Akt UL o sistemizaciji

 

Upravni odbor UL je 19. 12. 2024 sprejel novi akt UL o sistemizaciji. Z njim bomo skoraj vsi zaposleni prešli na nova, višje vrednotena visokošolska delovna mesta (DM). Akt poleg pedagogov, raziskovalcev, pomočnikov pri vajah, bibliotekarjev, informatikov in veterinarjev zajema tudi administrativna in tehnična DM od V. do VII/2. tarifnega razreda (TR). Na usklajevanjih z UL smo se dogovorili, da bodo vsi zaposleni na delovnih mestih, ki jih našteva 22. člen aneksa h KPVIZ, prešli na nova visokošolska DM v podskupini D5 po ugodnem ključu. Pridobili bodo štiri ali več PR. Večinoma pet PR, poleg tega pa še učinek prehoda na novo plačno lestvico. To pravilo velja tudi za DM v V. in VI. TR, čeprav ga 22. člena aneksa določa samo za DM v TR VII/1 in VII/2. Če upoštevamo tudi to, da je aneks določil polno plačilo pedagoške nadobveze, se bo plača večine zaposlenih na univerzah dvignila za četrtino ali več. To je znatno več kot v drugih dejavnostih. Še posebej to velja za delavce dosedanje skupine J, ki drugod praviloma pridobijo le po 3 PR, če so na DM v VI., VII/1. ali VII/2. TR, in po 2 PR, če so v IV. ali V. TR.

Dvig bo postopen, 101. člen novega plačnega zakona ZSTSPJS ga razporeja na šest tranš od 1. 1. 2025 do 1. 1. 2028. Največji dvig se bo zgodil s prvo tranšo, saj bodo tisti, ki bodo premeščeni na povsem nova DM nekaj PR pridobili takoj, pa tudi polno vrednotenje pedagoške nadobveze nastopi s 1. 1. 2025. Nove pogodbe o zaposlitvi ali anekse k njim pa bomo podpisovali šele po novem letu. Veljale bodo za nazaj, od 1. 1. 2025, po potrebi bomo prejeli tudi poračun. MJU zamuja s pripravo aplikacije za prevedbo, ki je obvezna za vse delodajalce v javnem sektorju. Zaposleni v kadrovskih službah pa imajo tudi pravico do dela prostih dni.

Plačna reforma v visokem šolstvu bo posebej kompleksna, saj se skoraj vsa sedanja strokovna DM nadomesti z novimi, pedagoška pa se prestrukturira. Zato potrebujemo natančna pravila, na katero DM bo kdo prestavljen. Priloga 5 Akta UL o sistemizaciji tako kot aneks h KPVIZ razdeljuje DM med več sklopov oz. zavihkov v datoteki. Izhodišče za razdelitev posameznikov s sedanjih DM v različna nova DM je vrsta dela. Zatem sledijo še podrobnejši pogoji za zasedbo posameznega DM.

Pedagoška DM ne bodo več razčlenjena v nazive, temveč samostojna, s čimer pridobijo 10 možnih napredovanj. Novost v plačnem sistemu je pravilo, da posamezniku pripada premestitev na drugo DM, kadar doktorira ali pridobi drug naziv. To določa 14. člen aneksa.

Kdor opravlja neposredno pedagoško delo pomočnikov pri laboratorijskih idr. vajah, gre na podlagi 30. člena aneksa s 1. 1. 2025 na novo DM Strokovni sodelavec pri pedagoškem procesu na univerzi VII/1 ali VII/2. Normativ je 600 ur NPO letno za polno zaposlitev. Če nekdo skozi dlje časa opravlja manj ur NPO, bo dobil deljeno pogodbo o zaposlitvi: v ustreznem deležu za DM Strokovni sodelavec pri pedagoškem procesu, v preostalem pa za splošno DM D5. Za tiste z nižjimi stopnjami izobrazbe se uveljavi spregled izobrazbe po 10. členu ZSTSPJS. Novi Zakon o visokem šolstvu (ZViS), ki je še v medresorskem usklajevanju, bo tema dvema DM podelil pedagoški status in zaposlenim podelil možnosti pedagoške nadobveze in pedagoške razbremenitve, če obsežneje delajo na projektih.

Kdor opravlja bibliotekarsko delo, se ga na podlagi 30. člena aneksa s 1. 1. 2025 premesti na eno od bibliotekarskih DM. Pravila, na katero, določa 7. člen aneksa. Pri bibliotekarskih DM smo evidentirali več težav. Ena je ta, da sta DM v VI. in VII/1. TR uvrščeni nižje od primerljivih splošnih DM v podskupini D5. Vodstvu UL smo predlagali, da se za te delavce uporabi 22. člen aneksa, vendar nismo bili uspešni. Tiste, ki imajo predbolonjski magisterij ali doktorat, pa bi morali po aneksu prestaviti na bibliotekarsko DM v VIII. oz. IX. TR, s čimer bi lahko izgubili napredovanja. UL še čaka na stališče vlade, ali se zanje lahko uporabi izjemo, ki jo določa 6. odstavek 17. člena ZSTSPJS. Ker to vprašanje še ni razrešeno, smo se dogovorili, da je Priloga 5 pripravljena tako, da bi te bibliotekarje zaenkrat prestavili na DM v VII/2. TR, vsak pa lahko na podlagi 7. člena aneksa sam zahteva premestitev na višje DM, če izračuna, da se mu to izplača glede na število napredovanj. Vodstvu UL smo predlagali tudi opcijsko ponudbo zaposlitve na bibliotekarskem DM v podskupini D1 tistim s habilitacijo, a je to vsaj v tej fazi zavrnilo.

Večino informatikov se s sedanjih DM prestavi na nova. Razporeditev na DM informatikov v tej fazi še ne sledi delitvi dela, kar smo predlagali. O tem se bomo pogovarjali v naslednjih mesecih.

Veterinarska DM se prenaša v podskupino D5. Vzpostavljeni sta dve novi DM, kamor je treba premestiti vse, ki izpolnjujejo pogoj iz 7. člena aneksa.

Vse ostale strokovne delavce v TR od V do VII/2 se na podlagi 22. člena aneksa s 1. 1. 2025 prestavi na nova DM v podskupini D5 tako, da pridobijo vsaj 4 PR. Tisti, ki so na vodstvenih DM, gredo na nova vodstvena DM. Izjema so tisti, ki ne vodijo in niso nadrejeni nikomur; ti bodo premeščeni na splošna DM D5. Na nova splošna DM D5, poimenovana Strokovni delavec v visokošolski dejavnosti, po ključu »4 PR ali več«, gredo tudi nevodstveni delavci v različnih strokovnih službah.

UO UL je včeraj s sklepom premestil vse, ki so bili na DM Vodja FRS, na DM Predstojnik organizacijske enote. Sedanji plačni razred je isti, »prevedba« Predstojnika OE s 1. 1. 2025 pa bo ugodnejša.

Prva faza implementacije plačne reforme na UL je dogovorjena tako, da je to kar najbolj ugodno za vse skupine zaposlenih. S premestitvami na nova, precej bolje vrednotena DM, UL sporoča vsem svojim zaposlenim, da vas ceni.

Pred nami pa je še druga faza. Ta bo priložnost za izenačitev vrednotenja primerljivih vrst strokovnega dela po članicah. Podfinancirane članice so namreč doslej uporabljale v povprečju cenejša DM kot bogatejše. To jim je omogočala precejšnja avtonomija pri politiki sistemizacije. VSS – Sindikat UL je v pogovorih z vodstvom UL zavzel stališče, da je treba stvari poenotiti, kjer je to vsebinsko mogoče, pri tem pa ne zniževati plač strokovnih delavcev na finančno bolje stoječih članicah. Tokrat sprejeti akt UL o sistemizaciji je bil pripravljen v časovni naglici in še izhaja iz koncepta decentralizacije. Vodstvu UL smo izrazili pričakovanje, da bo v drugi fazi pripravilo nov, bolj centraliziran koncept, s katerim bi poenotili vrednotenje dela. Vodstvo UL se s tem strinja.

Pot tja vodi prek vsebinsko zahtevnih pogajanj o finem kalibriranju kriterijev za končno zasedbo splošnih in vodstvenih DM iz 7. člena aneksa. V naslednjih mesecih se bomo usklajevali tudi o natančnejših opisih del in nalog in o novih normativih za strokovna dela. Hvala vsem, ki ste se že javili za sodelovanje v delovnih skupinah. Tokrat jih še ni bilo treba sklicati, v drugi fazi pa bo vaše poznavanje različnih področij strokovnega dela zelo dragoceno.

*

Ko je UL konec decembra 2024 pripravila novi akt o sistemizaciji, namenjen premestitvi zaposlenih na nova DM, ki jih je prinesla plačna reforma, je VSS SUL opozoril na temeljni problem decentralizacije. Že dotlej je vsaka članica po svoje in brez jasnih centralnih navodil sistemizirala strokovna delovna mesta. Posledica je bila ta, da so revnejše članice za iste vrste del uporabljale cenejša DM kot bogatejše. Te razlike so se z decembra sprejetim aktom UL o sistemizaciji prenesle v novi plačni sistem. Zato smo se zavzeli za to, da naj dopolnjeni akt (ki ga je bilo treba sprejeti v pol leta po uveljavitvi Aneksa h KPVIZ in v njem določiti kriterije za zasedbo strokovnih in vodstvenih DM) članicam predpiše natančnejše usmeritve in spodbudi poenotenje, kolikor je možno.

Ta naloga je bila težka, saj je zahtevala ovrednotenje različnih vrst strokovnega dela. To pomeni, da je moral nekdo določiti, katera dela so bolj in katera manj zahtevna. Takšno početje sploh ni udobno, saj trči ob visoka pričakovanja sodelavcev. Poleg tega so strokovne službe na 26 članicah UL organizirane zelo različno in veliko je lokalnih posebnosti. Toda brez takega centralnega ovrednotenja v aktu UL bi delovna mesta ovrednotila vodstva članic. Pri tem bi se dosedanje razlike med članicami še povečale, saj so razponi med uvrstitvami novih DM D5 večji, kot so bili med Samostojnimi strokovnimi delavci. Nehvaležne naloge ovrednotenja dela se je lotila delovna skupina UL, v katero je glavna tajnica povabila tudi predsednika VSS SUL. Usklajevanja so potekala tri mesece in pol, vse do zadnjega trenutka pred včerajšnjo sejo UO UL. V veliko pomoč so mu bili dve delavnici in številna dopisovanja in pogovori s članicami in člani.

Ključne dopolnitve akta UL o sistemizaciji, sprejete 17. 4. 2025, so naslednje.

Novi 10. člen vsebuje kriterije za DM vodij strokovnih služb. Delovna skupina UL je izhajala iz dveh kriterijev, ki ju 7. člen Aneksa h KPVIZ opredeljuje zelo ohlapno, in ju razčlenila tako, da bi čim bolj objektivno izrazili razlike v zahtevnosti različnih področij dela in v velikosti strokovnih služb. Toda zaradi velike raznolikosti UL in številnih lokalnih specifik vsega ni bilo mogoče določiti centralno in točke za zahtevnost posameznih področij dela na članici bo še vedno moral nekdo določiti – to bosta tajnik in dekan. Do zadnjega je kazalo, da bosta pragova seštevkov točk za Vodji enote v visokošolski dejavnosti I in II postavljena precej visoko, tako da bi bolj malo vodij služb prišlo na najvišje DM Vodja I (31. izhodiščni PR), ki je le 1 PR pod Tajnikom članice. Dolgo smo v dialogu z MVZI iskali način, kako bi tajnike uvrstili višje. Na koncu je ministrstvo prižgalo zeleno luč za njihovo uvrstitev na delovno mesto v podskupini H2 (35). Tako smo se lahko v zadnjem trenutku dogovorili za precejšnje znižanje točkovnih pragov za Vodji I (31) in II (28), tako da bo Vodij I precej več, Vodij III (26) pa malo.

Člen 10.a: delovni mesti Samostojni strokovni svetovalec področja I in II se bo deloma uporabljalo za strokovnjake, ki so neposredno podrejeni tajniku, deloma pa za DM v strokovnih službah z vodjo.

Na začetku člena 10.b o kriterijih za strokovne delavce je orientacijska tabela, na katero stopnjo zahtevnosti spadajo posamezna področja dela. Sledijo vsebinski opisi stopenj zahtevnosti in priporočena DM. Zaradi preglednosti bom tule navedel tista v tarifnem razredu VII/2. Vsa DM za posamezne stopnje zahtevnosti so našteta v Prilogi 3. Za prvo (visoko) stopnjo zahtevnosti je priporočena uvrstitev na delovna mesta v 26. izhodiščnem PR. Za določena najzahtevnejša dela se uporabi DM Samostojni strokovni svetovalec področja I (28). Za bolj rutinska dela v visoko zahtevnih službah se uporabi DM pod 26. PR. Za drugo (srednjo) stopnjo zahtevnosti je priporočena uvrstitev na delovni mesti Strokovni delavec v visokošolski dejavnosti I (kamor so bili s 1. 1. premeščeni nekdanji Samostojni strokovni delavci I) in Samostojni strokovni svetovalec področja II v 23. in 24. izhodiščnem PR. Za tretjo stopnjo zahtevnosti, kjer dela manjši del strokovnih delavcev, je priporočena uvrstitev na DM Strokovni delavec v visokošolski dejavnosti II (kamor so bili s 1. 1. premeščeni nekdanji Samostojni strokovni delavci II in III) v 21. PR. Bibliotekarjev to ne zadeva, ker imajo že v Aneksu h KPVIZ definirana svoja končna DM. Za najosnovnejša dela se uporabi DM Strokovni delavec v visokošolski dejavnosti III (bivši Samostojni strokovni delavci brez rimske številke) v 19. PR, kjer pa je danes le nekaj deset posameznikov na celotni UL. Delovnega mesta Strokovni delavec v visokošolski dejavnosti IV se ne sistemizira, ker je uvrščeno prenizko. Če primerjate ta orientacijska DM s svojimi sedanjimi, lahko vidite, da bo mogoče številne strokovne delavce premestiti višje, še zlasti na članicah, ki so doslej uporabljale predvsem cenejša stopnjevana DM.

V 11. členu je tudi varovalka, da se zaradi teh kriterijev nikomur ne sme znižati uvrstitve, če izvaja enako zahtevno delo kot pred njihovo uveljavitvijo.

Dopolnjeni Akt določa drugačen postopek sistemizacije kot doslej. Začne ga dekan(ja) članice. Odstopanja od orientacijsko določenih stopenj zahtevnosti so možna in jih mora predlagatelj utemeljiti. Okrepi se vlogo Kadrovske komisije UO UL, kjer bo imel vpliv tudi sindikat. Ta komisija bo tudi na dve leti evalvirala kriterije in sistemizacijo po članicah s ciljem večje sinhronizacije.

Kaj ti kriteriji pomenijo v praksi? Zaradi številnih lokalnih specifik dopolnjeni akt UL ne more natančno določiti za vsakega strokovnega delavca, na katero DM sodi. Zato določa smernice in dopušča odstopanja, ki pa jih bo treba utemeljiti s samimi kriteriji. Članice morajo v naslednjih mesecih pripraviti nove sistemizacije, sprejete morajo biti do 30. 6. 2025, pa tudi podrobnejše opise vsakega delovišča v opisnih listih. S sprejemom dopolnitev Akta se je začela še zadnja faza za pravično določitev strokovnih DM. V njej se bodo člani(ce) prek lokalnih sindikalnih celic angažirale za korektno ovrednotenje zahtevnost posameznega DM na posamezni članici. Za razliko od dosedanjega stanja imamo na voljo centralni dokument s kriteriji in smernicami, na katerega se bo mogoče sklicevati v teh prizadevanjih.

Vsi dokumenti o usklajevanjih akta UL o sistemizaciji so objavljeni tule.