Vladajoča koalicija je 11. 5. 2026 sprejela t. i. "interventni zakon", ki je povzročil milijardno luknjo v javnih financah, destabiliziral pokojninski sistem, dal zalet nadaljevanju divje privaizacije zdravstva in oddajanju stanovanj v kratkoročni najem ter s t. i. "socialno kapico" porušil načelo progresivnih davkov. Vladajoča koalicija je poteptala socialni dialog in prepovedala sindikatom predstaviti svoja stališča. Zato smo združeni sindikati začeli 12. 5. 2026 zbirati podpise za naknadni zakonodajni referendum in jih v nekaj dneh zbrali kar 47.223 namesto 2.500 zahtevanih.
VSS je organiziral zbiranje podpisov na univerzah. V to je posegel rektor UL in je z neustrezno raztegnjeno interpretacijo Statuta UL in Etičnega kodeksa UL prepovedal zbiranje podpisov v prostorih UL, pa tudi omejil delovanje sindikatov na elektronsko komunikacijo in kabinete. Po prvem kratkem odgovoru 13. 5. in pismu predsednikov treh največjih sindikalnih konfederacij 14. 5. 2026 mu je VSS SUL 20. 5. 2026 poslal tale odgovor.
Odziv na omejitev
sindikalnega delovanja na UL ob referendumski pobudi
Spoštovani,
13.
5. 2026 zvečer ste članicam UL in Visokošolskemu sindikatu na UL poslali dopis,
s katerim ste prepovedali sindikalno aktivnost zbiranja podpisov v prostorih UL
za naknadni zakonodajni referendum o »interventnem zakonu«. Zakon posega v
pravice zaposlenih in destabilizira javne finance, s tem pa tudi ogroža že
doslej prenizko proračunsko financiranje visokega šolstva in znanosti, zato je
legitimna tarča sindikalnih aktivnosti. Svojo prepoved ste utemeljili s 7.
členom Statuta UL, ki pa prepoveduje le delovanje političnih strank na UL. 7.
člen ste interpretirali tako, da naj bi prepovedoval tudi organizirano
politično nagovarjanje k referendumskim pobudam. S tem ste v imenu prepovedi
delovanja političnih strank na UL prepovedali določeno vrsto sindikalnega
delovanja v prostorih UL.
V
dopisu 13. 5. 2026 pozno zvečer smo vam pojasnili, da v 7. členu Statuta UL ni podlage
za takšno prepoved, da politične stranke ne sodelujejo pri sindikalnem zbiranju
podpisov za referendum v prostorih UL in da imamo na podlagi pogodbe o
zagotavljanju pogojev za sindikalno delo na UL pravico do izvajanja svojih
sindikalnih aktivnosti v prostorih univerze in članic, uporabe prostorov in
opreme delodajalca za te aktivnosti (v dogovoru z odgovorno osebo delodajalca)
in obveščanja vseh zaposlenih o svojih aktivnostih in stališčih.
Nato
so vam 14. 5. 2026 pisali predsedniki treh največjih sindikalnih konfederacij.
Protestirali so proti vaši razširitvi pomena 7. člena Statuta UL in vas
opozorili na pravne podlage, ki zagotavljajo svobodo sindikalnega delovanja, od
Ustave RS prek Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v RS do stališč
komiteja Mednarodne organizacije dela.
V
svojem odzivu 14. 5. 2026 ste odredili drugačno, v resnici pa dodatno prepoved
sindikalnega delovanja. Medtem ko je bila v dopisu 13. 5. 2026 vaša omejitev
sindikalnega delovanja na UL vsebinska, je bila tokrat prostorska. Sindikati
naj bi smeli znotraj UL izvajati svoje sindikalne aktivnosti samo v posebnih
prostorih, namenjenih sindikalnemu delovanju (takih prostorov ni, saj jih UL ni
zagotovila), ali v kabinetih sindikalnih zaupnikov (kamor po vašem mnenju smejo
v zvezi s sindikalnimi aktivnostmi povabiti samo člane sindikata), ali po
elektronskih komunikacijskih kanalih, nikakor pa ne v skupnih fizičnih
prostorih, kjer bi lahko bil obstoj sindikata viden oz. opazen (plakati,
stojnice, javne razprave). Glede na vašo opredelitev je nezaželeno celo
oglašanje sindikalnih zaupnikov na sejah organov, saj te potekajo v sejnih
sobah, ki jih ni na vašem seznamu dovoljenih prostorov, pa tudi opazno je lahko.
To potiskanje sindikatov v geto nevidnosti ste tokrat utemeljili z Etičnim
kodeksom UL.
Drugi
odstavek 18. člena Etičnega kodeksa res prepoveduje »politično oz. drugo
agitiranje v prostorih ali na območju univerze«, vendar ga je treba razumeti v
kontekstu tega, kar ureja prvi odstavek 18. člena in kar izraža temeljno
intenco tega člena: tu gre za prepoved, da bi funkcionarji političnih strank
zasedli funkcije na univerzi ali v njenih ožjih organizacijskih enotah.
Razumevanje prepovedi političnega agitiranja, ki je širše od prepovedi
agitiranja za politične stranke in njihove kampanje, je v protislovju z
nekaterimi drugimi določbami istega Etičnega kodeksa UL. Ta v 2. členu med
temeljnimi vrednotami opredeljuje tudi socialno pravičnost. Po 6. členu je eden
od temeljnih ciljev pri delu učiteljev in raziskovalcev »kritičen odnos do
pojavov v socialnem okolju«. 17. člen pa določa, da zaposleni »udejanjajo
vrednote univerze in etična pravila ravnanja, ki so zapisana v tem kodeksu,
tudi pri svojem nastopanju in ravnanju zunaj univerze in v javnosti. Kot
zasebniki se lahko svobodno vključujejo v dejavnosti (…) civilne družbe ter v
lastnem imenu javno izražajo svoja mnenja. (…) Učitelji, raziskovalci in
sodelavci, ki kot strokovnjaki in v skladu z akademskimi standardi analizirajo
politično dogajanje v družbi, lahko svoja dognanja predstavljajo javno in v
okviru pedagoškega procesa.« Ti členi dajejo jasne usmeritve za razmejitev med
agitiranjem za politične stranke in njihove kampanje, ki je znotraj UL omejeno,
kar podpira tudi sindikat, in med angažiranjem v okviru civilne družbe za
vrednote, skladne z Etičnim kodeksom UL, ki je celo zaželeno.
Že v
dopisu 13. 5. 2026 smo spomnili, da se je v času pred referendumom o noveli
Zakona o vodah ena od članic UL, na katere strokovno področje spada ta
materija, javno opredelila do novele. Naj vas spomnimo, da ste tudi vi kot
raziskovalec pred leti agitirali za Shod za znanost, ki je bil v bistvu zakonodajna
pobuda akademske skupnosti in akademskih institucij, na podlagi katere je bil
sprejet ZZrID. Če bi takratni rektor uveljavil vaše sedanje široko razumevanje
prepovedi političnega agitiranja, bi vam prepovedal promoviranje udeležbe na
shodih za znanost med zaposlenimi. To se ni na srečo zgodilo.
Visokošolski
sindikat in tri sindikalne konfederacije smo vam prejšnja dopisa poslali na
nejaven način, zato da bi univerzi prihranili negativno publiciteto in
politizacijo v razgretem ozračju zbiranja podpisov za referendum in javnih
pritiskov nekaterih političnih strank. A ste nato 14. in 18. 5. 2026 kar sami
na spletnih straneh UL objavili dve stališči, ki pomenita omejevanje
sindikalnega delovanja. S tem ste sami izpostavili univerzo medijski
pozornosti. Novica je zakrožila po socialnih omrežjih, kmalu je o vaši prepovedi
poročalo več medijev. Zanjo so izvedeli številni zaposleni. Sindikati smo
prejeli vrsto odzivov članov in nečlanov. Vsi so ogorčeni nad vašimi stališči
in potezami. Menijo, da ste se uklonili oblasti in da se na ta način ne brani
avtonomije univerze.
Visokošolski
sindikat zavrača vašo odreditev vsebinskih in prostorskih omejitev sindikalnega
delovanja v prostorih UL, saj so pravne podlage na naši strani in imamo prav
tudi v smislu legitimnosti. Na to kaže množičen odziv akademske skupnosti pri
zbiranju podpisov za referendum o »interventnem zakonu«. Avtonomija univerze je
ustavno načelo, ki ga je mogoče konkretno interpretirati na različne načine.
Tudi vsakokratna oblast si jo lahko razlaga po svoje. To pomeni, da jo je treba
včasih aktivno braniti pred oblastnimi posegi. Tudi na načine, ki ste jih
tokrat opredelili kot nedovoljeno in neetično politično agitacijo. Sindikat bo
kljub vaši prepovedi branil avtonomijo in finančne interese univerze, če bo
oblast posegala vanje, z vsemi sredstvi sindikalnega delovanja, tudi v
prostorih UL. Računamo, da bomo v tem na isti strani.
Lep
pozdrav,
Gorazd
Kovačič,
predsednik VSS – Visokošolskega sindikata Slovenije
Vsa korespondenca je objavljena tule.