7. 10. 2026
Mediji so 2. 10.
2026 poročali, da vladni predlog proračunov predpisuje znižanje števila javnih uslužbencev za 20 % v letih 2027 in 2028. Naslednji dan je informacijo potrdil vladni Urad za
komuniciranje. 4. 10. 2026 pa je po seji Vlade, na kateri je ta sprejela
predlog proračunov, premier izjavil, da teh kadrovskih rezov v dokumentih ni več, da pa bo vlada vseeno
pripravila premestitve javnih uslužbencev iz institucij, ki naj bi bile
prevelike, tja, kjer manjka kadra, in tudi v gospodarstvo. Podrobnega načrta,
kje je koliko uslužbencev preveč in kako bi se morali prekvalificirati, ni
predstavil, saj ga nima, novinarjem pa je svetoval, naj vprašajo umetno inteligenco.
Proračun za leto 2027 določa znižanje skupne mase izdatkov za plače, čeprav bi se ta morala povečati, saj smo sindikati in vlada
dogovorjeni za še tri tranše odprave plačnih nesorazmerij. Vlada torej vendarle
načrtuje bodisi odpuščanje v javnem sektorju, bodisi njihovo
"premeščanje" v zasebni sektor prek privatizacije dela javnih služb,
bodisi posege v plače. Premier je ob predstavitvi predloga proračunov v DZ 6.
10. 2026 pojasnil, da ga je treba brati skupaj z »interventnim« zakonom. S tem
je sporočil, da namerava proračunsko luknjo, ki bi jo povzročil »interventni« zakon in jo Fiskalni svet ocenjuje na 1,2 milijarde evrov letno, sanirati na račun naših plač.
Premier je 4. 10. 2026 napovedal
tudi posvetovalni referendum o birokraciji, s katerim namerava vlada ščuvati
proti javnemu sektorju. Pričakujemo lahko ohlapno in sugestivno
referendumsko vprašanje, katerega operativni učinki ne bodo predstavljeni
vnaprej, vlada pa bo lahko pozitivni referendumski rezultat interpretirala,
kakor bo hotela in ga izkoristila za kakršnekoli posege v javni sektor. Izvedba
referenduma je že napovedana
sočasno s sindikalnim referendumom o »interventnem« zakonu. Spet za
preusmerjanje pozornosti od referenduma, na katerem bomo odločali o
prihodnosti socialne države.
Vlada je zavrnila tudi sindikalni
predlog za dvig davčnih olajšav in višine davčnih razredov, s katerimi
bi se vsem dvignile neto plače. Vztraja pa pri socialni kapici v
»interventnem« zakonu, s katero bi se neto plače dvignile samo direktorjem
in nekaj funkcionarjem in zdravnikom. Proračunski strošek socialne kapice za
direktorje naj bi plačali vsi ostali, predvsem pa javni uslužbenci.
Kakšne posege v plače
vlada pripravlja v visokem šolstvu? 1. 10. 2026 je sprejela
predloga novel visokošolskega
in raziskovalnega
zakona, s katerima bi v letih 2027 in 2028 zmanjšala zakonsko predpisano
rast proračunskega financiranja za eno tretjino. 6. 10. 2026 je
predloga obravnavala Komisija Državnega sveta za izobraževanje. Tam je državni
sekretar povedal, da bo vlada predloga jutri umaknila, ker mora pripraviti
širšo novelo ZViS-1, s katero bo univerzam omogočila tudi prihranke na
odhodkovni strani.
V Visokošolskem sindikatu smo izvedeli, da
ministrstvo pripravlja spremembo 108. člena ZViS-1, ki bi močno
zmanjšala vrednotenje pedagoške nadobveze. Ta ne bi bila več ovrednotena
enako kot neposredne pedagoške ure v okviru osnovne delovne obveznosti, temveč po
tarifi za avtorske in podjemne pogodbe za pedagoško delo. Obenem bi v 108.
členu odpravili omejitev obsega pedagoškega dela po avtorskih in podjemnih
pogodbah. Višine avtorskih in podjemnih pogodb niso regulirane z javnim plačnim
sistemom, temveč jih določa vsaka članica sama in so odvisne od njenih
finančnih zmožnosti. Izvzem pomembnega deleža našega dela iz javnega
plačnega sistema bi imel močno divergentne učinke po članicah. Na
revnih bi pedagogom močno znižali plače za enako količino pedagoškega dela. Na
bogatih članicah pa bi se prerivali za čim več pedagoških ur, saj bi te
lahko bile plačane celo bolje od rednega dela. Poseg v 108. člen ZViS-1, ki ga
pripravlja ministrstvo, je morda kratkoročno všečen za dekane tako revnih, kot
tudi bogatih članic. Vendar v Visokošolskem sindikatu Slovenije pozivamo
rektorje, naj ga ustavijo, saj vodi v razpad univerz.
Izvedeli smo tudi, da ministrstvo
pripravlja novo Uredbo o financiranju visokošolskih zavodov. V tej bi
črtalo določbe, da univerzam poleg sredstev temeljnega in razvojnega stebra
financiranja (TSF + RSF) pripadajo še dodatna sredstva za stroške plačne
reforme (UL je lani in letos za to dobila po 24 milijonov evrov), dodatni
denar za povečan vpis na več študijskih programov, kot so medicina,
psihologija, informatika in elektrotehnika (2,6 milijonov evrov letno za UL) in
3 milijoni evrov za delovanje lektoratov slovenščine na tujih univerzah.
UL bi bila tako neposredno oškodovana za skoraj 30 milijonov evrov, s
predvidenim omejenim dvigom sredstev TSF + RSF pa bi pridobila samo 18,5
milijona evrov povišice. Verjetno pa še manj, saj predlog uredbe določa kompetitivne
parametre tako, da so bolj ugodni za najmanjši javni univerzi, s katerih
prihajata minister in državni sekretar.
Ceno za to znižanje prihodkov naj bi
plačali z drastičnim znižanjem vrednosti pedagoške nadobveze, kar bi zagotovil
po hitrem postopku spremenjen 108. člen ZViS-1. To bi pomenilo tudi znižanje
osnove za bolniška nadomestila in pokojnine. Povsem jasno je, da morajo
rektorji in zlasti rektor UL zavrniti ta paket.