Nekaj dejstev o delovanju ARRS v
obdobju direktorovanja dr. Józsefa Györkösa
Odgovor
na javni odgovor članov UO in ZS ARRS na pismo VSS in SVIZ in vnovični poziv k
nepotrditvi kandidata za direktorja
Na javni poziv SVIZ in VSS, naj
pristojni minister dr. Jernej Pikalo in Vlada RS ne potrdita dr. Jósefa Györkösa
za še en petletni mandat na čelu Javne agencije za raziskovalno dejavnost
Republike Slovenije (ARRS), je ARRS objavila javni odgovor, ki so ga podpisali
vsi člani Znanstvenega sveta ARRS (ZS) in večina članov Upravnega odbora ARRS
(UO). V njem (a) pozdravljajo javne
razprave, ki prispevajo k večji kakovosti delovanja ARRS in na podlagi
katerih naj bi Agencija v preteklosti uvedla številne izboljšave, in (b) izjavljajo, da ugotovitve Računskega
sodišča in Protikorupcijske komisije ne potrjujejo navedb sindikatov v
zvezi z oceno o obstoju institucionalizirane korupcije. Naj opomnimo, da so
ugotovitve Računskega sodišča javno dostopni dokumenti, mnenje Protikorupcijske
komisije pa ni objavljeno.
V zvezi z javnim odgovorom ARRS podajamo
naslednje pojasnilo:
(a) Javne razprave o nujnosti izboljšanja sistema so v mandatu dr.
Györkösa dejansko potekale, a brez posebnega učinka. Naj spomnimo na več javnih
razprav v začetku mandata trenutnega v. d. direktorja, ali pa na delo
usmerjevalne skupine ARRS, sestavljene iz 13 uglednih članov in članic
akademske skupnosti, ki je v zelo kratkem času (januar – april 2015) pripravila
in javno podala podroben seznam nujnih sprememb. Med prednostnimi je
izpostavila cilje pri evalvaciji projektov in programov, ki bi morali biti
vključeni že v prvo spremembo Pravilnika o postopkih (so)financiranja in
ocenjevanja ter spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti ARRS (Pravilnik)
iz leta 2016, pa so bili prezrti. Primer je zahteva za enofazni postopek
javnega razpisa za ocenjevanje projektov. Ta možnost je bila dodana dvofaznemu
postopku šele po kritiki s strani Računskega sodišča (junij 2019), in sicer 14.
11. 2019, torej že po zaključenem petletnem mandatu dr. Józsefa Györkösa, pa
čeprav so pred tem spreminjali Pravilnik že 29. 7. 2016 in 28. 12. 2017. Prav
tako je zavajajoča trditev, da je bil v času direktorovanja uveden opazen
premik od kvantitativnega k vsebinskemu vrednotenju. Agencija je sicer po
lastni navedbi že leta 2014 pričela proces postopnega odmika od kvantitativnih
metod vrednotenja znanstvenoraziskovalnega dela in je junija 2019 podpisala Deklaracijo
iz San Francisca o vrednotenju raziskovalne dejavnosti (DORA). Toda v primeru
programskega, tj. dolgoročnega in stabilnega financiranja, se še vedno
uporablja kvantitativni kriterij A3 – ki ni kriterij znanstvene uspešnosti! – kot
ključno merilo za povečanje obsega financiranja raziskovalnih programov. Drugi
primer je uporaba kvantitativnega merila – točk A'' – kot izključnega merila za
pridobitev sredstev za nove mlade raziskovalce v okviru razpisa MR+. Ta razpis
naj bi bil ciljno namenjen potencialnim mentorjem in mentoricam, ki nimajo
sredstev programskega financiranja. Seveda je problematično že dejstvo, da
nečlani programskih skupin po redni poti že nekaj let ne morejo več postati
mentorji mladim raziskovalcem.
(b)
Institucionalizirana korupcija je lahko vgrajena tudi v interne pravne akte,
procese odločanja in upravne prakse, ki jih kot celoto jasno opišemo takole: »Delovanje
osebe A vključuje spremembo uradnega postopka tako, da posledice tega procesa
bolj koristijo osebi C kot osebi B. Ne moremo govoriti, da A krši zakon, a je
vseeno storil koruptivno dejanje v širšem smislu«.[1] Na
osnovi javno dostopnih podatkov se ponuja sklep, da je bilo v obdobju
direktorovanja dr. Józsefa Györkösa tovrstnih delovanj »A-ja« v okviru ARRS-ja
veliko, pri čemer ni naša naloga, da ocenjujemo, ali je pri tem prišlo do
kršitve dolžnega ravnanja, ali pa je šlo preprosto za malomarnost oziroma
nesposobnost odgovornih za upravljanje s to javno institucijo. A dejstvo
ostaja: zaradi neenakih izhodišč, ki so nasledek tovrstnega delovanja »A-ja«,
slovenskim raziskovalcem in raziskovalkam niso bili dani pogoji za enakopravno
kandidiranje za razpoložljiva javna sredstva.
Besedna zveza »institucionalizirana
korupcija« je zato v zvezi z delovanjem ARRS-ja v preteklem direktorskem
mandatu povsem na mestu. Kaj naj porečemo na dejstvo, da člani ZS-ja na podlagi
33. člena Statuta ARRS in 29. člena Sklepa o ustanovitvi ARRS posredno vplivajo
na izbiro recenzentov pri razpisih za projektna in druga sredstva, kjer tudi
sami kandidirajo, bodisi kot prijavitelji bodisi kot raziskovalci. Kakšen sklep
je moč ugotoviti iz dejstva, da »razčlenjena« ocena A3, ki ne opredeljuje
znanstvene uspešnosti in s katero je mogoče manipulirati oz. se je z njo v
preteklosti tudi dejansko manipuliralo, predstavlja tri od petih kriterijev
ocenjevanja na ARRS-jevih pozivih za povečanje obsega raziskovalnih programov?
In naprej: na projektnih razpisih je višina
sredstev določena na ravni področja (kapaciteta področja) znotraj posamezne
vede, medtem ko so obvezni deleži glede na vrsto projekta (mlajši, aplikativni,
podoktorski) določeni na ravni vede. Šele po objavi rezultatov evalvacije se
izkaže, da za določeno vrsto projekta na nekaterih področjih sploh ni bilo
sredstev. Zakaj ni nikjer definirano, kdo odloča o tej delitvi, na podlagi
katerih kriterijev in kdaj? Iz izkušnje namreč vemo, da do teh odločitev
prihaja takrat, ko so ocene že znane, s tem pa je mogoče razvrednotiti višjo
oceno.
Naj še enkrat dodamo nekaj najbolj
perečih problemov iz časa direktorovanja dr. Györkösa, ki neposredno zadevajo
obveznosti direktorja – tem očitkom sta se namreč UO in ZS »spretno« izognila:
- Agencija se pri letnem razpisu za
raziskovalne projekte ne drži svojih lastnih časovnic, kot to določajo pravila.
Poleg že standardnega zamikanja objave razpisa iz meseca v mesec, njegovega
časovnega umeščanja v čas dopustov in šolskih počitnic ter neživljenjskih rokov
med objavo rezultatov in začetkom izvajanja izbranih projektov (leta 2018 so
med enim in drugim minili zgolj trije (!) dnevi) si je Agencija na nedavno
zaključenem razpisu privoščila še eklatantno zavajanje, ko je vseskozi
obljubljala najmanj 60 dnevni rok med objavo in oddajo projektnih predlogov –
koliko dni, vključno s prazniki, je med 13. decembrom in 29. januarjem
naslednjega leta, pa si lahko izračuna vsak sam.
- Agencija vseskozi razpisuje
raziskovalne projekte v evrskem znesku (100.000,00 EUR temeljni projekti in 50.000,00
EUR projekti v polovični vrednosti) namesto v številu raziskovalnih ur.
Posledica je, da je število razpoložljivih raziskovalnih ur za isti tip
projekta odvisno od vrednosti raziskovalne ure.
- Agencija ne opravlja nobenega
nadzora nad kvaliteto recenzij projektnih predlogov, obenem pa tujim
recenzentom izplačuje honorarje ne glede na kakovost opravljenega dela. Tako
priznava kot merodajne tudi recenzije, ki prijavo v enem od treh razdelkov
ocenijo z dvema vrsticama besedila in celo take, kjer recenzenti priznajo, da
niso strokovnjaki za področje recenzije in da ne poznajo ocenjevalnega sistema
ARRS, ali pa uporabljajo kriterije, ki niso elementi ocenjevanja, ter si
privoščijo izrazita odstopanja med opisno in številčno oceno. Naštete primere je nedavno pokazal dr. Marko
Fonović z Inštituta Jožef Stefan in recenzije, ki so bile zbrane v okviru
iniciative Shod za znanost. To ne sproža zgolj vprašanja objektivnosti
ocenjevalnega postopka, temveč tudi smotrne porabe davkoplačevalskega denarja.
- Agencija ni zagotovila pravočasnega
in učinkovitega reševanja pritožbenih postopkov. Nekatere pravnomočno dobljene
tožbe proti Agenciji le-ta rešuje več let (primer odločbe Upravnega sodišča RS
I U 1426/2017-10).
Ko vsa ta in podobna dejstva sestavimo
v mozaik, se pokaže jasna podoba o delovanju ARRS v času direktorovanja dr.
Györkösa. A ta podoba je še toliko nazornejša, če podrobneje proučimo mnenje
Računskega sodišča, ki po mnenju piscev in podpisnikov odzivnega pisma ARRS ne
potrjuje stališča sindikatov. Vendar Računsko sodišče govori ravno o
manipulacijah pri izbiri recenzentov, to pa je eden od glavnih argumentov, da
smo delovanje agencije opisali s sintagmo »sistemska korupcija«. Če citiramo
samo del ugotovitve Računskega sodišča v zvezi z dodeljevanjem recenzentov
posameznim projektnim prijavam: »Ugotovili smo, da je občasno strokovno
telo za projekte v prvi in drugi fazi javnega razpisa za projekte 2018 (enako
pa tudi pri razpisu za projekte 2015 in 2017) imenovalo oziroma potrdilo
zamenjave recenzentov iz nabora recenzentov šele, ko so zamenjani recenzenti
že izvedli ocene projektov. Iz zapisnikov občasnega strokovnega telesa za
projekte ni bilo razvidno, kdo je predlagal dodatne recenzente, ki so nato
ocenjevali raziskovalne projekte.«[2]
Na to se je 30. oktobra 2019 odzval ARRS tako, da je v Metodologiji ocenjevanja
prijav za razpise dodal vsebino, ki legalizira dodajanje in zamenjevanje
recenzentov v samem procesu ocenjevanja, če je le to izvedeno preden recenzenti
podajo oceno (IV. poglavje, Imenovanje dodatnih recenzentov in zamenjava recenzentov).
Zanimivo bo spremljati, ali bodo tudi letos anonimne osebe predlagale dodatne
recenzente in s tem ključno vplivale na končni rezultat izbora.
Če zaključimo: Zapisano potrjuje, da
je obstoječe vodstvo ARRS morda sposobno izvesti zgolj (pre)počasne in delne
spremembe upravljanja z javnimi sredstvi za raziskovanje, ne glede na obširnost
in tehtnost javnih razprav, zaznane nepravilnosti in celo tožbe. Zato je skrb
za javno dobro v raziskovalni sferi, ki je temelj javnega poziva VSS in SVIZ,
popolnoma na mestu, očitek populizma pa je pri tem zgolj dimna zavesa.
Soavtorji tega pisma namreč nismo samo sindikalni zaupniki na javnih
raziskovalnih organizacijah, pač pa tudi raziskovalke in raziskovalci – naši
zaključki zato temeljijo na preverjenih dejstvih in neposrednih izkušnjah.
Članic in članov ZSA in UO ARRS naj zato ne skrbi, da se v obeh sindikatih ne
bi še naprej zavzemali za izboljšanje delovnih pogojev raziskovalk in
raziskovalcev, še zlasti pa za povečanje obsega javnih sredstev za znanost.
Vendar pri tem ne bomo pristajali na neznosno lahkotnost oportunizma,
preračunljivosti, brezbrižnosti in samozadostnosti pri delitvi teh sredstev.
V luči obrazloženega tako predvsem ponavljamo
poziv ministru za izobraževanje, znanost in šport, naj Vladi RS ne predlaga imenovanja
novega-starega direktorja ARRS dr. Józsefa Györkösa. V primeru imenovanja bo
namreč soodgovoren za nadaljevanje slabih praks, ki so se uveljavile v
preteklih petih letih.
Obenem UO ARRS pozivamo, naj
objavi predložene vizije vseh kandidatov za direktorja agencije, ki se z objavo
strinjajo. Tako bo javnost lahko ocenila, ali je UO ARRS, skladno s svojo
nalogo, res izbral kandidata z najboljšim programom. Zadržka pri objavi vizije dr. Józsefa
Györkösa ne bi smelo biti in pričakujemo,
da
ne bo skrival svojega programa oz. da ga bo objavil kar sam.
Visokošolski sindikat Slovenije,
predsednik dr. Marko Marinčič,
Sindikat
vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije,
glavni tajnik Branimir Štrukelj