Članice UL so v začetku junija 2026 dobile v mnenje osnutek novega Statuta UL. Nekateri dekani in dekanje so besedilo preposlali svojim zaposlenim in odprli demokratično javno razpravo, nekateri pa žal ne. Zato je sindikat objavil besedilo in obrazložitve in pozval svoje člane, da se na članici sami priglasijo k besedi in sooblikujejo njeno uradno stališče. Nekatere določbe so namreč problematične in bodo lahko imele resne strukturne posledice za razmerja med organi, za avtonomijo univerze in za možnost kritične razprave.
Osnutek novega Statuta UL dopolnjuje že oktobra 2025 sprejeto opredelitev za polno pravno subjektiviteto članic UL, tudi pri izvajanju javne službe. Po 18. členu ZViS-1 bo UO UL tako kot doslej med članice razdeljeval pasovna sredstva za študijsko dejavnost in za stabilno financiranje raziskovalne dejavnosti, hkrati pa bo deloval kot finančni policaj in bo aktivno sprožal sanacijske postopke na članicah, na katerih bo sopovzročal primanjkljaj. Doslej ni mogel prisiliti podfinanciranih članic v sanacijo, saj so se njihovi primanjkljaji računovodsko porazgubili v splošnem presežku UL iz izvajanja javne službe. O teh določbah ZViS-1, ki so jih zlobirale bogate članice UL, in o njihovih posledicah v času sprejemanja zakona in sprememb Statuta UL žal ni bilo opazne javne razprave v akademski skupnosti. To, kar zdaj logično sledi, je statutarna obveznost članic, da prilagajajo obseg programov in kadrov odobrenim sredstvom ter izvajajo sanacijske ukrepe, ki jim jih naloži rektorat. (13., 34., 35. in 58. člen) UO UL bi torej pridobi večjo moč nad članicami, njihova avtonomija pa bi bila v primeru podfinanciranosti v tem, da bi bil dekan odgovoren za izvedbo sanacije.
Hkrati osnutek
novega Statuta UL predvideva povečanje
moči dekana v odnosu do organov članice. 66. člen fiksno določa sestavo UO
članic, doslej je bilo to v pristojnosti samih članic. Ponekod so bili člani UO
po funkciji predstojniki oddelkov, na katerih izvolitev dekan ni imel kaj dosti
vpliva. Maloštevilna sestava UO, ki bi jo predpisal novi Statut UL, daje več
možnosti dekanu, da vpliva na sestavo kandidatne liste. Enega od petih ali dva
od devetih članov UO članice bi imenoval UO UL. (53. člen) O razrešitvi dekana
pa ne bi več odločal senat članice, temveč Senat UL, katerega člani so večinoma
dekani. (60. člen)
Nenavadno je,
da osnutek Statuta UL ne določa več sestave
Senata UL (po načelu, da ima vsaka članica enega člana), temveč to delegira pravilniku, ki bi ga sprejel sam
Senat UL. (42.–44. člen) Ali pripravljajo drugačno sestavo Senata UL, kjer
ne bi več imela vsaka članica svojega senatorja?
Prav
neverjetna je določba 51. člena, ki delegira
določitev sestave UO UL Odloku o preoblikovanju UL, ki ga sprejema DZ. Doslej
sta sestavo UO UL določala Statut in Odlok, tako je tudi po 32. členu ZViS-1. To pomeni, da
sta se univerza in država morala uskladiti in država ni mogla univerzi vsiliti
takšne sestave UO UL, v kateri bi imela vlada večino članov. Novi Statut UL pa
bi vladi dal ravno to možnost. Ali si lahko vsaj teoretično zamislimo, da bi jo
neka vlada hotela izkoristiti in bi tako
prevzela nadzor nad poslovanjem univerze?
Glede na pristojnosti UO UL po 53. členu Statuta bi to lahko pomenilo nadzor
nad notranjim razporejanjem pasovnih sredstev med članice, odrejanje sanacij in
s tem poseganje v posamezne študijske programe, izsiljevanje članice pri
potrjevanju njihovih letnih programov dela in finančnih načrtov, poseganje v vsebino
raznih splošnih aktov UL in v imenovanje glavnega tajnika UL. Ali nekdo zapravlja avtonomijo Univerze v
Ljubljani?
Pika na i je statutarna prepoved agitiranja oz. uvedba cenzure v 4. členu. V
obrazložitvah je napačno navedeno, da gre za nespremenjen 7. člen sedanjega Statuta UL, ki
omejuje samo delovanje političnih strank na UL. Pojem agitiranja je nejasen,
ohlapen in ga je mogoče raztegniti na karkoli. Tudi na kakšno sindikalno
akcijo, ali na govorjenje o kakšnem genocidu, ali pa na to, da bi se
akademska skupnost s podpisovanjem protestne peticije uprla vladnemu prevzemu
UO UL prek Odloka o preoblikovanju UL. Vse to bi lahko sodilo pod kategorijo
agitacije in neetičnega delovanja, ki se ju lahko kaznuje z odvzemom naziva in izgubo
zaposlitve. (155. in 163. člen)