Pravilnik UL o delovni in pedagoški obveznosti 2026

 

Senat in UO UL sta konec maja 2026 potrdila nov Pravilnik o delovni in pedagoški obveznosti in Merila za zmanjšanje neposredne pedagoške obveznosti (NPO). Rektorjeva delovna skupina je začela pripravljati novi pravilnik že pred sprejemom novega Zakona o visokem šolstvu. Julija 2025 sprejeti ZViS-1 je nato postavil nov zakonski okvir, v katerega je bilo treba umestiti rešitve. VSS je od zunaj skrbno spremljal nastajanje delovnih verzij, v katerih se je vedno znova pojavljala faktorizacija, ki bi umetno in nezakonito zvišala normative NPO. Na različnih sestankih smo opozarjali vodstvo UL, da morajo biti rešitve zakonite. 44.e člen KPVIZ, ki ga je VSS z velikimi napori dosegel v okviru stavkovnih pogajanj, onemogoča faktorizacijo. Vodstvo UL je konec februarja 2026 poslalo sindikatom uradni predlog Pravilnika v mnenje. V njem je bila predvidena faktorizacija vrednotenja izvedbe predmetov z manj kot 10 vpisanimi študenti s faktorji, ki bi lahko segli vse do 0,1, kar bi pomenilo, da bi UL za individualni pouk glasbenih inštrumentov uvedla kar 60-urni delovnik, in to samo za NPO. Napisali smo kritičen odziv in predlagali usklajevanja. Trajala so do sredine maja. Bila so zahtevna, saj smo bili z vodstvom UL narazen v več ključnih točkah, ki imajo tudi pomembne finančne učinke. Poleg tega smo poskušali v dialogu izboljšati nekatere določbe. Glavni vsebinski problemi v pogajalskem procesu so bili naslednji:

- Vodstvo UL je ves čas hotelo uveljaviti faktorizacijo za izvajanje predmetov z majhnim številom študentov na razne načine. Čisto na koncu je predlagalo, naj Pravilnik UL za take predmete določi izvajanje konzultacij v majhnem obsegu namesto predavanj.

- Vodstvo UL je predlagalo tudi faktor 0,5 za vrednotenje pedagoškega dela v okviru dopolnilnih pogodb.

- Vodstvo UL je hotelo vzpostaviti podlago za beleženje vsega dela v okviru vseh štirih vrst dela v LODN-u.

- Mi smo hoteli, da se mentorstva zaključnih del opredeli in ovrednoti kot obliko NPO in da se v vseh študijskih programih določi ure NPO v učnih načrtih zaključnih del, tudi tam, kjer tega še ni.

- Vztrajali smo, da je treba ljudi, ki opravljajo pedagoško delo, zaposliti na ustreznih pedagoških delovnih mestih.

- Poleg tega smo se na pogajanjih ukvarjali s tem, kako regulirati dodeljevanje dodatne tedenske pedagoške obveznosti (DTPO). Šesti odstavek 108. člena ZViS-1 jo omejuje na dve leti in MVZI vztraja pri implementaciji tega, da se sistemizira dodatna delovna mesta in dobijo priložnost mlajši. V Pravilniku smo iskali način, kako to implementirati na življenjski način.

- Ukvarjali smo se s tem, v koliko podrobnosti iti pri opredeljevanju glavnih oblik NPO.

- Narazen smo si bili tudi pri vprašanju, katere vsebine naj urejajo pravilniki članic.

Končni rezultat pogajanj je naslednji:

- Pravilnik za razliko od doslej veljavnega ne določa niti faktorizacije, niti konzultacij v omejenem obsegu namesto predavanj pri predmetih z majhnim številom študentov.

- Pravilnik določa, da je mentorstvo zaključnih del oblika NPO in določa maksimume pavšalnega vrednotenja. Tega doslej ni bilo, praksa po članicah pa je močno različna. Članice ga bodo morale določiti v vseh učnih načrtih zaključnih del do 30. 9. 2027. Maksimalni priznani seštevek mentorstev obsega 15 % NPO+DTPO = 36 ur NPO letno za visokošolskega učitelja.

- Pravilnik določa jasno razmejitev med učiteljskimi in asistentskimi glavnimi oblikami NPO, čemur morajo slediti ustrezne zaposlitve (npr. če asistent z učiteljskim nazivom oddela nekaj mentorstev, se ga v ustreznem deležu zaposli na učiteljskem delovno mesto). Med učiteljske oblike smo vključili tudi mentorstvo nezaključnih del, saj so takšne oblike dela zelo pomembne tam, kjer jih izvajajo učitelji z umetniško habilitacijo, pravilnik pa odpira možnost za ovrednotenje teh oblik s številom ur na študenta. Med asistentske oblike NPO pa smo dodali delo s študenti pri izvajanju empiričnega dela raziskave za zaključno delo, kar so asistenti in raziskovalci doslej marsikje izvajali brezplačno.

- Pri regulaciji dodeljevanja DTPO smo se dogovorili za razumno omejitev na primere, ko so razlogi za nastanek posameznikove DTPO dolgotrajni.

- Pravilnik uvaja priznavanje in regulacijo e-učenja.

- V LODN bo treba vnašati vse vrste dela. Sankcija za nedoseganje zahtevanega obsega vseh štirih vrst dela je ta, da v tem primeru ni možno skleniti dopolnilne pogodbe.

- Pravilnik določa tudi delovne obveznosti strokovnih sodelavcev pri pedagoškem procesu.

- Pravilnik se začne uporabljati najkasneje 1. 10. 2027. Najkasneje v 6 mesecih od sprejema Pravilnika UL morajo članice sprejeti svoje pravilnike, ki bodo prav tako začeli veljati 1. 10. 2027. Pravilniki članic bodo določili specifične oblike NPO, vrednotenje mentorstev zaključnih del in morebitnega asistentskega dela pri tem, maksimalno število študentov v skupinah, pravila vrednotenja e-učenja, način preverjanja in vrednotenja osnovnega raziskovalnega ali umetniškega in strokovnega dela (RUS), vezan na habilitacijska merila, ter način preverjanja in vrednotenja oblik sodelovanja pri upravljanju (SU). Pravilnik UL za vse to daje le okvir, konkretizacija vas čaka po članicah. Pred akademskimi skupnostmi, organi in sindikati na članicah je tako v naslednjega pol leta zahtevno in zelo pomembno delo. Vključite se vanj!

- Pri Merilih za zmanjšanje NPO smo dosegli vključitev možnosti zmanjšanja NPO strokovnih sodelavcev pri pedagoškem procesu zaradi dela na raziskovalnem projektu.

Dokumenti so dostopni tule.

Rektorjeva omejitev sindikalnega delovanja ob referendumu

Vladajoča koalicija je 11. 5. 2026 sprejela t. i. "interventni zakon", ki je povzročil milijardno luknjo v javnih financah, destabiliziral pokojninski sistem, dal zalet nadaljevanju divje privaizacije zdravstva in oddajanju stanovanj v kratkoročni najem ter s t. i. "socialno kapico" porušil načelo progresivnih davkov. Vladajoča koalicija je poteptala socialni dialog in prepovedala sindikatom predstaviti svoja stališča. Zato smo združeni sindikati začeli 12. 5. 2026 zbirati podpise za naknadni zakonodajni referendum in jih v nekaj dneh zbrali kar 47.223 namesto 2.500 zahtevanih.

VSS je organiziral zbiranje podpisov na univerzah. V to je posegel rektor UL in je z neustrezno raztegnjeno interpretacijo Statuta UL in Etičnega kodeksa UL prepovedal zbiranje podpisov v prostorih UL, pa tudi omejil delovanje sindikatov na elektronsko komunikacijo in kabinete. Po prvem kratkem odgovoru 13. 5. in pismu predsednikov treh največjih sindikalnih konfederacij 14. 5. 2026 mu je VSS SUL 20. 5. 2026 poslal tale odgovor.

Odziv na omejitev sindikalnega delovanja na UL ob referendumski pobudi

Spoštovani,

13. 5. 2026 zvečer ste članicam UL in Visokošolskemu sindikatu na UL poslali dopis, s katerim ste prepovedali sindikalno aktivnost zbiranja podpisov v prostorih UL za naknadni zakonodajni referendum o »interventnem zakonu«. Zakon posega v pravice zaposlenih in destabilizira javne finance, s tem pa tudi ogroža že doslej prenizko proračunsko financiranje visokega šolstva in znanosti, zato je legitimna tarča sindikalnih aktivnosti. Svojo prepoved ste utemeljili s 7. členom Statuta UL, ki pa prepoveduje le delovanje političnih strank na UL. 7. člen ste interpretirali tako, da naj bi prepovedoval tudi organizirano politično nagovarjanje k referendumskim pobudam. S tem ste v imenu prepovedi delovanja političnih strank na UL prepovedali določeno vrsto sindikalnega delovanja v prostorih UL.

V dopisu 13. 5. 2026 pozno zvečer smo vam pojasnili, da v 7. členu Statuta UL ni podlage za takšno prepoved, da politične stranke ne sodelujejo pri sindikalnem zbiranju podpisov za referendum v prostorih UL in da imamo na podlagi pogodbe o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo na UL pravico do izvajanja svojih sindikalnih aktivnosti v prostorih univerze in članic, uporabe prostorov in opreme delodajalca za te aktivnosti (v dogovoru z odgovorno osebo delodajalca) in obveščanja vseh zaposlenih o svojih aktivnostih in stališčih.

Nato so vam 14. 5. 2026 pisali predsedniki treh največjih sindikalnih konfederacij. Protestirali so proti vaši razširitvi pomena 7. člena Statuta UL in vas opozorili na pravne podlage, ki zagotavljajo svobodo sindikalnega delovanja, od Ustave RS prek Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v RS do stališč komiteja Mednarodne organizacije dela.

V svojem odzivu 14. 5. 2026 ste odredili drugačno, v resnici pa dodatno prepoved sindikalnega delovanja. Medtem ko je bila v dopisu 13. 5. 2026 vaša omejitev sindikalnega delovanja na UL vsebinska, je bila tokrat prostorska. Sindikati naj bi smeli znotraj UL izvajati svoje sindikalne aktivnosti samo v posebnih prostorih, namenjenih sindikalnemu delovanju (takih prostorov ni, saj jih UL ni zagotovila), ali v kabinetih sindikalnih zaupnikov (kamor po vašem mnenju smejo v zvezi s sindikalnimi aktivnostmi povabiti samo člane sindikata), ali po elektronskih komunikacijskih kanalih, nikakor pa ne v skupnih fizičnih prostorih, kjer bi lahko bil obstoj sindikata viden oz. opazen (plakati, stojnice, javne razprave). Glede na vašo opredelitev je nezaželeno celo oglašanje sindikalnih zaupnikov na sejah organov, saj te potekajo v sejnih sobah, ki jih ni na vašem seznamu dovoljenih prostorov, pa tudi opazno je lahko. To potiskanje sindikatov v geto nevidnosti ste tokrat utemeljili z Etičnim kodeksom UL.

Drugi odstavek 18. člena Etičnega kodeksa res prepoveduje »politično oz. drugo agitiranje v prostorih ali na območju univerze«, vendar ga je treba razumeti v kontekstu tega, kar ureja prvi odstavek 18. člena in kar izraža temeljno intenco tega člena: tu gre za prepoved, da bi funkcionarji političnih strank zasedli funkcije na univerzi ali v njenih ožjih organizacijskih enotah. Razumevanje prepovedi političnega agitiranja, ki je širše od prepovedi agitiranja za politične stranke in njihove kampanje, je v protislovju z nekaterimi drugimi določbami istega Etičnega kodeksa UL. Ta v 2. členu med temeljnimi vrednotami opredeljuje tudi socialno pravičnost. Po 6. členu je eden od temeljnih ciljev pri delu učiteljev in raziskovalcev »kritičen odnos do pojavov v socialnem okolju«. 17. člen pa določa, da zaposleni »udejanjajo vrednote univerze in etična pravila ravnanja, ki so zapisana v tem kodeksu, tudi pri svojem nastopanju in ravnanju zunaj univerze in v javnosti. Kot zasebniki se lahko svobodno vključujejo v dejavnosti (…) civilne družbe ter v lastnem imenu javno izražajo svoja mnenja. (…) Učitelji, raziskovalci in sodelavci, ki kot strokovnjaki in v skladu z akademskimi standardi analizirajo politično dogajanje v družbi, lahko svoja dognanja predstavljajo javno in v okviru pedagoškega procesa.« Ti členi dajejo jasne usmeritve za razmejitev med agitiranjem za politične stranke in njihove kampanje, ki je znotraj UL omejeno, kar podpira tudi sindikat, in med angažiranjem v okviru civilne družbe za vrednote, skladne z Etičnim kodeksom UL, ki je celo zaželeno.

Že v dopisu 13. 5. 2026 smo spomnili, da se je v času pred referendumom o noveli Zakona o vodah ena od članic UL, na katere strokovno področje spada ta materija, javno opredelila do novele. Naj vas spomnimo, da ste tudi vi kot raziskovalec pred leti agitirali za Shod za znanost, ki je bil v bistvu zakonodajna pobuda akademske skupnosti in akademskih institucij, na podlagi katere je bil sprejet ZZrID. Če bi takratni rektor uveljavil vaše sedanje široko razumevanje prepovedi političnega agitiranja, bi vam prepovedal promoviranje udeležbe na shodih za znanost med zaposlenimi. To se ni na srečo zgodilo.

Visokošolski sindikat in tri sindikalne konfederacije smo vam prejšnja dopisa poslali na nejaven način, zato da bi univerzi prihranili negativno publiciteto in politizacijo v razgretem ozračju zbiranja podpisov za referendum in javnih pritiskov nekaterih političnih strank. A ste nato 14. in 18. 5. 2026 kar sami na spletnih straneh UL objavili dve stališči, ki pomenita omejevanje sindikalnega delovanja. S tem ste sami izpostavili univerzo medijski pozornosti. Novica je zakrožila po socialnih omrežjih, kmalu je o vaši prepovedi poročalo več medijev. Zanjo so izvedeli številni zaposleni. Sindikati smo prejeli vrsto odzivov članov in nečlanov. Vsi so ogorčeni nad vašimi stališči in potezami. Menijo, da ste se uklonili oblasti in da se na ta način ne brani avtonomije univerze.

Visokošolski sindikat zavrača vašo odreditev vsebinskih in prostorskih omejitev sindikalnega delovanja v prostorih UL, saj so pravne podlage na naši strani in imamo prav tudi v smislu legitimnosti. Na to kaže množičen odziv akademske skupnosti pri zbiranju podpisov za referendum o »interventnem zakonu«. Avtonomija univerze je ustavno načelo, ki ga je mogoče konkretno interpretirati na različne načine. Tudi vsakokratna oblast si jo lahko razlaga po svoje. To pomeni, da jo je treba včasih aktivno braniti pred oblastnimi posegi. Tudi na načine, ki ste jih tokrat opredelili kot nedovoljeno in neetično politično agitacijo. Sindikat bo kljub vaši prepovedi branil avtonomijo in finančne interese univerze, če bo oblast posegala vanje, z vsemi sredstvi sindikalnega delovanja, tudi v prostorih UL. Računamo, da bomo v tem na isti strani.

Lep pozdrav,

Gorazd Kovačič,

predsednik VSS – Visokošolskega sindikata Slovenije

Vsa korespondenca je objavljena tule.