zakonodajna pobuda akademske skupnosti in akademskih institucij, na podlagi katere je bil sprejet ZZrID. Če bi takratni rektor uveljavil vaše sedanje široko razumevanje prepovedi političnega agitiranja, bi vam prepovedal promoviranje udeležbe na shodih za znanost med zaposlenimi. To se ni na srečo zgodilo.

Visokošolski sindikat in tri sindikalne konfederacije smo vam prejšnja dopisa poslali na nejaven način, zato da bi univerzi prihranili negativno publiciteto in politizacijo v razgretem ozračju zbiranja podpisov za referendum in javnih pritiskov nekaterih političnih strank. A ste nato 14. in 18. 5. 2026 kar sami na spletnih straneh UL objavili dve stališči, ki pomenita omejevanje sindikalnega delovanja. S tem ste sami izpostavili univerzo medijski pozornosti. Novica je zakrožila po socialnih omrežjih, kmalu je o vaši prepovedi poročalo več medijev. Zanjo so izvedeli številni zaposleni. Sindikati smo prejeli vrsto odzivov članov in nečlanov. Vsi so ogorčeni nad vašimi stališči in potezami. Menijo, da ste se uklonili oblasti in da se na ta način ne brani avtonomije univerze.

Visokošolski sindikat zavrača vašo odreditev vsebinskih in prostorskih omejitev sindikalnega delovanja v prostorih UL, saj so pravne podlage na naši strani in imamo prav tudi v smislu legitimnosti. Na to kaže množičen odziv akademske skupnosti pri zbiranju podpisov za referendum o »interventnem zakonu«. Avtonomija univerze je ustavno načelo, ki ga je mogoče konkretno interpretirati na različne načine. Tudi vsakokratna oblast si jo lahko razlaga po svoje. To pomeni, da jo je treba včasih aktivno braniti pred oblastnimi posegi. Tudi na načine, ki ste jih tokrat opredelili kot nedovoljeno in neetično politično agitacijo. Sindikat bo kljub vaši prepovedi branil avtonomijo in finančne interese univerze, če bo oblast posegala vanje, z vsemi sredstvi sindikalnega delovanja, tudi v prostorih UL. Računamo, da bomo v tem na isti strani.

Lep pozdrav,

Gorazd Kovačič,

predsednik VSS – Visokošolskega sindikata Slovenije

Vsa korespondenca je objavljena tule.

Dopolnilne in avtorske pogodbe za pedagoško delo

108. člen novega Zakona o visokem šolstvu ZViS-1 nedvoumno določa zaporedje oblik pogodb za plačilo pedagoškega dela: najprej zaposlitev z osnovnim normativom NPO, nato pedagoška nadobveza, nato dopolnilna zaposlitev in šele na koncu, če je posameznik kjerkoli že 120% zaposlen, avtorska pogodba.

Že pred uveljavitvijo ZViS-1 so članice s finančnimi težavami "zunanjim sodelavcem", pa tudi "notranjim" zaposlenim, ko so imeli izredno povišanje obsega pedagoškega dela zaradi nadomeščanj, ponujale cenejše avtorske pogodbe namesto dopolnilnih. S tem so nadaljevale tudi v študijskem letu 2025-2026. V sindikatu smo opozarjali, da 108. člen delodajalcem ne dopušča več samovolje in da je treba končno urediti delovna razmerja in zaključiti s prekarnimi avtorskimi pogodbami.

Neka članica UL je dala pobudo, naj UL vpraša ministrstvo za tolmačenje pravilnega zaporedja oblik pogodb v 108. členu. Njegov dvanajsti odstavek sicer določa, da je sklenitev avtorske ali podjemne pogodbe dopustna le pod pogojem, da so bile »pri delavcu« izkoriščene predhodne tri možnosti. Vendar pa enajsti odstavek (enako kot že v 63. členu starega ZViS) določa pogoj za sklenitev dopolnilne pogodbe o zaposlitvi: »če so zagotovljena sredstva«. Logika članice je bila tale: če nima zagotovljenih sredstev za dopolnilne zaposlitve, ki so seveda precej dražje od avtorskih pogodb, ta opcija odpade, zato delavcem ponudi avtorsko pogodbo. UL je prosila MVZI za interpretacijo, kateri od teh dveh pogojev z nasprotnima učinkoma je močnejši.

VSS je izvedel za to pobudo in se priglasil k besedi s svojim pravnim mnenjem, kajti 108. člen ZViS-1 smo skupaj napisali rektorji in sindikati, MVZI pa ga je sprejelo. Ministrstvo je v svojem mnenju o navedeni dilemi pritrdilo našemu razumevanju 108. člena. Pri tem je sicer poudarilo, da v skladu s šestim odstavkom pričakuje regulacijo dodeljevanja pedagoškega dela preko osnovnega normativa, zato naj bi bila uporaba dopolnilnih zaposlitev in avtorskih pogodb za opravljanje pedagoškega dela redka izjema. Pa vendarle je visokošolskim zavodom naložilo, naj odpravijo nezakonite avtorske pogodbe in jih nadomestijo z zaposlitvami.

Vodstvu UL smo sporočili, da pričakujemo ureditev stanja že z letnim semestrom 2025-2026, nezakonite avtorske pogodbe pa naj se sporazumno prekine. 23. 2. 2026 je glavna tajnica UL poslala članicam usmeritve, naj uredijo pogodbe v skladu s pravilnim zaporedjem iz 108. člena ZViS-1. Obenem je vodstvo UL začelo pripravljati spremembo Kadrovskega načrta 2026, tako da bi članice lahko sistemizirale dodatna delovna mesta za dopolnilne pogodbe namesto tistih avtorskih, ki so nezakonite glede na 108. člen ZViS-1 in posameznikovo situacijo. To pomeni množično in sistemsko ureditev problema prekarnega honorarnega pedagoškega dela. 

Dokumenti so dostopni tule.

Novi Minimalni standardi in Merila za akreditacijo, NAKVIS, 2026

Svet agencije NAKVIS je 29. 1. 2026 sprejel nove Minimalne standarde za izvolitev v nazive (ki so osnova za habilitacijska merila univerz) in nova Merila za akreditacijo visokošolskih zavodov. Visokošolski sindikat je v decembru in januarju predlagal več dopolnitev. Zatem smo imeli sestanek z agencijo. Skoraj vsi naši predlogi so bili sprejeti.

- V Minimalne standarde so na naš predlog dodali časovni zamik pri obveznosti objavljanja v odprtem dostopu, ko gre za znanstvene monografije. Cenik tujih založb je težko dosegljiv. Izkoriščevalsko politiko založniških korporacij je z 19. 6. 2025 zaobšla novela ZZrID, ki je v nacionalno zakonodajo vpeljala pravico do sekundarnega publiciranja. To pomeni, da avtor v repozitoriju odprto dostopno objavi recenzirano različico besedila, ne glede na to, da mu pogodba z založnikom prepoveduje objavljanje.

- Med pomembna dela so dodana tudi takšna, ki so pomembna za narodno ali državno samobitnost in kulturo, kar je izjema v Habilitacijskih merilih UL.

- Dodana je izjema pri številu del v izvolitvenem obdobju na področjih, kot je filmska režija, kjer produkcija traja več kot tri leta.

- Med izkaze družbenega vpliva, kar je novo področje preverjanja v habilitacijskih postopkih, je dodano delovanje v strokovnih in posvetovalnih telesih ter udejstvovanje v javnih strokovnih razpravah, ki vplivajo na oblikovanje javnih politik, zakonodaje, poklicnih standardov ipd., ter strokovno sodelovanje z uporabniki.

- Črtan je obvezni pogoj bivanja v tujini za izvolitev z naziv izrednega profesorja, saj je ključno delovanje na tujih institucijah, kar je vsaj deloma mogoče tudi na daljavo.

Najbolj prelomna pa je dopolnitev 10. standarda pri presoji podaljšanja akreditacije visokošolskega zavoda v Merilih za akreditacijo visokošolskih zavodov. Med standarde kakovosti na kadrovskem področju smo uspeli vključiti tudi urejena delovna razmerja. Komisije bodo med pregledi visokošolskih zavodov preverjale tudi, ali so bile zavodu v zadnjih treh letih izdane obremenilne odločbe delovnih inšpekcij in sodbe delovnih sodišč. Pri urejenosti delovnih razmerij ne gre samo za prepoved veriženja zaposlitev za določen čas po ZDR-1, temveč tudi za zaporedje oblik pogodb za plačilo pedagoškega dela po 108. člen ZViS-1: najprej zaposlitev, nato pedagoška nadobveza, nato dopolnilna zaposlitev in šele na koncu, če je posameznik kjerkoli že 120% zaposlen, avtorska pogodba. NAKVIS je sprejela naše argumenta, da prekarnost pedagoških delavcev slabo vpliva na kakovost in da lahko s takšnim standardom kakovosti agencija pridobi sredstvo za delanje reda, zlasti v zavodih s cenenim poslovnim modelom. Dejstvo je, da prekarno delo še vedno obstaja tudi na javnih univerzah. Na UL se stvari postopno urejajo. UO je včeraj odobril dodatna delovna mesta za odpravo prekarnosti na FSD in FGG. Vključitev urejenih delovnih razmerij med Nakvisove standarde kakovosti bo lahko pospešila to urejanje, saj bo učinkovala tudi preventivno. Pomemben pa bo angažma lokalnih sindikatov.

Aprila 2026 nam je NAKVIS poslala v mnenje še predlog Meril za zunanjo evalvacijo višjih strokovnih šol. Tudi tu ji je VSS predlagal, naj med kriterije vključi tudi urejena delovna razmerja. NAKVIS je upoštevala naš predlog, in sicer je to vključila v opredelitev večjih pomanjkljivosti šole. VSS sicer ni prisoten na višjih strokovnih šolah, pa vendarle bo ta določba zagotovila agenciji podlago, da bo lahko preverjala urejenost delovnih razmerij, tamkajšnjim sindikatom pa bo dala nove možnosti delovanja.

Dokumenti so objavljeni tule.

Navodila UL za izplačilo delovne uspešnosti

UL nam je v drugi polovici januarja 2026 poslala v mnenje predlog Navodil za izplačilo dela plače za delovno uspešnost. Pripravila jih je, še preden so se zaključila stebrna pogajanja o podrobnejših kriterijih za delovno uspešnost (DU) in preden je bila znana vsebina Aneksa h KPVIZ, zato da bi določila vsaj začasno veljavne postopke za izplačilo DU za januar. Predlog Navodil tako še ni mogel upoštevati metodologije in določb o načinu objave sklepa o izplačilu DU.

Sindikat se je na predlog odzval z naslednjimi stališči. Prvič, predlagali smo, naj UL sredstva za DU v čim večji meri izplačuje za nadomeščanje in za dodatno delo zaradi nezasedenih delovnih mest. In drugič, predlagali smo naj bo samonadomeščanje priznano kot del nadomeščanja, ki se ga plača v obliki DU, tudi pri pedagogih. Poleg tega smo svetovali vodstvu univerze, naj o zakonski dopustnosti izplačevanja DU v dveh periodah (mesečno za nadomeščanje in na tri mesece po ostalih petih kriterijih) za mnenje vpraša MJU. Izrazili smo tudi nasprotovanje temu, da bi bil zakonsko maksimalen obseg izplačila DU za nadomeščanje rezerviran samo za dela na najzahtevnejših področjih.

Zaradi številnih odprtih vprašanj je vodstvo UL umaknilo predlog Navodil s seje UO UL 29. 1. 2026. Izplačila DU za januar 2026 so se zamaknila do uskladitve Navodil in nadgradnje informacijskega sistema.

UL nam je 19. 3. 2026 poslala v mnenje nov predlog akta o DU, tokrat imenovan Pravilnik. Nanj smo podali več pripomb.

Akt (nazadnje preimenovan nazaj v Navodila), ki ga je 26. 3. 2026 sprejel UO UL, upošteva več naših pripomb:

- Opozorili smo, da akt UL ne sme določiti posebnih podrobnejših kriterijev za izplačilo DU, saj te določa že Aneks h KPVIZ. Akt UL lahko ureja le tiste zadeve, ki niso določene v kolektivni pogodbi in je predvsem izvedben, zato se ne sme imenovati »Pravilnik«, temveč »Navodila«.

- Opozorili smo na nejasne določbe, zlasti, kjer gre za mesečno izplačevanje DU za nadomeščanje in za poračun na več mesecev.

- Predlagali smo, naj Navodila zaradi boljše preglednosti za uporabnike iz zakona prepišejo zaporedje, po katerem se najprej določi del plače za DU tistim zaposlenim, ki so upravičeni do njega po kriteriju nadomeščanja, iz razlike sredstev pa nato še tistim, ki dosegajo nadpovprečne rezultate.

- Predlagali smo, naj bo opravljanje dodatnega dela zaradi nadomeščanja stvar dogovora med predstojnikom in delavcem in ne predstojnikove odredbe.

- Nasprotovali smo temu, da bi bila maksimalna višina DU za nadomeščanje rezervirana samo za delavce, ki opravljajo najzahtevnejša dela, saj je to ovrednoteno že z njihovim stopnjevanim delovnim mestom. Sprejeta določba v 11. členu Navodil je zmehčana v primerjavi s predhodnimi predlogi.

Dveh predlogov sindikata pa vodstvo UL ni upoštevalo:

- Sprejeta Navodila pomenijo zamujeno priložnost za ureditev samonadomeščanja pedagoških in ostalih delavcev po krajših odsotnostih, kadar jih delo počaka. Izplačilo prihranka, ki ga je imel delodajalec, v obliki DU za nadomeščanje samega sebe za nazaj, bi bilo elegantna možnost. Te teme ne ureja noben nacionalni ali univerzitetni akt, po članicah pa je praksa različna in tako bo žal tudi ostalo.

- V 13. členu ostaja določba, naj dekan pri določitvi deleža (med 50 in 100 %) prihrankov od odsotnosti in nezasedenih delovnih mest, namenjenega financiranju DU, upošteva finančno stanje članice. Zaradi tega bodo zaposleni na članicah s primanjkljajem na študijski dejavnosti kaznovani pri obsegu plačevanja DU za nadomeščanje.

Dokumenti so dostopni tule.

Kriteriji za delovno uspešnost v KPVIZ

 

Novi plačni zakon ZSTSPJS je združil prej ločena instituta DUPOD in RDU. Prvo so plačevali mesečno, drugo pa na pol leta. V novem sistemu gre za en institut s skupno »vrečo« denarja za izplačila na podlagi obeh namenov. »Vrečo« se polni s prihranki pri plačah zaradi odsotnosti (npr. najpogostejša situacija je krajša bolniška, kjer delodajalec plačuje delavcu 80% nadomestilo, 20 % njegove plače pa prihrani) in iz dveh oz. od leta 2028 treh % mase plač. Iz te skupne »vreče« se najprej izplača DU za nadomeščanje in zaradi nezasedenih delovnih mest, nato pa iz preostanka denarja še DU po petih kriterijih. Te določa 30. člen ZSTSPJS. Podrobnejše kriterije smo določili v aneksu h KPVIZ, sklenjenem konec januarja 2026.

Na stebrnih pogajanjih smo se dogovorili za naslednje rešitve v KPVIZ. Metodologija, kako se upošteva podrobnejše kriterije, je v 5. členu Aneksa h KPVIZ taka, da za izplačilo DU zadošča že izpolnjevanje enega podrobnejšega kriterija pri kateremkoli od petih kriterijev. Podrobnejši kriteriji so napisani tako, da pokrijejo različne poklicne profile. Rezultat bi lahko bila precej široka in enakomerna razdelitev denarja, ki ostane po razdelitvi sredstev za nadomeščanje. Dejstvo pa je, da je določanje DU v osnovi orodje v rokah delodajalca in na koncu bo še vedno predstojnik tisti, ki bo ocenil svoje podrejene. Določena varovalka je transparenten način objave prejemnikov in zneskov, kar ureja 6. člen Aneksa.

Poleg podrobnejših kriterijev in metodologije je VSS skušal izpogajati rešitve za pomanjkljivosti ureditve instituta DU v ZSTSPJS. Masa prihrankov zaradi odsotnosti je vredna manj od vsega dela, ki ga je treba opraviti v okviru nadomeščanja. Poleg tega zakon določa, da gre v »vrečo« za DU vsaj 50 % prihrankov in ne nujno vsi. Še več, nikjer v zakonu ne piše, da je treba polnovredno plačati celotno nadomeščanje. Posameznikova DU je omejena na 30 % osnovne plače. Izplačilo DU za nadomeščanje je tako lahko precej manjše od količine dodatno opravljenega dela, lahko pa je zaradi skupne »vreče« tudi večje in tako ostane manj denarja za DU po ostalih petih kriterijih. Predlagali smo različne varovalke, ki bi zaščitila delavce, ki nadomeščajo odsotne kolege, ali se samonadomeščajo in opravljajo dvojno količino dela po krajši bolniški odsotnosti, ali opravljajo povečan obseg dela zaradi nezasedenih delovnih mest. Skupaj z drugimi sindikati v »stebru« smo predlagali tudi definicijo nezasedenih delovnih mest, kar je še en raztegljiv pojem iz ZSTSPJS. Vladna stran je vse predloge zavrnila.

Odprto je ostalo tudi vprašanje, kako točno se izračuna prihranke pri plačah in kaj se všteva in kaj odšteva od teh prihrankov. Dogovor z vlado o tem na krovni ravni žal ni bil mogoč. Za povrh je MJU objavilo aplikacijo, ki naj bi bila v pomoč delodajalcem pri razrezu DU, čeprav smo ga sindikati opozorili, da je v dveh listih nezakonita. Sindikati smo o tem obvestili delodajalce in javnost.

Določitev naštetih definicij in količin je ob koncu stebrnih pogajanj ostala prepuščena resorjem in/ali delodajalcem. Temeljno stališče VSS je, da je treba DU nameniti predvsem tistim, ki so dodatno obremenjeni z nadomeščanji.

V Aneks h KPVIZ, ki določa podrobnejše kriterije za DU, je VSS uspel vključiti še več drugih dopolnitev KPVIZ, ki so bile del naših stavkovnih zahtev in niso bile realizirane s plačno reformo, ali ki izhajajo iz novega ZViS-1, ali pa gre za odpravo napake v Aneksu h KPVIZ iz novembra 2024. V sami končnici smo uspeli doseči naslednje.

- Aneks v 10. členu določa pogoje in postopke za odrejanje pripravljenosti na domu. Od afere "dodatki za stalno pripravljenost" UL ni uporabljala tega instituta, čeprav ima na določenih deloviščih potrebo po njem.

- Črta se drugi odstavek 17. člena Aneksa h KPVIZ iz novembra 2024, ki je določal nezdružljivost izplačila pedagoške nadobveze in pedagoške razbremenitve. To je doslej pomenilo, da lahko delodajalec nekomu naloži izvajanje nadobveze, ne sme pa je plačati.

- Izboljšane so pravice in pogoji za delovanje sindikatov.

- Delovni mesti Strokovni sodelavec pri pedagoškem procesu VII/1 in VII/2 se prenese v plačno podskupino D1. V KPVIZ se zavaruje njun pedagoški normativ. S tem so strokovni sodelavci pri pedagoškem procesu dokončno priznani kot visokošolski pedagoški delavci.

- Dvema bibliotekarskima delovnima mestoma v podskupini D5 in Samostojnemu strokovnemu sodelavcu IX se popravi velikost odprave fiktivnih nesorazmerij. Prvima dvema žal samo za naprej, kar ne bo imelo realnega učinka, tretjemu pa tudi za nazaj. Vse do zadnjega trenutka smo se borili za popravo napake v Aneksu h KPVIZ iz novembra 2024, s katero je bilo oškodovanih sedem novih delovnih mest v podskupini D5. Ker jim je bila pripisana prevelika odprava fiktivnih nesorazmerij, so s prvo tranšo dobili manj kot zakonsko določenih 100 EUR povišice.

Od stavkovnih zahtev VSS marca 2022 po štirih letih ostajata neuresničeni še dve: določitev nadomestila za uporabo lastnih sredstev ob delu na domu v KPVIZ ter dodatni dnevi dopusta za delo z nevarnimi snovmi, kužnimi materiali ali viri sevanja. Za oboje se je vlada postavila na stališče, da ju je treba urediti enotno za ves javni sektor.

Dokumenti so objavljeni tule.

Poziv k umiku nezakonitih delov aplikacije za izračun delovne uspešnosti

 

POGAJALSKA SKUPINA REPREZENTATIVNIH SINDIKATOV JAVNEGA SEKTORJA

POGAJALSKA SKUPINA KONFEDERACIJE SINDIKATOV JAVNEGA SEKTORJA

 

IZJAVA ZA JAVNOST

22.1.2026

 

POZIV K UMIKU IN NEUPORABI NEZAKONITIH ELEMENTOV PRIPOMOČKA ZA IZRAČUN DELOVNE USPEŠNOSTI V JAVNEM SEKTORJU OD 1.1.2026 DALJE

Ministrstvo za javno upravo je na svojih spletnih straneh objavilo pripomoček za izračun delovne uspešnosti od 1.1.2026 dalje, ko se je z zamikom začela uporabljati nova ureditev delovne uspešnosti in se bo pri delodajalcih, ki bodo delovno uspešnost izplačevali mesečno, prvič obračunala po novem februarja s plačo za mesec januar.

V obeh sindikalnih pogajalskih skupinah opozarjamo, da nekateri načini razdelitve sredstev, ki jih pripomoček omogoča, niso skladni z Zakonom o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, na kar smo vladno stran v pogajanjih in usklajevanjih tudi večkrat opozarjali. Pripomoček, ki na več delovnih listih omogoča različne načine upoštevanja kriterijev za delitev sredstev iz naslova delovne uspešnosti, namreč pri dveh od teh načinov (»korekcija na vse kriterije« in »selektivna korekcija vsi kriteriji«) ne upošteva zahteve iz drugega odstavka 32. člena Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju. Slednji povsem nedvoumno določa, da se del plače za delovno uspešnost na podlagi kriterijev in meril določi tako, da se najprej določi del plače za delovno uspešnost tistim javnim uslužbencem, ki opravljajo dodatno delo ali večji obseg dela zaradi odsotnih javnih uslužbencev ali nezasedenih delovnih mest, iz razlike sredstev pa tistim javnim uslužbencem, ki dosegajo nadpovprečne rezultate v posameznem obdobju.

Izpostavljena načina izračuna delovne uspešnosti sta v nasprotju z omenjeno določbo, saj pripomoček naknadno, po določitvi delovne uspešnosti tistim, ki bi jim delovna uspešnost morala pripadati po prednostnem kriteriju opravljanja dodatnega dela ali večjega obsega dela zaradi odsotnih javnih uslužbencev ali nezasedenih delovnih mest, v nekaterih primerih (če so presežena skupna sredstva, ki so na razpolago za delovno uspešnost) avtomatično poseže v del plače, ki je bil javnim uslužbencem določen iz tega naslova.

Pripravo pripomočka sicer pozdravljamo in ocenjujemo, da je v osnovi pripravljen kakovostno, uporabniku prijazno in kljub temu, da njegova uporaba ni obvezna, utegne močno olajšati delo predstojnikom in vodjem v javnem sektorju, ki so zadolženi za delitev sredstev za delovno uspešnost. Prav zato obžalujemo, da se ministrstvo kljub opozorilom odločilo, da objavi pripomoček z elementi, ki so v nasprotju z zakonom.

Glede na navedeno Ministrstvo za javno upravo s to skupno javno izjavo tokrat javno pozivamo, da iz pripomočka umakne sporne elemente, vse delodajalce v javnem sektorju pa pozivamo, da spornih načinov izračunavanja delovne uspešnosti/delovnih listov iz pripomočka ne uporabljajo. Opozarjamo, da z uporabo spornih načinov izračuna delovne uspešnosti delodajalci tvegajo številne sodne spore in se izpostavljajo odgovornosti za nezakonito izvajanje določb Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju.

 

Jakob Počivavšek

Vodja Pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja

l.r.

 

 

Branimir Štrukelj

Vodja Pogajalske skupine Konfederacije sindikatov javnega sektorja

l.r.