Spoštovani,
v kontekstu javne obravnave in sprejemanja Nacionalnega programa visokega šolstva 2021–2030 se obračamo na Rektorsko konferenco in na MIZŠ kot redaktorja NPVŠ 2021–2030 z dvema vprašanjema:
1. Ali je predvideni ukrep v NPVŠ glede javnega objavljanja (rangiranih?) rezultatov študentskih anket usklajen v Rektorski konferenci?
2. Kakšni so argumenti za stališče, da naj bi bilo javno objavljanje (ne ocenjevanje samo!) in rangiranje pedagoških delavcev prispevek h kakovosti?
V sindikatu uvodoma poudarjamo, da se s strokovnega vidika zavedamo pomena povratne informacije študentov za izboljšanje študija in da podpiramo evalvacije pedagoškega dela, hkrati pa opozarjamo, da lahko rezultati anket odražajo tudi kaj drugega kot kakovost pedagoškega dela, npr. pričakovanje permisivnosti pedagogov, in da obdelovanje (v obliki primerjanj, statističnih obdelav idr.) ter javni rangirani seznami pedagoških delavcev s kakovostjo nimajo nič skupnega. Nasprotno, kot se je izkazalo v praksi, lahko manipulativno prikazovanje statistike predstavlja sredstvo za obračunavanje z zaposlenimi v habilitacijskih postopkih in v osebnih diskreditacijah posameznikov.
Visokošolski sindikat Slovenije si preko svojega sindikata na Univerzi v Mariboru, ki tovrstno prakso javnih seznamov edina prakticira že vrsto let, zaradi številnih opozoril članstva od nastanka sindikata naprej prizadeva, da bi tovrstno problematiko odprli in v internih aktih preprečili možnosti anomalij, a znotraj univerze ni posluha za to. Še več, v rektorjevi zavrniti našega zadnjega negativnega mnenja o Pravilniku o ocenjevanju pedagoškega dela (gradivo za senat UM, 28. 9. 2021) je kot »argument« za zavrnitev naših opozoril v zvezi s to temo navedeno, da takšno ureditev predvideva tudi bodoči NPVŠ. Da je takšen način »argumentacije« zoper vsebinska opozorila sploh možen na znanstveno-raziskovalni ustanovi, je svojevrsten problem. Zato sprašujemo preostala člana in članico Rektorske konference, ali ste med pripravo predloga NPVŠ 2021–2030 pristali na uvedbo prakse UM in, če ste, na podlagi katerih argumentov.
Ocenjujemo, da člani in članica rektorske konference ne poznate razsežnosti problematike in posledic, ki jih takšna praksa že prinaša zaposlenim, in smo zato neprijetno presenečeni, da se je ta ukrep z namenom uvedbe v celotnem visokošolskem prostoru znašel v NPVŠ 2021–2030 brez kakršne koli resne presoje. Ob tem je potrebno spomniti, da poskusi legitimiranja nekaterih spornih (v preteklosti celo sodno in inšpekcijsko dokazanih nezakonitih) ukrepov z razširjanjem z UM na druge univerze in v krovne akte za področje visokega šolstva, niso novost.
V okviru usklajevanj končnega predloga NPVŠ 2021–2030 zato v Visokošolskem sindikatu Slovenije predlagamo črtanje tega ukrepa. Da so rezultati anket o pedagoškem delu informacija javnega značaja, je sicer že razjasnjeno s stališči informacijske pooblaščenke, vendar je javnost in transparentnost ocen pedagoških delavcev mogoče zagotoviti tudi drugače kot s trajnim objavljanjem statistično obdelanih seznamov ocen pedagoških delavcev na spletnih straneh univerz, npr. z vpogledom na zahtevo zainteresiranega prosilca. Če bo rektorska konferenca sprejela »argumentacijo« rektorja Kačiča, da »njegova praksa« pomeni edino možno obliko transparentnosti, pa v Visokošolskem sindikatu Slovenije pozivamo k doslednosti in pričakujemo, da boste na spletnih straneh univerz objavljali tudi vse ostale informacije javnega značaja, vključno z vsemi izplačili zaposlenim, seveda prav tako na rangiranih seznamih. Te informacije bi bile še bolj zanimive za javnost.
Že vnaprej se vam zahvaljujemo za odgovor in vas pozdravljamo
dr. Gorazd Kovačič, predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije
dr. Aljaž Gaber, predsednik VSS, Sindikata Univerze v Ljubljani
dr. Marija Javornik Krečič, predsednica VSS, Sindikata Univerze v Mariboru
dr. Elizabeta Zirnstein, predsednica VSS, Sindikata Univerze na Primorskem
Ljubljana, Maribor in Koper, 8. 10. 2021