Podpišite državljansko pobudo za spremembo 85. člena ZDR-1

Visokošolski sindikat Slovenije se je skupaj s številnimi drugimi sindikati in našo sindikalno konfederacijo KSS Pergam pridružil pobudi Sindikata policistov Slovenije za spremembo 85. člena Zakona o delovnih razmerjih. 85. člen ZDR-1 omogoča delodajalcu, da zaposlenemu izreče opozorilo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, delavec pa se pri tem nima možnosti braniti, predstaviti svojega videnja, ugovarjati verodostojnosti delodajalčevih trditev in dokazov in tudi ne izpodbijati tega ukrepa pred delovnim sodiščem. Številni delodajalci zato zlorabljajo te zakonske pomanjkljivosti instituta opozorila pred odpovedjo in delavcem dajejo neupravičena opozorila, ki so neutemeljena ali temeljijo na absurdnih obtožbah. S tem ustrahujejo zlasti tiste delavce, ki imajo kritično mnenje o delovnih pogojih ali celo o širših razmerah v družbi, z opozorili pritiskajo tudi na sindikalne zaupnike, ali pa izbirajo naključne žrtve, da s tem ustrahujejo celotni kolektiv. Take primere srečujemo vsepovsod, tudi na univerzah. Prejeto opozorilo tudi po izteku njegove veljavnosti ostane stigma, ki otežuje možnosti pri iskanju nove zaposlitve. Ta zakonski institut, ki daje močnejši strani v delovnem razmerju proste roke, šibkejši strani pa odreka možnost obrambe, je potrebno reformirati. Zato vas pozivamo, da se pridružite sindikalni akciji "Za delavske pravice" in prispevate svoj overjeni podpis pod pobudo volivk in volivcev za spremembo 85. člena ZDR-1. Do 11. 12. 2021 moramo zbrati vsaj 5.000 overjenih podpisov državljank in državljanov. Prepričani smo, da jih lahko še bistveno več, kajti problem delodajalskih zlorab opozorila je vse bolj pereč, krivični ukrep lahko zadene kogarkoli od nas, pobudi Sindikata policistov pa so se pridružili številni drugi sindikati v javnem in zasebnem sektorju. Z velikim številom podpisov bomo dali pobudi še večjo politično težo v DZ.

Svoj overjen podpis lahko oddate na dva načina:

1. Osebno na upravni enoti: na obrazcu, ki je dostopen na spletni strani https://www.sindikat-policistov.si/novice/articleid/1570/cbmoduleid/452 in na vsaki upravni enoti, najprej izpolnite zahtevane podatke (vse mora biti izpolnjeno z velikimi tiskanimi črkami). Podpisati ga morate V PRISOTNOSTI uradne osebe na eni izmed upravnih enot v času poslovnega časa (ne le v času uradnih ur). Podpisani obrazec, prosimo, pošljite na naslov: SINDIKAT POLICISTOV SLOVENIJE, Opekarniška cesta 15 c, 3000 Celje, p. p. 416. Podpisa ni možno oddati preko pooblastila druge osebe. Podatki morajo biti enaki kot na osebnem dokumentu. PCT pogoji v skladu z navodili MJU niso zahtevani za overitev podpisa podpore na UE.

2. Z elektronskim podpisom: vsak z digitalnim certifikatom ali SMS pass lahko svoj podpis odda tudi prek spletnega portala e-uprave. Podrobna navodila in direktna spletna povezava so dostopni na spletni strani: https://e-uprava.gov.si/podrocja/vloge/vloga.html?id=5345 . Takšen način oddaje podpisa bo sindikatu olajšal urejanje zbranih podpisov.

Vabimo vas, da poziv k oddaji podpisa posredujete tudi prijateljem, sorodnikom in znancem. Nepravični 85. člen ZDR-1 zadeva vse zaposlene.

Poziv Rektorski konferenci in MIZŠ: javno objavljanje rezultatov študentskih anket

Spoštovani,

v kontekstu javne obravnave in sprejemanja Nacionalnega programa visokega šolstva 2021–2030 se obračamo na Rektorsko konferenco in na MIZŠ kot redaktorja NPVŠ 2021–2030 z dvema vprašanjema:

1. Ali je predvideni ukrep v NPVŠ glede javnega objavljanja (rangiranih?) rezultatov študentskih anket usklajen v Rektorski konferenci?

2. Kakšni so argumenti za stališče, da naj bi bilo javno objavljanje (ne ocenjevanje samo!) in rangiranje pedagoških delavcev prispevek h kakovosti?

V sindikatu uvodoma poudarjamo, da se s strokovnega vidika zavedamo pomena povratne informacije študentov za izboljšanje študija in da podpiramo evalvacije pedagoškega dela, hkrati pa opozarjamo, da lahko rezultati anket odražajo tudi kaj drugega kot kakovost pedagoškega dela, npr. pričakovanje permisivnosti pedagogov, in da obdelovanje (v obliki primerjanj, statističnih obdelav idr.) ter javni rangirani seznami pedagoških delavcev s kakovostjo nimajo nič skupnega. Nasprotno, kot se je izkazalo v praksi, lahko manipulativno prikazovanje statistike predstavlja sredstvo za obračunavanje z zaposlenimi v habilitacijskih postopkih in v osebnih diskreditacijah posameznikov.

Visokošolski sindikat Slovenije si preko svojega sindikata na Univerzi v Mariboru, ki tovrstno prakso javnih seznamov edina prakticira že vrsto let, zaradi številnih opozoril članstva od nastanka sindikata naprej prizadeva, da bi tovrstno problematiko odprli in v internih aktih preprečili možnosti anomalij, a znotraj univerze ni posluha za to. Še več, v rektorjevi zavrniti našega zadnjega negativnega mnenja o Pravilniku o ocenjevanju pedagoškega dela (gradivo za senat UM, 28. 9. 2021) je kot »argument« za zavrnitev naših opozoril v zvezi s to temo navedeno, da takšno ureditev predvideva tudi bodoči NPVŠ. Da je takšen način »argumentacije« zoper vsebinska opozorila sploh možen na znanstveno-raziskovalni ustanovi, je svojevrsten problem. Zato sprašujemo preostala člana in članico Rektorske konference, ali ste med pripravo predloga NPVŠ 2021–2030 pristali na uvedbo prakse UM in, če ste, na podlagi katerih argumentov.

Ocenjujemo, da člani in članica rektorske konference ne poznate razsežnosti problematike in posledic, ki jih takšna praksa že prinaša zaposlenim, in smo zato neprijetno presenečeni, da se je ta ukrep z namenom uvedbe v celotnem visokošolskem prostoru znašel v NPVŠ 2021–2030 brez kakršne koli resne presoje. Ob tem je potrebno spomniti, da poskusi legitimiranja nekaterih spornih (v preteklosti celo sodno in inšpekcijsko dokazanih nezakonitih) ukrepov z razširjanjem z UM na druge univerze in v krovne akte za področje visokega šolstva, niso novost.

V okviru usklajevanj končnega predloga NPVŠ 2021–2030 zato v Visokošolskem sindikatu Slovenije predlagamo črtanje tega ukrepa. Da so rezultati anket o pedagoškem delu informacija javnega značaja, je sicer že razjasnjeno s stališči informacijske pooblaščenke, vendar je javnost in transparentnost ocen pedagoških delavcev mogoče zagotoviti tudi drugače kot s trajnim objavljanjem statistično obdelanih seznamov ocen pedagoških delavcev na spletnih straneh univerz, npr. z vpogledom na zahtevo zainteresiranega prosilca. Če bo rektorska konferenca sprejela »argumentacijo« rektorja Kačiča, da »njegova praksa« pomeni edino možno obliko transparentnosti, pa v Visokošolskem sindikatu Slovenije pozivamo k doslednosti in pričakujemo, da boste na spletnih straneh univerz objavljali tudi vse ostale informacije javnega značaja, vključno z vsemi izplačili zaposlenim, seveda prav tako na rangiranih seznamih. Te informacije bi bile še bolj zanimive za javnost.

Že vnaprej se vam zahvaljujemo za odgovor in vas pozdravljamo

dr. Gorazd Kovačič, predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije

dr. Aljaž Gaber, predsednik VSS, Sindikata Univerze v Ljubljani

dr. Marija Javornik Krečič, predsednica VSS, Sindikata Univerze v Mariboru

dr. Elizabeta Zirnstein, predsednica VSS, Sindikata Univerze na Primorskem

Ljubljana, Maribor in Koper, 8. 10. 2021

Odgovor Visokošolskega sindikata Slovenije organom ARRS

Organi ARRS so se izognili ugotavljanju odgovornosti za razpisni fiasko in ne implementirajo novih zakonskih zahtev po izogibanju nasprotju interesov

 

Podajamo repliko na odgovor organov ARRS na Poziv Visokošolskega sindikata Slovenije (Poziv VSS), naj se opredelijo do fiaska pri zadnjem projektnem razpisu. Poleg uradnega odgovora organov ARRS je na Poziv VSS ločeno odgovorila članica Upravnega odbora (UO), dr. Marta Klanjšek Gunde, ki je izpostavila širše razsežnosti problematike z informacijskim sistemom, druge problematične prakse agencije in tudi svojo nemoč pri nadzoru nad delovanjem agencije.

Organi agencije želijo prepričati akademsko in splošno javnost o (i) naključni »tehnični napaki« pri obdelavi prijav na projektni razpis, (ii) učinkovitem obvladovanju nasprotja interesov in (iii) dialoški naravnanosti do širše akademske skupnosti.

V nadaljevanju predstavljamo in se omejujemo na dejstva, povzeta iz zapisnikov sej organov ARRS (januar – maj 2021 in zapisnik 24. seje ZSA in UO, julij 2021, ki je edini tudi javno objavljen), ter na javno dostopne podatke.

 

Dejstva o poteku ocenjevanja projektnega razpisa pričajo, da vzrok za polom letošnjega projektnega razpisa ni »tehnična napaka«, temveč malomarno ravnanje direktorja ARRS, dr. Roberta Repnika:

1.) Direktor agencije je odredil eksperimentiranje s testno (!) platformo za informacijsko podporo razpisom v času, ko bi moral biti proces ocenjevanja projektov že v teku, pri čemer je preslišal opozorila Simona Oša, vodje sektorja za projekte na ARRS;

2.) Agencija ni zagotovila povezave nove testne platforme s starim sistemom, v katerega so prijavitelji vložili projektno dokumentacijo. Posledično sta bila v proces vključena še dva dodatna koraka, (i) izvoz projektnih vlog iz starega sistema in (ii) pošiljanje projektnih vlog ocenjevalcem po e-pošti. Torej, ocenjevalci do vlog niso dostopali preko e-portala kot na preteklih razpisih, temveč so projektne vloge prejeli po e-pošti.

3.) Med prenosom podatkov so bila gradiva v slovenščini za 68 projektnih prijav naložena na mesto, v katerem bi se morala nahajati gradiva v angleščini.

4.) Tuji ocenjevalci so med ocenjevanjem naslovili na ARRS več kot 70 (!) opozoril, da niso prejeli projektne vloge v angleščini. Nekdo v agenciji je takrat sprejel odločitev, da se ne preveri, ali je glede na tako množična opozorila prišlo do tehnične napake, temveč naj se sporoči ocenjevalcem, da so pač prejeli gradiva v slovenščini zato, ker so bili prijavitelji malomarni in so jih oddali le v slovenščini, in naj nadaljujejo z delom. Vse kaže, da njihova oddaja poročil, ne da bi razumeli jezik gradiva, ni bila posledica njihove karakterne hibe, temveč tega, da jih je ARRS zavedla.

5.) Agencija je odreagirala in odredila pregled dogajanja šele potem, ko je na socialnih omrežjih nekaj prijaviteljev izpostavilo, da so iz ocen razbrali, da so ocenjevalci prejeli le opis projekta v slovenščini in ko so o fiasku projektnega razpisa poročali mediji.

6.) ZSA in UO ARRS na skupni seji 28. 7. 2021, ki so jo sklicali potem, ko so o aferi začeli poročati oškodovanci na socialnih omrežjih in mediji, in katere zapisnik je edini objavljen, nista razčiščevala dogajanja v času, ko je direktor sprejel tvegano odločitev o prehodu na nov informacijski sistem, in v času, ko je bila po prejetih opozorilih ocenjevalcev sprejeta odločitev, da se ne preveri, kaj se je zgodilo. Organa sta opravila le resno debato, kaj storiti z razpisom v danem trenutku. Po nam znanih informacijah prav tako nista presojala odgovornosti direktorja za napake na kakšni drugi seji. Še več, sodeč po zapisniku je 28. 7. 2021 potekala seja ZSA kot strokovnega organa, člani UO pa so bili nanjo povabljeni. V resnici za razpravo o odgovornosti direktorja ni pristojen ZSA, pač pa UO, ki ga izbere in ki lahko vladi predlaga tudi njegovo razrešitev. Razprava o odgovornosti direktorja je bila nevtralizirana s tem, da je o dogajanju razpravljal strokovni organ, in ne organ ARRS, ki je pristojen za nadzor nad direktorjem. Krizna seja dne 28. 7. 2021 je bila torej sklicana na tak način, da v ospredje ne bi prišle pristojnosti UO do direktorja.

7.) Navkljub argumentiranim opozorilom javnosti in tudi člana ZSA, zakaj projektnih vlog ne bi smeli ponovno ocenjevati isti recenzenti, torej tisti, ki so projekt že »ocenili«, ne da bi ga razumeli, je ZSA na seji 28. 7. 2021 sprejel predlog pravnice, da se 68 vlog v angleščini posreduje istim recenzentom.

8.) Vodja pravne službe, Katarina Hren, meni, da je recenzentsko ocenjevanje le ena od faz postopka in da ocena recenzentov nima »učinka akta odločitve«.

 

Dokumenti nadalje pričajo, da organi ARRS ne upoštevajo in ne želijo implementirati zakonskih določil za obvladovanje nasprotja interesov zavezancev:

1.) Organi ARRS se sklicujejo na neobjavljeno pozitivno mnenje KPK z dne 10. 6. 2019, ki ga ni moč preveriti.

2.) Organi ARRS so bili v začetku leta 2021 seznanjeni z zakonskimi določili Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ter z Novelo zakona, ki je v veljavi od 17. 11. 2020. Novela širi seznam zakonskih zavezancev na člane strokovnih teles agencije, torej na člane UO in ZSA, člane znanstvenih svetov ved in člane drugih občasnih strokovnih teles agencije vključno z ocenjevalci. Člani ZSA in UO so bili seznanjeni, da se je iz razprave in glasovanja dolžna izločiti tudi oseba, ki je npr. zaposlena v organizaciji prijaviteljici ali pa raziskovalno sodeluje s prijaviteljem. ZSA ali UO bi sicer lahko odločil, da oseba zaradi »majhne intenzitete stikov« z delom v organu lahko nadaljuje v omejenem obsegu, a je organ zavezan svojo odločitev utemeljiti, agencija pa je dolžna s tem seznaniti KPK v petih dneh.

a.) Organi ARRS niso predlagali sprememb pravnih aktov agencije, ki bi upoštevale nova zakonska določila o omejevanju nasprotja interesov.

b.)  Organi agencije imajo v svojih zapisnikih zabeleženo, da člani strokovnih teles delujejo etično in jim je zato potrebno zaupati, tudi v primeru navzkrižja interesov. Iz zapisnikov sej pa ni razvidno, da agencija seznanja KPK, kadar člani ZSA ali UO navkljub (potencialnemu) navzkrižju interesov sodelujejo v razpravah na sejah organov.

3.) Agencija ne preverja nasprotja interesov oseb, ki sodelujejo v evalvacijskih postopkih ali so člani strokovnih teles, na način, kot to počnejo druge primerljive agencije v mednarodnem prostoru, npr. agencije Evropske komisije za razdeljevanje sredstev evropskih okvirnih programov (Obzorje 2020, Obzorje Evropa).

4.) Ne drži trditev organov ARRS v odgovoru sindikatu, da večina članov UO ne prejema sredstev ARRS. Podatki v bazi SICRIS (stanje 21. 9. 2021) potrjujejo, da so štirje od sedmih članov UO financirani tudi iz ARRS sredstev. Dr. Emilija Stojmenova Duh in dr. Marta Klanjšek Gunde sta članici programskih skupin, ki ju financira ARRS, dr. Egon Pelikan in dr. Janez Bonča pa sta vodji programskih skupin, ki na letni ravni za obdobje šestih let prejemata 317.149 € (4,65 FTE B) oziroma 424.911 € (6,23 FTE B) ARRS sredstev.

5.) Sprašujemo se tudi o zagotavljanju nepristranskosti in objektivnosti direktorja agencije pri podeljevanju sredstev za znanost. Direktor agencije je sočasno zaposlen na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru, še več, je celo njen prodekan. Upoštevajoč podatke v bazi SICRIS je delno financiran tudi iz sredstev ARRS kot član infrastrukturnega programa I0-0039 Gibanje znanost mladini (3,5 FTE/leto).

 

Menimo, da tako polom letošnjega projektnega razpisa, kot tudi ignoriranje zakonskih določil Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije v podzakonske akte agencije govorita v prid temu, da je treba  poklicati na odgovornost vodstvo agencije in da je treba temeljito reformirati agencijo. To je naloga med drugimi organov agencije, pa tudi Vlade, ki lahko v sedanji ureditvi ključno vpliva na sestavo organov. Če članice in člani organov ARRS niso pripravljeni preučiti odgovornosti direktorja za polom projektnega razpisa in ga sankcionirati, naj odstopijo in svoje položaje prepustijo bolj kredibilnim osebam.

 

V Ljubljani, Mariboru in Kopru, 26. 9. 2021,

predsedstvo Visokošolskega sindikata Slovenije

Mnenje VSS o NPVŠ 2021-2030

 

Mnenje Visokošolskega sindikata Slovenije o predlogu Nacionalnega programa visokega šolstva 2021–2030

 

Visokošolski sindikat Slovenije ocenjuje predlog Nacionalnega programa visokega šolstva 2021–2030 (NPVŠ) kot na videz idealističen razvojni načrt, poln všečnih fraz in idealnega opisa ciljnega stanja slovenskega visokega šolstva leta 2030, ki pa ima žal več resnih vsebinskih pomanjkljivosti. Je analitično šibak oz. sploh nima analize sedanjega stanja visokega šolstva v Sloveniji. Ima več problemskih slepih peg in spornih ciljev. Njegova frazeologija ponekod postane nerazumljiva in kontradiktorna. Predvsem pa je NPVŠ premalo oprijemljiv pri opredelitvi, kako doseči začrtane cilje. Zato sindikat predlaga umik dokumenta.

NPVŠ nedvomno vsebuje nekaj ukrepov, ki jih moramo kot sindikat pozdraviti, npr. financiranje sobotnega leta, brezplačen doktorski študij, kosovno financiranje temeljnega raziskovanja v visokem šolstvu in kosovno financiranje infrastrukturnih investicij. Vendar jih zaradi izvedbene nedoločnosti dokumenta žal ne moremo šteti kot zavezujočih.

Med problematičnimi cilji in ukrepi izpostavljamo samo nekatere.

Cilj 2.2. je mogoče razumeti tako, da se NPVŠ na nekaterih študijskih področjih zavzema za krčenje rednih vpisnih mest (brez šolnine) in preusmerjanje študentk in študentov na plačljiva vpisna mesta. Samoplačniki naj bi financirali obstoj študijskih programov, za katere bi nekdo odločil, da jim je treba skrčiti javno financiranje. Ta reforma pomeni razgradnjo javnega, vsem dostopnega visokošolskega izobraževanja in uvajanje šolnin. To bi bilo selektivno po neoliberalnih ideoloških kriterijih. Čeprav naj bi to počele univerze avtonomno, zaznavamo vsebinske vzporednice z težnjo vlade, da bi politično spreminjala vpisno politiko in krojila univerzitetni študij po načelih poklicnega izobraževanja. Te težnje ne ustrezajo dejanskemu stanju na trgu dela in čedalje bolj raznolikim oblikam zaposlitvenih karier. Poleg tega lahko pomenijo znanstveno manj ambiciozne univerze in prilagajanje slovenskega visokega šolstva periferni vlogi.

S temi težnjami je usklajen cilj 3.5., da naj prav vsi študijski programi in smeri spodbujajo podjetništvo.

Dokument ne predvideva finančne stabilizacije delovnih mest raziskovalcev na univerzah, čeprav je vsem akterjem dobro znano, da je to glavni problem te velike poklicne skupine in vodi v stalno negotovost raziskovalcev, v trošenje velikega dela delovnega časa za razpisni menedžment in v nezakonito veriženje pogodb o zaposlitvi za določen čas.

Nenavadno je tudi to, da se NPVŠ zavzema za ureditev financiranja raziskovalne dejavnosti na univerzah v ločenem zakonu, čeprav je trenutno v DZ vložen novi Zakon o znanstvenoraziskovalni, razvojni in inovacijski dejavnosti, ki je nastal po večletnih usklajevanjih in ima dobre možnosti za sprejem. O tako pomembnem vprašanju bi bila potrebna vnaprejšnja uskladitev deležnikov, pri tem pa ne zavračamo možnosti, da bi področje univerz urejal en zakon.

Nekateri ukrepi so videti napredni, vendar se pozablja na to, kako so se ponekod že izrodili v praksi. Takšen je ukrep 3.10., ki napoveduje objavljanje rezultatov študentskih anket. V sindikatu podpiramo študentsko evalviranje pedagoškega dela, ki pa naj temelji na vsebinskih analizah in naj s tem prispeva k izboljševanju kakovosti. Kvantifikacija ocenjevanja pedagoškega dela ni v jasni korelaciji z izboljševanjem kakovosti pedagoškega dela, skoznjo se večkrat izkažejo povsem druge stvari, kot sta nizka motivacija respondentov za ocenjevanje ali njihovo pričakovanje permisivnosti v pogojih množičnega študija, znani pa so tudi primeri vodstvenega usmerjanja pritiskov na določene pedagoge.

Dokument vsebuje nastavke za izvajanje študijskih programov v angleščini, kot kaže, brez vzporedne izvedbe v slovenščini (vodja pripravljavcev NPVŠ je na seji Sveta za visoko šolstvo 9. 4. 2021 pojasnil, da je cilj, da bi se tretjina do polovica študijskih programov v Sloveniji izvajala samo v angleščini), in sicer prek določbe o avtonomni jezikovni politiki visokošolskih zavodov, ki je trenutno omejena z zakoni in ustavo. Opozarjamo, da bi izključno angleška izvedba študijskih programov privabila številne ne nujno najodličnejše tuje študente, ki bi jih privlačil tudi primerjalno visok obseg socialnih pravic študentov v Sloveniji. Zasedanje vpisnih mest, ki jih financira proračun RS, in prehitevanje slovenskih kandidatov za vpis bi lahko vodilo v konflikte, tudi etnonacionalistične. V VSS sicer ocenjujemo, da bo ta določba NPVŠ obsežno spolitizirana in verjetno na koncu umaknjena, saj poslanske skupine ne bodo tvegale še enega referenduma.

V NPVŠ lahko najdemo tudi cilje, ki nimajo zveze z visokošolsko dejavnostjo in bi lahko pomenili nastavek za odvode finančnih sredstev, namenjenih za visoko šolstvo. Eden takšnih je cilj 5.4.: »Infrastruktura za širokopasovne internetne povezave bo zagotovljena po celi Sloveniji«.

Nekateri cilji in ukrepi pa so preprosto nerazumljivi, npr. ukrep 1.5., ki ureja prehajanje med srednješolskim in visokošolskim izobraževanjem: »Urejen bo sistem vertikalne prepustnosti srednješolskega in visokošolskega sistema izobraževanja s prilagoditvijo na neavtomatski vertikalni propustni sistem.«

Najpomembnejša pomanjkljivost dokumenta je ta, da njegovi pripravljavci v več kot letu dni, ko so napisali najprej predlog izhodišč in nato še NPVŠ, niso uspeli pripraviti tudi časovnice izvajanja ukrepov in opredelitve subjektov, odgovornih za njihovo izvedbo. Brez teh vsebin je NPVŠ neoprijemljiv in ne vsebuje zavez konkretnim institucijam k izvedbi in tudi ne bo mogoče evalvirati njegovega izvajanja. Upoštevati je treba, da je dosedanji desetletni NPVŠ 2011–2020 vseboval te konkretizacijske določbe ob ukrepih, pa jih je bila kljub temu na koncu realizirana le približno tretjina. Predlog novega NPVŠ delegira določitev časovnih rokov in odgovornosti podrednim akcijskim načrtom, ki naj jih vlada sprejme v pol leta. Nesprejemljivo je, da bi z ohlapno nacionalno strategijo, ki bi jo sprejel DZ, katerikoli vladi dali vladi proste roke pri oblikovanju akcijskega načrta in s tem pri določanju trenutno še neznane konkretne vsebine dokumenta.

Visokošolski sindikat Slovenije ima močne zadržke do tega, da bi bile odločitve o konkretnih vsebinskih vprašanjih prepuščene ministrstvu, ki znotraj vlade že doslej ni pokazalo posebne strokovne avtonomije. Vsi deležniki in poznavalci ugotavljajo, da je MIZŠ v aktualnem mandatu skorajda neoperativno in izjemno neodzivno (varuh človekovih pravic je pred kratkim javno opozoril na enoletni odzivni čas v neki zadevi). NPVŠ bo zato lahko mrtva črka na papirju še vsaj eno leto, do nastopa naslednje vlade, lahko pa bodo, nasprotno, akcijski načrti napisani kot rezultat tega, da bo vodstvo MIZŠ kot že večkrat v tem mandatu delovalo kot transmisija političnih odločitev, sprejetih zunaj in mimo (visoko)šolske stroke, ali lobističnih interesov na področju visokega šolstva.

Očitno je, da akcijski načrti za razliko od samega NPVŠ ne bodo dani v javno obravnavo, da ne bodo obravnavani na odprti seji matičnega delovnega telesa DZ in torej ne bodo deležni enake demokratične legitimitete kot sam NPVŠ. Predstavniki MIZŠ so sicer na sejah Sveta za visoko šolstvo, pristojne komisije Državnega sveta in v javni razpravi podali ohlapne ustne obljube, da se bo ministrstvo posvetovalo o vsebini akcijskih načrtov z izbranimi deležniki, vendar je treba upoštevati, da MIZŠ v aktualnem mandatu pogosto ignorira dialog z deležniki v širokem spektru zadev, od usklajevanj o protiepidemijskih ukrepih do izključitve Visokošolskega sindikata Slovenije iz delovnih skupin za pripravo izhodišč in predloga NPVŠ. Če s svojimi obljubami misli resno, je najmanj, kar bi pričakovali, da že sam NPVŠ jasno navede, da bo MIZŠ akcijske načrte pripravljal v sodelovanju z vsemi deležniki s področja visokega šolstva. Še bolj smiselno pa je, da se NPVŠ sprejme šele takrat, ko bo vključeval tudi usklajen akcijski načrt.

Naš zadržek do delegiranja priprave izvedbenega dela NPVŠ ministrstvu je povezan tudi s splošno politično kulturo trenutne vlade, ki sprejema odločitve brez posvetovanja s socialnimi partnerji, ki vlada z dekreti, ki si s protiepidemijskimi odloki pogosto prisvaja pristojnosti zakonodajne veje oblasti, ko posega v ustavne pravice brez zakonskih podlag, in ki ob tem ignorira razveljavitvene odločbe sodišč, tudi ustavnega.

Iz teh razlogov žal ni mogoče zaupati MIZŠ, da bo na vključujoč način pripravilo akcijske načrte, ki bodo šele dali pravo operativno vsebino Nacionalnemu programu visokega šolstva 2021–2030.

Ugotavljamo, da je predlog NPVŠ izvedbeno nedorečen dokument in bo zato lahko podlaga za zelo različne visokošolske politike ali celo za prav nobeno. Podrobno branje pa pokaže tudi to, da se za všečno frazeologijo skrivajo intelektualno plitve neoliberalne tendence po širjenju plačljivega študija in podjetništva ter morda celo nastavki za finančne odvode na škodo temeljne dejavnosti.

Zato Visokošolski sindikat Slovenije poziva MIZŠ, naj umakne Nacionalni program visokega šolstva 2021–2030. Če ga bo vložilo v parlamentarni postopek brez korenitih sprememb, pa bo sindikat predlagal Državnemu zboru RS, da predlog v tej obliki zavrne.

V Ljubljani, Mariboru in Kopru, 20. 9. 2021

Za Visokošolski sindikat Slovenije,

dr. Gorazd Kovačič, predsednik

Navodila UL za uveljavljanje pogojev PCT

Ko je vlada v začetku septembra 2021 sprejela odlok, ki je predpisal pogoje PCT (preboleli, cepljeni ali redno testirani s HATG) za zaposlene in uporabnike (študente, obiskovalce) izobraževalnih ustanov in zatem vseh delovnih organizacij, je UL pripravila navodila, po katerih se bo na članicah uveljavilo te pogoje in se nadzorovalo njihovo spoštovanje. Predlog navodil je 10. 9. poslala v mnenje sindikatom. VSS SUL je 14. 9. odgovoril z nekaj pripombami, zlasti da naj bodo ta navodila omejena le na ukrepe za preprečevanje širjenja okužb s SARS-CoV-2. Predlog navodil je bil namreč na eni strani napisan tako na splošno, da bi zajemal tudi skrb za zdrave delovne pogoje med delom na domu, na drugi strani pa je imel določbo, da se v primeru dvoma s tem, ali je delavec izkazal izpolnjevanje varnostnih zahtev, šteje, da jih ne, poleg tega navodila omenjajo tudi možnost delovnopravnih sankcij. UL je upoštevala večino pripomb in predlogov sindikata.

Pomembna določba navodil je tudi ta, da neizpolnjevanje pogojev PCT ni razlog za odobritev dela od doma, kar je sicer skladno z navodili, ki urejajo možnost dela od doma.

Povezava na dokumente je tule.

 

Poziv Visokošolskega sindikata Slovenije organom ARRS

Visokošolski sindikat Slovenije je kot reprezentativni predstavnik zaposlenih na univerzah že večkrat javno opozoril na potrebne spremembe za zagotavljanje transparentnosti pri projektnih in programskih razpisih ter pri siceršnji delitvi sredstev za raziskovalno dejavnost, tudi tistih novih sredstev, ki jih na univerze prinaša osnutek novega raziskovalnega zakona.

Zadnji skupni poziv sindikatov, ki mu je sledil še argumentiran odgovor na sprenevedave odgovore agencije, je zahteval, da se neresen odnos ARRS do raziskovalk in raziskovalcev preneha, prvi korak k temu pa naj bi bilo neimenovanje direktorja, v času katerega se je konstantno izkazovalo, da agencija ne zmore oziroma ne želi zagotoviti strokovnega in neodvisnega odločanja o izbiri financiranja raziskovalnih aktivnosti iz davkoplačevalskih sredstev. Neobvladovanje navzkrižja interesov udeleženih na vseh stopnjah evalvacijskih postopkov od oblikovanja razpisnih kriterijev, nabora in izbora recenzentov do potrditve končnega seznama dobitnikov; številne površne in neustrezne recenzije prijav na vsakoletne projektne razpise in tudi nedorečenosti so »zanesljivim« kadrom že doslej dopuščale veliko svobode pri podeljevanju javnih sredstev. Dolgoletni direktor novega mandata sicer ni dobil, prav tako je vlada zavrnila nekatere druge kandidature, vendar je zadnjo kljub dobronamernim opozorilom znanstvene skupnosti potrdila. Z njo je omogočila kontinuiteto obstoječega stanja, obenem pa v delovanje agencije vnesla nove negotovosti. Dokaz je po nepotrebnem sproženi informacijski mrk, ki poraja tudi vprašanja o razlogih za predčasno menjavo zunanjega izvajalca na informacijskem področju.

Na letošnjem projektnem razpisu je v ocenjevalnem postopku prišlo do nove »sistemske« napake, ki naj bi jo zakrivil informacijski sistem oziroma kar računalnik. Prijavitelji so iz recenzij razbrali tudi to, da so bili ocenjeni slabo, ker ocenjevalci projektne vloge v slovenščini niso razumeli. Ocenjevalci so na to opozorili agencijo, in četudi so prijavitelji v e-sistem oddali tudi angleško verzijo projekta, jim te agencija med postopkom in niti po opozorilu ni posredovala. Direktor pravi, da med postopkom niso ugotovili sistemske napake. Agencija je reagirala šele, ko so se prijavitelji odzvali na socialnih omrežjih. Pregled je pokazal, da je agencija kar v 68 primerih ocenjevalcem posredovala le projekt v slovenščini. Koliko je primerov, da ocenjevalec ni prejel ne slovenske in ne angleške verzije, temveč le obrazec, še ni znano; vemo, da obstajajo in da niso všteti v kvoto 68, a direktor njihov obstoj zanika.

Agencija in njeni nadzorni in strokovni organi so o problematiki razpravljali na zaprti seji konec julija, a pred javnostjo so se zavili v molk, zato naslednja vprašanja niso naslovljena le direktorju ARRS, temveč tudi članicam in članom Upravnega odbora ter članicam in članom Znanstvenega sveta agencije:

1.   Kako je možno, da ARRS še vedno ni odpravila izkazanih dosedanjih pomanjkljivosti evalvacijskih postopkov? Kakšna je vizija UO v nadaljnjem delovanju ARRS?

2.   Kako je možno, da ARRS eksperimentira z delujočim informacijskim sistemom oziroma ga celo »ugasne« še pred vzpostavitvijo novega in to stori v tako pomembnem času, ko je v teku ocenjevanje na letni ravni »najtežjega« projektnega razpisa?

3.   Kako si ARRS predstavlja neoporečen zaključek razpisa, če ima v svojem naboru recenzente, ki so očitno pripravljeni oceno dodeliti zgolj na podlagi prijavnega obrazca, torej ne da bi sploh poznali vsebino projekta? Še več, kako to, da je ARRS tem in takšnim recenzentom poslala oškodovane vloge v ponovno ocenjevanje?

4.   Kako in kdaj bo sanirana škoda, ki jo je ARRS povzročila prijaviteljem na zadnji projektni razpis? Kakšne so predvidene zakasnitve postopka izbora in začetka financiranja projektov?

5.   Kdo bo odgovarjal za nastalo škodo slovenski znanosti in družbi? Kdo bo odgovarjal raziskovalcem in raziskovalkam, ki bodo zaradi tega fiaska ostali brez zaposlitve in se bodo posledično odpravili v tujino ali pa se zaradi njega ne bodo vrnili iz tujine?

Pozivamo UO in ZSA, da kot organa javne agencije odgovorita na zastavljena vprašanja, predvsem pa, da opravita svojo dolžnost in zagotovita transparentno, zakonito in strokovno delovanje agencije — ali pa naj odstopita. Kolegice in kolege — raziskovalke in raziskovalce v tem in drugih organih agencije javno opominjamo, da v organih niso zato, da oportunistično služijo vsakokratnemu vodstvu agencije, temveč da odgovorno opravljajo svoje poslanstvo v korist raziskovalne skupnosti in s tem prispevajo k družbenemu razvoju.

Visokošolski sindikat Slovenije bo nudil pravno pomoč v morebitnih sporih vsem svojim članicam in članom, ki niso bili uspešni na razpisu zaradi očitnih napak v recenzentskem postopku.

V Ljubljani, Mariboru in Kopru, 16. 8. 2021

Za Visokošolski sindikat Slovenije,

Gorazd Kovačič, predsednik

---------------------------------------

Pozivu se je kmalu individualno odzvala članica UO ARRS dr. Marta Klanjšek Gunde. Odgovor, v katerem je opozorila na še obsežnejše težave v delovanju ARRS, je poslala s funkcijo "Odgovori vsem". S tem je izzvala ostale naslovnike iz organov ARRS, a njihovega odziva ni bilo. S tem so sami odgovorili na osnovno vprašanje, kako izvajajo svojo odgovornost do javnosti, ki jo imajo kot funkcionarji javne agencije.

---------- Forwarded message ---------
From: Marta Klanjsek Gunde <marta.k.gunde@ki.si>
Date: Tue, Aug 17, 2021 at 5:45 PM
Subject: RE:
To: Visokošolski sindikat Slovenije <vss@sindikat-vss.si>, jana.kolar@ceric-eric.eu <jana.kolar@ceric-eric.eu>, emilija.stojmenova@fe.uni-lj.si <emilija.stojmenova@fe.uni-lj.si>, tone.kregar@mnzc.si <tone.kregar@mnzc.si>, justina.erculj@solazaravnatelje.si <justina.erculj@solazaravnatelje.si>, egon.pelikan@zrs-kp.si <egon.pelikan@zrs-kp.si>, janez.bonca@ijs.si <janez.bonca@ijs.si>, peter.krizan@ijs.si <peter.krizan@ijs.si>, zeljko.knez@um.si <zeljko.knez@um.si>, ksenija.gersak@kclj.si <ksenija.gersak@kclj.si>, janko.kos@ffa.uni-lj.si <janko.kos@ffa.uni-lj.si>, Miha Škerlavaj <miha.skerlavaj@ef.uni-lj.si>, alenka.zupancic@zrc-sazu.si <alenka.zupancic@zrc-sazu.si>, GlavnaPisarna@arrs.si <GlavnaPisarna@arrs.si>, Robert.Repnik@arrs.si <Robert.Repnik@arrs.si>
Cc: gp.mizs@gov.si <gp.mizs@gov.si>

Spoštovani

Tole pismo je še en dokaz krize na Agenciji.

Kandidiranje v UO ARRS sem sprejela zato, da bi delovala v skupno dobro raziskovalcev in raziskovalk, kar poskušam vestno in stalno izpolnjevati. Uspeh mojega dela je pičel, kar nedvomno dokazuje tudi sedanji fiasko. Zato premišljujem o tem, kako UO izpolnjuje svoje naloge, zlasti prvo med njimi - skrb, da agencija deluje v javnem interesu.

Že od začetka našega mandata vemo za veliko pomanjkanje kadrov v informacijskem sektorju Agencije, nikoli pa ni bilo pojasnjeno, zakaj stari IT sistem ne deluje oz. da je nezanesljiv do te mere da ga je treba nujno in takoj zamenjati z novim. Tako velikih napak namreč v preteklosti nismo poznali. Prvič je bil problem rokohitrskega uvajanja novega sistema zaznan na 13. seji (24.02.2021) zaradi nedelovanja e-Obrazcev. Dobili smo kratko pojasnilo, da je »arhitektura sistema neustrezna, sistem ni robusten, in se lahko vsak čas sesuje. Zaradi zagotovitve funkcionalnosti sistema je potrebna njegova prenova« (citirano iz zapisnika 13. seje). Z ukinitvijo e-obrazcev je prenehala tudi avtomatska kontrola razpoložljivih raziskovalnih ur in drugih podatkov, ki jih mora nadzorovati Agencija, tudi preko NRU in PRU obrazcev. Na moje vprašanje, kdo sedaj jamči za pravilnost podatkov pri prepisovanju iz tekstovnega obrazca (word) v finančne  programe, sem dobila odgovor, da je za to dobro poskrbljeno. Pa čeprav vem, da je delo večine zaposlenih z izjemo vodij sektorjev ocenjeno le povprečno (glede na lanske ocene RDU). Kdo bi torej v sedanjem primeru moral poskrbeti za pretok podatkov in je utemeljeno sposoben za tako delo? Najbrž so bili to v vseh kriterijih nadpovprečno ocenjeni vodje.

Ustno poročanje o stanju na področju informatike smo imeli na 15. seji 10.6.2021. Čeprav je bila ta seja zelo dolga in je bila to predzadnja točka, sem postavila veliko zelo podrobnih vprašanj. Med drugim je direktor tudi povedal, da ročno prepisovanje in preverjanje podatkov iz word obrazcev nima rizika, ali bo proces uspel ali ne. Dobila sem tudi potrditev, da za morebitne nepravilnosti pri vpeljavi novega IT sistema ni (bilo) rezervnega scenarija, niti ni (bila) narejena analiza tveganj. (Zapisnik 15. seje, 10.6. 2021). Vendar za to po naknadni obrazložitvi pravnice ni odgovoren UO, ampak MIZŠ, MJU in MF. Naj poudarim, da ta vprašanja niso pretirano skrbela ostalih članov in članic UO, ki so najbrž verjeli, da bo vodstvo Agencije z lahkoto rešilo vse probleme.

O predčasni prekinitvi pogodbe z zunanjim izvajalcem IT storitev (podpisana aprila 2020, vrednost 216.000 evrov) smo izvedeli iz medijev (lahko pa bi jo izbrskali na Erarju). Tudi o gospodarnosti te in takih naložb davkoplačevalskega denarja nismo nikoli razpravljali. Pogodb z zunanjimi izvajalci UO ne obravnava, pri zahtevi za vpogled pa lahko naletimo tudi na varovanje podatkov javnega značaja.

Še vedno čakamo odgovore na vprašanja predvsem nekaterih članic UO. Sama sem prosila za posnetek 24. seje ZSA, ki je bila 28.7.2021 ali pa vsaj za zapisnik, pa ta še vedno ni dostopen. Zato ne morem vedeti prav dosti o zadevnem problemu. Kljub temu me, tako kot tudi vas, VSS sprašuje in poziva na odgovornost. Prav gotovo je na mestu njihov poziv k vestnemu izpolnjevanju prve naloge UO – skrb da agencija deluje v javnem interesu – torej trezno in odgovorno delo v korist raziskovalcev in raziskovalk, ki mora biti popolnoma transparentno in brez napak. Skupaj bi to morda lahko zmogli.

Lep poletni pozdrav vsem

Marta Klanjšek Gunde

-------------------------

Direktor agencije, predsednica njenega Upravnega odbora in predsednik Znanstvenega sveta so 7. 9. 2021 sindikatu poslali naslednji odgovor in ga objavili na spletnih straneh ARRS:

Številka: 630-2/2021-52

Datum: 7. september 2021

 

Zadeva: Odziv na poziv Visokošolskega sindikata Slovenije organom ARRS

 

Visokošolski sindikat Slovenije (v nadaljevanju: VSS) je 16. avgusta 2021 organom ARRS naslovil javni poziv, v katerem izpostavlja nekaj kritičnih stališč v zvezi z delovanjem Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije ter ob tem zastavlja nekaj vprašanj.

Upravni odbor agencije, Znanstveni svet agencije in direktor agencije (v nadaljevanju: organi ARRS) se opredeljujemo do stališč sindikata in v nadaljevanju odgovarjamo na vprašanja.

Uvodoma navajamo, da verjamemo v nujnost dialoga na vseh nivojih, tako znotraj organov ARRS, med njimi ter med ARRS in deležniki. Različni pogledi deležnikov in tudi konstruktivno opozarjanje na napake lahko privedejo do izboljšav sistema, kar nam je v skupnem interesu. Seveda ni potrebno, da se z vsemi mnenji strinjamo, neizkazanim in neresničnim navedbam pa nasprotujemo in jih obsojamo.

Med slednje sodijo navedbe VSS, da ARRS ne obvladuje navzkrižja interesov na vseh stopnjah evalvacijskih postopkov, kakor tudi navedbe o veliki svobodi pri delovanju »zanesljivih« kadrov pri podeljevanju javnih sredstev. ARRS pri svojem delovanju sledi določilom normativnih aktov, ki omenjena področja nasprotja interesov in postopkov javnih pozivov in javnih razpisov ARRS natančno urejajo. Omenjene navedbe smo v preteklosti že večkrat argumentirano javno zavrnili (objavljeno tudi v Medijskem zrcalu, spletna stran ARRS). Ponovno poudarjamo, da je Komisija za preprečevanje korupcije, ki je pristojna za ovrednotenje nasprotja interesov, leta 2019 pregledala postopke projektnega razpisa in bila mnenja, da je področje konflikta interesa v pravnih aktih ARRS ustrezno urejeno (mnenje z dne 10. 6. 2019).

Glede navedbe, cit: »Dolgoletni direktor novega mandata sicer ni dobil, prav tako je vlada zavrnila nekatere druge kandidature, vendar je zadnjo kljub dobronamernim opozorilom znanstvene skupnosti potrdila. Z njo je omogočila kontinuiteto obstoječega stanja, obenem pa v delovanje ARRS vnesla nove negotovosti. Dokaz je po nepotrebnem sproženi informacijski mrk, ki poraja tudi vprašanja o razlogih za predčasno menjavo zunanjega izvajalca na informacijskem področju«, pojasnjujemo, da informacije o omenjenih zavrnitvah drugih kandidatov s strani vlade nimamo, razloge za nestrinjanje s stališčem glede nastopa »informacijskega mrka« pa podrobneje pojasnjujemo v nadaljevanju (odgovor na vprašanje št. 2.).

V zvezi z izvedbo letošnjega javnega razpisa za sofinanciranje raziskovalnih projektov je ARRS javnosti že pojasnila zaplet, ki ga obžaluje. Pri 69 prijavah so bile žal zaradi tehnične napake recenzentom poslane priloge v slovenskem namesto v angleškem jeziku. ARRS se je po prejemu opozoril o napakah odzvala tako, da je vse vloge, pri katerih je prišlo do napake pri posredovanju dokumentacije, posredovala recenzentom v ponovno ocenjevanje. Prav tako je ARRS natančno preverila posredovano gradivo in ugotovila, da se v nobenem primeru ni zgodilo, da ocenjevalec ne bi prejel ne slovenske ne angleške verzije vsebine projekta, temveč samo obrazec. Za navedeno trditev sindikat ne poda nobene konkretne informacije ali dokumenta, na podlagi katerih bi bil upravičen do takega očitka.

Na zastavljena vprašanja odgovarjamo:

 

1. Kako je možno, da ARRS še vedno ni odpravila izkazanih dosedanjih pomanjkljivosti evalvacijskih postopkov? Kakšna je vizija UO v nadaljnjem delovanju ARRS?

Sprejemanje strokovnih izhodišč za ureditev evalvacijskih postopkov, njihova koordinacija in organizacija je v pristojnosti Znanstvenega sveta agencije (v nadaljevanju: ZSA). ZSA se zaveda pomembnosti tega področja in mu namenja veliko pozornosti. ARRS na predlog ZSA kontinuirano prenavlja evalvacijske postopke, pri čemer se naslanja tudi na predloge deležnikov.

Tako je ARRS že uvedla številne izboljšave evalvacijskih postopkov v smeri izboljšanja primerljivosti z agencijami v znanstveno najrazvitejših državah. Da je ARRS vzpostavila evropsko primerljiv sistem ocenjevanja prijav, je ugotovilo tudi Računsko sodišče RS v poročilu z dne 25. 4. 2019. Med najpomembnejšimi so premik k vsebinskemu namesto kvantitativnemu vrednotenju projektov in programov, poenostavitve prijav in poročanja, uvedba usklajene evalvacijske ocene in enofazni razpisni postopek pri projektih.

Glede navedbe VSS o številnih površnih in neustreznih recenzijah prijav na vsakoletne projektne razpise pojasnjujemo, da je delo recenzentov neodvisno in zahtevno. ARRS skupaj s svojimi strokovnimi telesi poskuša pridobiti zadostno število tujih recenzentov za vedno večje število prijav na projektnih razpisih. Kljub kadrovski podhranjenosti ARRS v primerjavi s sorodnimi institucijami v Evropi, na katero opozarjamo že leta, si permanentno prizadevamo za visoko strokovnost delovanja ARRS ter kontinuirano višanje kakovosti razpisnih postopkov.

Upravni odbor agencije (v nadaljevanju: UO) meni, da je komuniciranje ARRS in vključevanje deležnikov potrebno temeljite prenove, kar naj bi naslovila nova komunikacijska strategija, ki je v pripravi. Poleg tega je UO mnenja, da potrebujemo mednarodno evalvacijo ARRS, saj je bila zadnja izvedena leta 2011. Tudi ta postopek je v teku.

V sklopu navedene evalvacije bomo predvidoma celovito analizirali tudi letošnji evalvacijski postopek. Dodatno izboljšanje recenzijskih postopkov bi omogočila uvedba tako imenovanih znanstvenih urednikov, ki bi že med recenzijskim postopkom opozarjali recenzente na posamezne neskladnosti. Tovrstna izpopolnitev postopka pa zahteva zagotovljene finančne in kadrovske vire.

 

2. Kako je možno, da ARRS eksperimentira z delujočim informacijskim sistemom oziroma ga celo »ugasne« še pred vzpostavitvijo novega in to stori v tako pomembnem času, ko je v teku ocenjevanje na letni ravni »najtežjega« projektnega razpisa?

Navedba, da ARRS eksperimentira z delujočim informacijskim sistemom oziroma ga »ugasne« še pred vzpostavitvijo novega, je neresnična.

UO je od začetka svojega mandata seznanjen s kritičnim pomanjkanjem kadrov na področju informatike (seje UO: 20. 11. 2019, 17. 4. 2020, 24. 9. 2020, 27. 1. 2021). Člani so bili obveščeni, da ARRS želi odpraviti tveganje, da so procesi odvisni od enega zaposlenega ter o potrebi prenosa zastarele tehnologije na modernejšo. Obveščeni so bili tudi, da ARRS zaradi stanja informacijskega sistema v februarju ni mogla pravočasno zagotoviti izplačil raziskovalni sferi. Prenova sistema je potrebna, kar se je potrdilo tudi na zadnjem projektnem razpisu. Prijave na ta razpis so prijavitelji oddali še preko starega informacijskega sistema, v katerem je prišlo do napake. ARRS s starim sistemom ne eksperimentira, niti ga ni ugasnila, pač pa vzporedno postopoma gradi nov sistem, s katerim odpravlja slabosti starega sistema.

Ocenjevanje prijav je potekalo v novem informacijskem sistemu brez težav. Nov sistem ARRS gradi stopenjsko, tako načrtuje, da bo letošnji jesenski projektni razpis že v celoti potekal v novem sistemu.

 

3. Kako si ARRS predstavlja neoporečen zaključek razpisa, če ima v svojem naboru recenzente, ki so očitno pripravljeni oceno dodeliti zgolj na podlagi prijavnega obrazca, torej ne da bi sploh poznali vsebino projekta? Še več, kako to, da je ARRS tem in takšnim recenzentom poslala oškodovane vloge v ponovno ocenjevanje?

Recenzenti so imenovani v okviru ekspertnega sistema ARRS na temelju predlogov strokovnih teles. V razpisnem postopku za sofinanciranje raziskovalnih projektov je vgrajena možnost odziva vodij prijav projektov na poročilo recenzentov prav z namenom morebitnih opozoril na potencialne napake. Ko je ARRS prejela opozorila o napakah, je vse vloge, pri katerih je prišlo do napake pri pripravi evalvacijskega gradiva, posredovala recenzentom v ponovno ocenjevanje s pojasnilom, da je do napake prišlo na strani informacijskega sistema ARRS, ne na strani prijaviteljev.

Vloge je ARRS poslala istim recenzentom, ker ne obstaja nobena pravna podlaga, da bi lahko v teku postopka menjali organe oziroma subjekte, ki so pristojni za izvedbo posameznih postopkov, razen če iz objektivnih razlogov ne morejo izvesti svojih nalog.

Kot strokovni, objektivni in neodvisni strokovnjaki so recenzenti za ponovno oceno prejeli novo gradivo in so morali novo oceno podati in obrazložiti na podlagi seznanitve z novimi dejstvi.

 

4. Kako in kdaj bo sanirana škoda, ki jo je ARRS povzročila prijaviteljem na zadnji projektni razpis? Kakšne so predvidene zakasnitve postopka izbora in začetka financiranja projektov?

Napaka, ki se nikakor ne bi smela zgoditi, je bila sanirana v okviru obstoječega postopka, pred zaključkom razpisa. ARRS napako obžaluje, a se zaveda, da se je s pričetkom prenove informacijskega sistema izognila še večjim izzivom, ki bi jih lahko povzročila uporaba starega sistema.

V javnem razpisu je določen predviden in ne zagotovljen začetek financiranja. Postopek javnega razpisa še ni bil zaključen z izbiro projektov za sofinanciranje. Ker gre le za zamik predvidenega začetka financiranja (predvidoma na 1. oktober 2021), se bodo vsi projekti izvedli v obsegu, določenem z javnim razpisom, ne glede na začetek izvajanja.

Finančna upravičenja prijaviteljev nastanejo na podlagi obvestila o izboru. ARRS prevzema obveznosti na podlagi pogodb, sklenjenih s prijavitelji projektov za izbrane raziskovalne projekte, pri čemer upravičeni stroški projektov lahko nastanejo od začetka izvajanja projekta.

 

5. Kdo bo odgovarjal za nastalo škodo slovenski znanosti in družbi? Kdo bo odgovarjal raziskovalcem in raziskovalkam, ki bodo zaradi tega fiaska ostali brez zaposlitve in se bodo posledično odpravili v tujino ali pa se zaradi njega ne bodo vrnili iz tujine?

ARRS se prednostno posveča uspešni izvedbi in zaključku postopka javnega razpisa z zagotavljanjem enakovrednega ocenjevanja prijavljenih projektov. Razloge, zaradi katerih je prišlo do konkretne napake, še raziskuje. Tudi UO v okviru svojega pooblastila zahteva, da se razišče, kako in kje je do tovrstne napake lahko prišlo. Glede na ugotovitve se bomo odločili o nadaljnjih korakih.

Ob zaključku naj izpostavimo še naše odločno zavračanje vašega očitka, da člani UO in ZSA oportunistično služimo vsakokratnemu vodstvu agencije.

Ob tem naj omenimo, da večina članic in članov UO ni financirana iz sredstev za raziskovalno dejavnost ARRS. Tisti, ki so, pa pri svojem delovanju dosledno upoštevajo določila vseh predpisov o izogibanju nasprotju interesov.

Organi ARRS in njeni zaposleni delujemo skladno s svojimi pristojnostmi, določenimi v zakonskih in podzakonskih predpisih, transparentno, zakonito in strokovno, v korist raziskovalne in širše družbene skupnosti.

 

Prof. dr. Robert Repnik,

direktor

 

Dr. Jana Kolar,

predsednica Upravnega odbora ARRS

Prof. dr. Peter Križan,

predsednik Znanstvenega sveta ARRS

--------------------------

Visokošolski sindikat je 26. 9. 2021 organom ARRS repliciral takole:

Organi ARRS so se izognili ugotavljanju odgovornosti za razpisni fiasko in ne implementirajo novih zakonskih zahtev po izogibanju nasprotju interesov

 

Podajamo repliko na odgovor organov ARRS na Poziv Visokošolskega sindikata Slovenije (Poziv VSS), naj se opredelijo do fiaska pri zadnjem projektnem razpisu. Poleg uradnega odgovora organov ARRS je na Poziv VSS ločeno odgovorila članica Upravnega odbora (UO), dr. Marta Klanjšek Gunde, ki je izpostavila širše razsežnosti problematike z informacijskim sistemom, druge problematične prakse agencije in tudi svojo nemoč pri nadzoru nad delovanjem agencije.

Organi agencije želijo prepričati akademsko in splošno javnost o (i) naključni »tehnični napaki« pri obdelavi prijav na projektni razpis, (ii) učinkovitem obvladovanju nasprotja interesov in (iii) dialoški naravnanosti do širše akademske skupnosti.

V nadaljevanju predstavljamo in se omejujemo na dejstva, povzeta iz zapisnikov sej organov ARRS (januar – maj 2021 in zapisnik 24. seje ZSA in UO, julij 2021, ki je edini tudi javno objavljen), ter na javno dostopne podatke.

 

Dejstva o poteku ocenjevanja projektnega razpisa pričajo, da vzrok za polom letošnjega projektnega razpisa ni »tehnična napaka«, temveč malomarno ravnanje direktorja ARRS, dr. Roberta Repnika:

1.) Direktor agencije je odredil eksperimentiranje s testno (!) platformo za informacijsko podporo razpisom v času, ko bi moral biti proces ocenjevanja projektov že v teku, pri čemer je preslišal opozorila Simona Oša, vodje sektorja za projekte na ARRS;

2.) Agencija ni zagotovila povezave nove testne platforme s starim sistemom, v katerega so prijavitelji vložili projektno dokumentacijo. Posledično sta bila v proces vključena še dva dodatna koraka, (i) izvoz projektnih vlog iz starega sistema in (ii) pošiljanje projektnih vlog ocenjevalcem po e-pošti. Torej, ocenjevalci do vlog niso dostopali preko e-portala kot na preteklih razpisih, temveč so projektne vloge prejeli po e-pošti.

3.) Med prenosom podatkov so bila gradiva v slovenščini za 68 projektnih prijav naložena na mesto, v katerem bi se morala nahajati gradiva v angleščini.

4.) Tuji ocenjevalci so med ocenjevanjem naslovili na ARRS več kot 70 (!) opozoril, da niso prejeli projektne vloge v angleščini. Nekdo v agenciji je takrat sprejel odločitev, da se ne preveri, ali je glede na tako množična opozorila prišlo do tehnične napake, temveč naj se sporoči ocenjevalcem, da so pač prejeli gradiva v slovenščini zato, ker so bili prijavitelji malomarni in so jih oddali le v slovenščini, in naj nadaljujejo z delom. Vse kaže, da njihova oddaja poročil, ne da bi razumeli jezik gradiva, ni bila posledica njihove karakterne hibe, temveč tega, da jih je ARRS zavedla.

5.) Agencija je odreagirala in odredila pregled dogajanja šele potem, ko je na socialnih omrežjih nekaj prijaviteljev izpostavilo, da so iz ocen razbrali, da so ocenjevalci prejeli le opis projekta v slovenščini in ko so o fiasku projektnega razpisa poročali mediji.

6.) ZSA in UO ARRS na skupni seji 28. 7. 2021, ki so jo sklicali potem, ko so o aferi začeli poročati oškodovanci na socialnih omrežjih in mediji, in katere zapisnik je edini objavljen, nista razčiščevala dogajanja v času, ko je direktor sprejel tvegano odločitev o prehodu na nov informacijski sistem, in v času, ko je bila po prejetih opozorilih ocenjevalcev sprejeta odločitev, da se ne preveri, kaj se je zgodilo. Organa sta opravila le resno debato, kaj storiti z razpisom v danem trenutku. Po nam znanih informacijah prav tako nista presojala odgovornosti direktorja za napake na kakšni drugi seji. Še več, sodeč po zapisniku je 28. 7. 2021 potekala seja ZSA kot strokovnega organa, člani UO pa so bili nanjo povabljeni. V resnici za razpravo o odgovornosti direktorja ni pristojen ZSA, pač pa UO, ki ga izbere in ki lahko vladi predlaga tudi njegovo razrešitev. Razprava o odgovornosti direktorja je bila nevtralizirana s tem, da je o dogajanju razpravljal strokovni organ, in ne organ ARRS, ki je pristojen za nadzor nad direktorjem. Krizna seja dne 28. 7. 2021 je bila torej sklicana na tak način, da v ospredje ne bi prišle pristojnosti UO do direktorja.

7.) Navkljub argumentiranim opozorilom javnosti in tudi člana ZSA, zakaj projektnih vlog ne bi smeli ponovno ocenjevati isti recenzenti, torej tisti, ki so projekt že »ocenili«, ne da bi ga razumeli, je ZSA na seji 28. 7. 2021 sprejel predlog pravnice, da se 68 vlog v angleščini posreduje istim recenzentom.

8.) Vodja pravne službe, Katarina Hren, meni, da je recenzentsko ocenjevanje le ena od faz postopka in da ocena recenzentov nima »učinka akta odločitve«.

 

Dokumenti nadalje pričajo, da organi ARRS ne upoštevajo in ne želijo implementirati zakonskih določil za obvladovanje nasprotja interesov zavezancev:

1.) Organi ARRS se sklicujejo na neobjavljeno pozitivno mnenje KPK z dne 10. 6. 2019, ki ga ni moč preveriti.

2.) Organi ARRS so bili v začetku leta 2021 seznanjeni z zakonskimi določili Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ter z Novelo zakona, ki je v veljavi od 17. 11. 2020. Novela širi seznam zakonskih zavezancev na člane strokovnih teles agencije, torej na člane UO in ZSA, člane znanstvenih svetov ved in člane drugih občasnih strokovnih teles agencije vključno z ocenjevalci. Člani ZSA in UO so bili seznanjeni, da se je iz razprave in glasovanja dolžna izločiti tudi oseba, ki je npr. zaposlena v organizaciji prijaviteljici ali pa raziskovalno sodeluje s prijaviteljem. ZSA ali UO bi sicer lahko odločil, da oseba zaradi »majhne intenzitete stikov« z delom v organu lahko nadaljuje v omejenem obsegu, a je organ zavezan svojo odločitev utemeljiti, agencija pa je dolžna s tem seznaniti KPK v petih dneh.

a.) Organi ARRS niso predlagali sprememb pravnih aktov agencije, ki bi upoštevale nova zakonska določila o omejevanju nasprotja interesov.

b.)  Organi agencije imajo v svojih zapisnikih zabeleženo, da člani strokovnih teles delujejo etično in jim je zato potrebno zaupati, tudi v primeru navzkrižja interesov. Iz zapisnikov sej pa ni razvidno, da agencija seznanja KPK, kadar člani ZSA ali UO navkljub (potencialnemu) navzkrižju interesov sodelujejo v razpravah na sejah organov.

3.) Agencija ne preverja nasprotja interesov oseb, ki sodelujejo v evalvacijskih postopkih ali so člani strokovnih teles, na način, kot to počnejo druge primerljive agencije v mednarodnem prostoru, npr. agencije Evropske komisije za razdeljevanje sredstev evropskih okvirnih programov (Obzorje 2020, Obzorje Evropa).

4.) Ne drži trditev organov ARRS v odgovoru sindikatu, da večina članov UO ne prejema sredstev ARRS. Podatki v bazi SICRIS (stanje 21. 9. 2021) potrjujejo, da so štirje od sedmih članov UO financirani tudi iz ARRS sredstev. Dr. Emilija Stojmenova Duh in dr. Marta Klanjšek Gunde sta članici programskih skupin, ki ju financira ARRS, dr. Egon Pelikan in dr. Janez Bonča pa sta vodji programskih skupin, ki na letni ravni za obdobje šestih let prejemata 317.149 € (4,65 FTE B) oziroma 424.911 € (6,23 FTE B) ARRS sredstev.

5.) Sprašujemo se tudi o zagotavljanju nepristranskosti in objektivnosti direktorja agencije pri podeljevanju sredstev za znanost. Direktor agencije je sočasno zaposlen na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru, še več, je celo njen prodekan. Upoštevajoč podatke v bazi SICRIS je delno financiran tudi iz sredstev ARRS kot član infrastrukturnega programa I0-0039 Gibanje znanost mladini (3,5 FTE/leto).

 

Menimo, da tako polom letošnjega projektnega razpisa, kot tudi ignoriranje zakonskih določil Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije v podzakonske akte agencije govorita v prid temu, da je treba  poklicati na odgovornost vodstvo agencije in da je treba temeljito reformirati agencijo. To je naloga med drugimi organov agencije, pa tudi Vlade, ki lahko v sedanji ureditvi ključno vpliva na sestavo organov. Če članice in člani organov ARRS niso pripravljeni preučiti odgovornosti direktorja za polom projektnega razpisa in ga sankcionirati, naj odstopijo in svoje položaje prepustijo bolj kredibilnim osebam.

 

V Ljubljani, Mariboru in Kopru, 26. 9. 2021,

predsedstvo Visokošolskega sindikata Slovenije

RISS 2021-2030

MIZŠ je 5. 7. 2021 objavilo predlog Raziskovalne in inovacijske strategije, RISS 2021-2030. VSS je v pripombah ugotovil, da je predlog RISS izjemno skromen in nekonkreten. Ključnega, kar bi tak dokument moral imeti, to je seznama konretiziranih ukrepov z navedbo rokov in odgovornih institucij za njihovo izvedbo, v dokumentu ni. Te vsebine naj bi MIZŠ šele pripravilo v podrednih aktih v roku enega leta. Obdobje 2021-2030 se je sicer že začelo pred dobrimi 7 meseci. Besedilo predloga RISS 2021-2030 je odraz zamude pri pripravi in šibkih kapacitet ministrstva. VSS je menil, da besedilo formalno in vsebinsko ne ustreza temu, kar naj bi bilo, in da ni zrelo za nadaljnjo obravnavo, kaj šele za sprejem. Kljub temu dokument ni bil bistveno izboljšan in takega je DZ sprejel.

Povezava na dokumente je tule.